Učiteljski o varis SianovsUo politično glasilo J. l/. C/. — sekcije sea dravsko banovino v Ljubljani Mesečna priloga »Prosveta« Urodnlltvo bi uprav*: LJabljmnm, FrmnIUkmntkm milem tU. Rokopl—v nm vrmlmmo. Nefranklranlh pUem nt •prejemamo. Izhaja vtak ietrtek. Narolnina letne fO Din mm tnexem,tve tO Din. Člmnl tektlje J. U. V. plaUj• lUt, Umnmrlnm. Oglati p, oenlkii bi dogovoru, davek potebe. Polt. lek. rai 11.153. Telefon 31 It Naša pot Kadar je človeku težko pri srcu si išče prijatelja in tovariša, sebi enakega, da sklepata skupno o načrtih, ki naj bi jih podvzela v danem položaju. Takih hipov bridkosti in razočaranj nam učiteljem ni treba iskati, saj so na dnevnem redu našega življenja, kot so spoznali že prvi, najtenkočutnejši raziskovalci človeškega prava, stari Rimljani, ki so posvetili našemu stanu značilni rek: »Kogar so bogovi sovražili, so mu vzgojo drugih izročili.« Mi smo eden tistih stanov, ki je svojo dolgo tisočletno pot zaznamoval s kapljami srčne krvi in si postavil na svoji kalvarijski poti nebroj spomenikov ponižanih in razžaljenih. Pravijo, da je zgodovina učiteljica življenja. Zdi se pa kot bi jemal ravno naš stan ta rek prav malo v račun svojega dejanja in ne-hanja kot bi se njega ne tikal. In vendar dobimo 'ravno v povestnici človeštva nebrojno slik, ki bi nam prišle zelo v prid, slik vseh narodov, ki so, ne zavedajoč se svoje moči, živeli temne dneve suženjstva, dokler jih ni prešinilo visoko spoznanje, da imajo tudi oni svoje pravo do človečanskih pravic. In šli so, ramo ob rami, žrtvujoč tudi samega sebe za blagor vseh. Pri vseh narodih in v vseh dobah se pojavlja ta boj za pravico. S povečano silo se vrši ta borba zlasti današnji čas, ko so širše plasti s poglobljenim duševnim pogledom proučile svoj položaj, ko si stojita nasproti dva svetova — svet tiranov in onih, ki so pravice lačni in žejni, med katerimi sva tudi midva, tovariš moj. Žal, da se ravno današnji čas marsikdo tega ne zaveda. Bolna doba, ki nas je rodila, je zanesla strupene kali tudi v naše dneve. Zato se mi zdi potrebno bolj kot kdaj raz-grebati po naši preteklosti, da si razgalimo skrito rano ter spoznamo, kaj smo bili in kaj bi morali biti. Dolga je zgodovinska pot našega stanu. Na staroklasičnih tleh so jo pričenjali oni skromni in kvišku hrepeneči idealisti, ki so po atenskih ulicah užigali pravice in resnice žejnim dušam najvišje vzore ter za svoje člo-večansko delo končno umirali po ječah kot okuževalci mladine in najhujši sovražniki domovine ter svojega ljudstva. Ogabna pesem o protidržavnih in protiverskih elementih je tedaj stara že par tisoč let. Toda ne iščimo vzgledov v davnini, imamo jih v bližnjih časih dovolj. Približno, človeka vredno življenje se je pričelo našemu stanu šele po 1. 1869. Dne 14. maja tega leta je bila namreč — uzakonjena avstrijska državna šolska postava, ki je vsaj nekoliko uredila neznosno stanje našega stanu. Do tistih časov sta bila učiteljski stan in šola zaradi konkor-data s cerkvijo popolnoma v rokah duhovščine. Stan je sicer po 1. 1869. menjal gospodarja, metode biča so pa ostale. Prva skrb je bila, da se novo vstaja j oči stan ne navzame ponosa, poguma in samozavesti. Zato so mu odmerili le toliko kruha kolikor ga rabi v premagovanju dobro treniran želodec sproti. Ta doba liberalnega usmer-jenja državnega političnega življenja nam je prinesla med drugim ljute nacionalne borbe. Tudi kulturna vprašanja, zlasti šolska, so se obravnavala samo s 'tega vidika. V dva tabora razdeljeni narod se je le z nekim navideznim slogaštvom reševal smrtnih udarcev vladajočih režimov. Konec temu nenaravnemu slogaštvu je napravil dr. Mahnič s posebno katoliško organizacijo vsega javnega življenja na Slovenskem. Liberalizem tega daru ni imel, zato je ostalo meščanstvo osamljen otok med narodom, obsojen na hiranje. Z njim je delil usodo tudi velik del učiteljstva. Politični boji 90. in naslednjih let so^ bili pri nas tako ostri kot pri malokaterem večjem narodu. Najhujše se je v teh bojih godilo učiteljskemu stanu. Bil je povsod zasledovan in oviran v svojem delovanju. Kot eksponent napredne stranke je stal zanjo vedno v prvih vrstah, največ za dobrobit strankinih generalov. Ti so ga za plačilo največkrat ozmerjali. Kadar bi bilo pa treba izboljšati sramotno gmotno stanje učiteljstva, so se navadno znašli njegovi prijatelji in sovražniki v bratskem objemu, samo da se niso zamerili svojim vo-lilcem. Redki so bili, ki so si upali zagovarjati upravičene zahteve učiteljstva, ki je zaradi bednega položaja lezlo v proletariat in propadalo zaradi bede tudi duhovno. Kako je bilo v času tik pred svetovno vojno, je mnogi izmed nas občutil na svoji koži. Takrat se je pričel tudi pravi beg iz ljube Kranjske dežele. Kdorkoli je mogel, je ubežal tem podivjanim razmeram. Kakor vse javno življenje, tako se je tudi naš stan v tej dobi diferenciral v smeri kulture po strankah ter živel tudi medsebojno v ognju. V naši kulturni zgodovini ni bolj tragične postave kot je »Martin Kačur« in junaki v »Hlapcih«. Neizbrisen dokument dobe so in razmer, ki si jih je nakopal idealist, neorien-tiran v času, ki ga je rodil. Zato so ga obsodili tudi oni, ki so ga sicer ljubili. Kljub temu, da doba liberalizma ni imela organizatoričnih talentov, si je vendar učiteljstvo že v tem času postavljalo trdne gospodarske in- organizačne ustanove ter postavilo s tem trdno podlago za bodočnost. Z vstopom v novo državo nismo odvrgli starih, ponošenih oblek in ne odložili tujih bergel, ki smo se do tedaj opirali nanje. Niti spodobni naslov državnega uradnika nam jih ni odvzel. Privlekli smo s seboj vso ropotijo davno minulih let in zopet bili nesrečne boje izza 70. let. Ü t : i S ! _■_ " ¡3 C í-'.í - z. . *£ -r-- : n . >1 n ... s ■ . N Z. -V" v?k r• ;v\ % Vvir sv-% S VSEBINA: -¿v •v» lil'. K 't V " v" W > \ * « Z &\5> '„Vi - t • v^&V Zakopani v krivih naukih individualistične duševnosti, še vedno iščemo po skrivnih, stranskih potih edinole svojih zasebnih koristi, tako v vprašanjih služb kot, v svojem političnem delovanju. Še vedno se ne zavedamo dovolj trdno, da je le skupni organizem tista sila, ki lahko zadrži vsak val. Posameznik pomeni le ničlo — organizirana skupnost pa je močna pozitivna postojanka pred temi ničlami. Kadar bomo vse to spoznali, takrat se šele približamo vstajenju in prerojenju našega stanu. F. L. Dodeljevanje učiteljstva in stanarina § 40. točka 1. finančnega zakona za leto 1936/37 se glasi: Učitelji narodnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol kakor tudi šolski nadzorniki, se smejo dodeljevati na delo tudi v druge šole, v ministrstvo prosvete, ministrstvo za fizično vzgojo naroda, banskim upravam in sreskim načelstvom za prosvetni referat; nadalje se smejo napotiti kot prosvetni referenti, delegati, lektorji in učitelji v tujini, kakor tudi h kulturno prosvetnim društvom, ki imajo svoje šole in internate. To dodeljevanje na delo sme trajati tudi delj od 3 mesecev izjemno od določil § 80. zakona o uradnikih. Tako dodeljeni uslužbenci nimajo pravice na dnevnice po predpisih uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev civilnega reda, razen, ako se jim ta pravica izrecno prizna z odlokom o dodeljevanju na delo. To dodeljevanje na delo se sme vršiti pri učiteljstvu narodnih šol samo v službenem kraju, a pri učiteljstvu ostalih šol tudi izven službenega kraja. Dodeljeni učitelji narodnih šol imajo pravico na stanarino in to v ministrstvu prosvete iz državnega proračuna ministrstva prosvete, a v banovinah iz banovinskih proračunov v breme prihrankov na osebnih plačah. Učitelji narodnih šol, dodeljeni na delo meščanskim šolam, obdržijo pravico na stanarino iz občinskih proračunov. Učitelji narodnih šol, ki so si pridobili kvalifikacijo za učitelje meščanskih šol se smejo brez pogoja iz § 101. zakona o narodnih šolah premeščati v mesta, kjer obstoje meščanske šole in se dodeljevati na delo v meščansikh šolah. Kulturne prireditve v letu 1935. Po statistiki, ki se vodi pri banski upravi je bilo v l. 1935.: 3131 dramatičnih predstav. 308 ; glasbenih prireditev, 400 športnih, 491 akademij in proslav, 80 lutkovnih predstav, 441 izrednih filmov, 245 predavanj in 19 umetniških razstav. Vsega skupaj tedaj 5123 kulturnih prireditev. Mnogo prireditev je bilo vsrezih: Radovljica. Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Celje, Kranj, razmeroma redke pa so bile prireditve v srezih: Črnomelj, Metlika, Slovenjgra-dec in Dolnja Lendava. Število prireditev raste od leta do leta V letu 1933. sta bili v naši banovini 3492 prireditvi, 1. 1934. že 4011 in 1. 1935. kar 5123. Seveda niso v teh številkah vštete predstave obeh narodnih gledališč, kjer je bilo v preteklem letu skupno nad 600 predstav, prav tako niso vštete običajne predstave 44 kinov in interne šolske proslave in predavanja po društvih, za katera ni potrebno posebno dovoljenje od oblastev. Na splošno lahko rečemo, da je bilo v preteklem letu živahno kulturno življenje kot v nobeni drugi banovini. Niti pri naših sosedih Italijanih in Nemcih ni kulturno življenje tako žvahno kot pri nas, le Češkoslovaška nas s svojimi 85.574 prireditvami v lanskem letu hudo nadkriljuje. Če primerjamo kulturno življenje pri nas z onim v Češkoslovaški republiki, spoznamo, da je pri nas prilično toliko predavanj na vsak milijon prebivalcev kot na Češkem; da je pa tam mnogo več daljših poučnih tečajev, več koncertov, dvakrat toliko razstav in skoro desetkrat toliko vzgojnih filmskih predstav kot pri nas. Zastajajo pa Čehi za nami po številu akademij in proslav ter posebno po dramatičnih predstavah. Pri glasbenih prireditvah je pri nas največ vokalnih, mnogo pa tudi instrumentalnih godb na lok in na pihala. Pri športnih prireditvah so najštevilnejše sokolske telovadne akademije in nogometne tekme. Zanimiv je pregled, kaj so igrali naši di-letantski odri v preteklem letu. Največ je bila igrana ljudska igra »Črna žena«, ki jo je po nemški zgodovinski povesti dramatiziral in lokaliziral Iv. Radenšek. Uprizorjena je bila v I. 1935. 50 krat. Za to se je največkrat uprizoril Hofsmannsthalov »Slehernik«, ki so ga igrali posebno mnogo za časa evharističnega kongresa v Ljubljani. Ta zaznamuje 47 uprizoritev. Sledijo Vom-bergerjeva »Vrnitev« s 46 uprizoritvami, Ku-šarjeva igra »Izpod Golice« s 43, Golarjevi »Dve nevesti« s 38 uprizoritvami in Finžgar-jeve »Razvaline življenja« s 36 uprizoritvami. Za temi so bila mnogo igrana še naslednja dela: Šalehar: »A njega ni« (36), Meško: »Henrik, gobavi vitez« (35), Real-Ferner »Trije vaški svetniki« (30), Finžgar: »Divji lovec« (30), Jalen: »Dom« (25), Jurčič-česnik: »Domen« (24), Mlakar: »Nevesta iz Amerike« (23), Meško: »Mati« (23), Walfried: »Maksi« (23), Jurčič-Govekar: »Deseti brat« (21), Ko-vačič-Vodopivec: »Kovačev študent« (21), Finžgar: »Naša kri« (19), Nušič: »Narodni poslanec« (19). Od mladinskih stvari so igrali največ dela Golije, Ribičiča, Iv. Albrehta, Špicarja in Tirana. Na splošno se opaža pri izberi iger že več sistematičnega hotenja, kar kaže, da diletant-ski odri ne segajo več kar tako na slepo po enem ali drugem delu, ampak da dobivajo od kulturnih in prosvetnih zvez zato posebna navodila. Madiarizacija v nekdanji Ogrski ti?»r,'r . t ' íií T ' 1' ' 'i f . \¡- > .'„ A i ■ ' ... V • '¿t? r ,.T* V t ■O v •. • /, - ' < V. £.' ' , a -i it; " '■■/{'.,. -s • ' i, '¿ŽJ> V Novem Sadu je izšla lansko leto dokumentirana razprava privatnega docenta beograjske univerze dr. Dimitrija Kriloviča »Po-madarivanje u bivšoj Ugarskoj«. V tej knjigi razpravlja pisec predvsem o predvojni madjarski prosvetni politiki. Zato je ta publikacija važen in temeljit doprinos k zgodovini jugoslovanskega šolstva. V svoji študiji upošteva pisec sicer samo Vojvodino, a iz razprave se da sklepati tudi o predvojnem šolskem položaju v našem Prekmurju. Prav bi bilo, da bi tudi mi Slovenci imeli obdelano to stran zgodovine našega šolstva bodisi v bivši Avstro-Ogrski, kakor tudi v sedanji Avstriji in Italiji. Prav tako kot Nemci v Avstriji, so bili tudi Madjari na Ogrskem v razmerju z ostalimi narodnostmi v manjšini. Zato pa so na vse mogoče načine poskušali pomadžariti narodne »manjšine«. V koliko se jim je to po- srečilo, vsaj na papirju in v statistiki, kažejo sledeče številke. Leta 1787. so našteli na 2,322.000 Madžarov, 5,681.000 pripadnikov ne-madžarskih narodov. Isto razmerje, 30% proti 70%, se je ugotovilo še leta 1809., ko so našteli okrog 3 milijone Madžarov in 7 milijonov Nemadžarov. — Pri štetju 1869. pa so Madžari upoštevali le vero, ne pa narodnosti in materinskega jezika. Leta 1900. so se čutili dovolj močne, da pridejo zopet tudi z narodnostjo na dan. Rezultat ljudskega štetja je izkazal 8,92 milijona Madžarov (t. j. 51,4%) in le 8,100.000 (t. j. 48,6%) Nemadžarov. Leta 1910. se je razmerje še bolj izboljšalo v prid Madžarov z 9,944.628 (54,5%) pripadniki vladajočega naroda in 8,319.905 (45,5%) pripadniki »manjšin«. Madžari pa se niso zadovoljevali le s po-tvarjanjem ljudskega štetja, temveč so skušali tudi v resnici pomadžariti nemadžarske Naša pot. Dodeljevanje učiteljstva in stanarina. Kulturne prireditve v letu 1935. Madžarizacija v nekdanji Ogrski. Z učiteljskega zborovanja v Ljutomeru. LISTEK: Izkušnje Petra Smole. — »Odkrite besede zdravnika mladim ljudem.« Splošne vesti. — Osebne zadeve. _ Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. narode. Danes pa vpijejo v svoji revizioni-stieni propagandi, da se pred vojno na Madžarskem ni godila manjšinam nikaka krivica. V neki vlogi madžarske vlade na Društvo narodov pišejo sledeče: »Do izpremembe suverenitete je imela srbska'narodna manjšina pravico, da ustanavlja osnovne in višje šole kolikor jih je hotela, da določa učni načrt v lastnem delokrogu in da zaposli učitelje v sorazmerju svojih potreb in proračunske možnosti celo brez predhodnega odobrenja madžarske politične oblasti. Take so bile pravice, ki jih je napadani in obtoževani madžarski režim priznaval do konca svetovne vojne srbski manjšini, četudi ni takrat niti eden mednarodni dogovor nalagal kake obveze za liberalno šolsko politiko zasnovano na spoštovanju, toleranci in človečanskem pravu.« Še leta 1914. pa je Artur Benis napisal v reviji »Magyar Poedagogia«, da so se vse ogrske vlade zavedale, da šola nima samo cilja širjenja kulture, temveč tudi širjenje madžarskega duha in jezika med manjšinami. Isto je priznalo službeno glasilo ministrstva prosvete »Neptanitok Lapja«, ki je pisalo, da je cilj Aponijevega šolskega zakona »poleg temeljitega učenja madžarskega jezika tudi pomadžarjenje na miren način«. Ta svoj cilj so utemeljevali na enak način, kot utemeljujejo danes svojo raznarodo-valno šolsko politiko oni, ki vsiljujejo delu našega naroda svojo dvatisočietno kulturo. »Pester Loyd« je napisal: »Srbi in Romuni ne bi utrpeli nobene škode, če bi se iz svoje nižje kulture pretopili v višji kulturni organizem, da bi torej zamenjali svojo kulturo za madžarsko.« — Pravi vzrok pa je izdal poslanec Bela Griinwald(!) v članku objavljenem v istem listu, namreč, da se Madžari morajo posluževati asimilacije, če hočejo živeti. Madžarizacija je najvišja naloga šole. Osnovna šola jo mora izvrševati, kakor jo že izvršuje srednja, ki je kot velik stroj: na eni strani vstopa na stotine slovaške dece — na drugi strani izlezejo otroci kot popolni Madžari. Le tako je bilo mogoče, da je poleg »čistokrvnega« Madžara Griinwalda nosila ne-madžarska imena tudi večina uradnikov, četudi je bilo leta 1900. med uradništvom le 7,64% nemadžarov. Leta 1902. je ugotovilo že omenjeno glasilo prosvetnega ministrstva »Neptanitok Lapja«, da je med državnim uči-teljstvom 61,8% takih, ki nosijo tuje priimke in nato pristavlja: »Vsi ti učitelji bi mogli dobiti mesta v Berlinu, Pragi, v Bukarešti, kakor tudi v Beogradu ali Moskvi, ne da bi s svojim imenom disharmonirali v novi oko-> lici. Ta stvar je tako žalostna, da ni potrebno o njej obširneje razpravljati.« — Seveda je bilo ustanovljeno posebno društvo za madža-rizacijo imen. Kot izgleda, pa društvo ni doseglo povsem svojega namena. Še nedavno smo čitali v dnevnem časopisju, da je debre-cinska velikožupanska zbornica sprejela sklep, da se madžarizacija imen izvede do konca. Zadevna resolucija pravi med drugim: »V zadnjih dveh letih je bilo pomadžarjeno 170.000 imen, ali to ne zadostuje, kajti nema-džarskih imen je še 2,200.000. Inozemstvo sicer obsoja to početje, ali nam ne preostaja drugega, ako hočemo z vsem poudarkom delovati za vrnitev odtrganih deiov domovine.« V budimpeštanski zbornici pa je poslanec Maday vložil predlog, da se madžarizacija imen uzakoni. Prave trdnjave srbstva v Vojvodini so bile pravoslavne verske šole. Tega so se Madžari v polni meri zavedali, zato je njihov boj veljal predvsem tem šolam, hoteč jih nadomestiti z občinskimi oziroma državnimi, ki so služile pomadžarjevanju. V zatiranju verskega šolstva se je madžarska vlada opirala na § 15. zakona iz leta 1868., ki pravi, da oblast po treh opominih lahko izpremeni versko šolo v občinsko. Verska šola je namreč morala po §§ 11., 12. in 13. istega zakona izpolniti sledeče pogoje: 1. Šolska zgradba mora ustrezati v higienskem oziru. 2. Moška deca mora biti ločena od ženske. 3. Maksimalno število učencev je 80 na razred. 4. Učitelj mora biti strokovno usposobljen za vršenje službe in se ne sme brez dovoljena višjih oblasti baviti z drugimi posli. KAVA•ČAJ ČOKOLADA in vse ostalo blago za gospodinjstvo v prvovrstni kakovosti pri Julio Meinl d. a. Celje Ljubljana Maribor Kralja Petra 10 Selenburgova 3 Gosposka 7 5. Predpisani so učni načrti, urnik in pomožna sredstva. Tem pogojem sicer ni mogoče očitati, da bi bili strogi, a v praksi, ko je šlo za uničevanje manjšinskega šolstva, so se te določbe mnogokrat zlorabljale. Nadaljnji paragrafi so določali, da morajo veroizpovedne občine prebitek dohodkov svojih šol izročiti za vzdrževanje občinskih šol. Nasprotno niso dobile verske šole iz občinskega šolskega fonda, ki se je moral po zakonu ustanoviti, nikakih podpor, četudi so se v fond stekala vplačila pravoslavnih občanov. Srbi so seveda z velikimi žrtvami branili svoje versko šolstvo. Svetozar Miletič, vojvodinski poslanec v ogrski narodni skupščini je izjavil Kalmanu Tisi: »Do sedaj so bile verske šole pravoslavnim Romunom in Srbom obramba proti katolicizmu, a sedaj in vse dotlej, dokler bo vlada in ta skupščina delala na pomadžairjevanju, smo dolžni smatrati verske šole za branik proti potujčevanju. Zato hočemo žrtvovati še zadnji krajcar, da se občinske šole, kot sredstva pomadžarjevanja pri nas ne bodo ustanavljale.« Z zakonom iz leta 1879. je bil madžarski jezik uveden v vse, tudi verske šole, kot predmet. Uvedba tega zakona je bila utemeljena z državno idejo. Ali to ni zadostovalo ker je šlo pomadžar-jenje prepočasi od rok. Saj so našteli 1. 1900. 40% prebivalcev Ogrske, ki niso obvladali »državnega« jezika. Narodne manjšine so imele 3343 šole in v 1340 teh šol je bilo ugotovljeno, da učenje madžarskega jezika nima nikakega uspeha. Zato je prosvetni minister Wlassics (Vla-šie!) v proračunski debati 1902. obetal, da bo stvoril tak sistem, da bo otrok od 3. do 20. leta pod vplivom madžarščine. Med drugim je izjavil: »V svojem delokrogu služim poma-džarjenju in svoji domovini, a obenem tudi koristi prebivalstva nemadžarskega materinskega jezika. Smatram, da bo ta država pro-cvitala in bila srečna, ko bo v njej vladalo madžarsko pleme in bo zagotovljena kulturi tega plemena prednost.« Tudi vsi naslednji prosvetni ministri so svojo šolsko politiko utemeljevali z višjo, tisočletno madžarsko kulturo in z izjavami, da znanje madžarščine odpre pripadnikom »manjšin« vrata v vse državne službe. V letih 1904. in 1905. sta predložila ministra Berzevici oziroma Lukač (!) zakonska predloga za novi šolski zakon. Lukačev predlog je določal, da se mora mladina v nema-džarskih šolah naučiti madžarščine, da »o znala dobro govoriti, citati, pisati in računati. Izkušnje Petra Smole Ko je Peter Smola prvič zagledal tako zvano ledino, in sredi ledine zvonik novega šolskega kraja, sj je dejal, da ne bo silil z glavo skozi zid, temveč, da se bo ravnal po okoliščinah. — »Kdo se bo bodel z bikom?« se je odločil in si ogledal, kakor se pravi: področje svojega delovanja. Pa je spoznal, da je v danih prilikah glavna oseba tega področja gostilničar »Pri Janezu«. No, sprijaznil se je z »Janezovo« družbo in njegovo kislico ter pridno zahajal med tako zvane stebre. Ali Peter Smola ni vedel, da so ti stebri le polovica vseh stebrov novega področja, pa da se druga polovica shaja v gostilni vis-a-vis »Pri Jeruzalemcu«. Bil je Peter Smola premal časa v novem kraju, da bi poznal občeveljavna pravila, ki niso bila nikjer zapisana, a vendar v veljavi: Če izobesijo »Janezi« zastavo, jo morajo Jeruzalemci skriti; če prirede »Jeruzalemci« veselico, morajo »Janezi« s kokošmi spat; če prekoračijo eni policijsko uro, morajo drugi opozoriti policaja na to. Vsega tega Peter Smoia ni vedel in ni čudno, če so se »Jeruzalemci« nekega dne zbrali in dejali: »No prav, kogar Bog udari s slepoto, temu ni pomoči!« In tako se je zgodilo, da je moral Peter Smola pred predstojnike. »Tako je, Peter Smola,« so tamkaj povedali. »Za enkrat naj bo, ker se je pritožila le polovica stebrov in je druga polovica zate! Ali glej, da se pobotaš tudi s prvo polovico. Kajti učitelj bodi z ljudstvom, ne pa samo z ljudstva polovico!« Zato pa določa, da se mora zgodovina, zemljepis in državoznanstvo učiti v madžarščini. Končno obliko pa je zadobilo to stremljenje po razširitvi madžarščine v Aponije-vem šolskem zakonu sprejetem leta 1907. Po tem zakonu so bili učitelji dolžni, da pri nemadžarskih učencih stvorijo zavest o pripadnosti k madžarskemu narodu. Ta nemogoča logika je zadobila zakonsko obliko v § 17., ki se glasi: »Vsaka šola in vsak učitelj neglede na značaj šole in na to da-li uživa državno pomoč ali ne, so dolžni, da razvijajo in krepijo v dečji duši ljubezen do madžarske domovine in zavest o pripadnosti k madžarskemu narodu. To stremljenje mora dobiti izraza v celokupnem pouku.« V § 19. istega zakona se določa, da se mora v nemadžarskih šolah (neglede na to ali uživajo državno podporo ali ne) učiti toliko madžarščine, da je vsak nemadžarski učenec po dovršitvi četrtega razreda zmožen razumljivo izražati se v besedi in pisavi v madžarskem jeziku. Upravičeno je vzkliknil srbski poslanec Jaša Tomič: »Kar se zahteva od nemadžarske dece, bi se doseglo le, če bi novi šolski zakon dal deci drugo pamet!« Jasno je, da se je mogla doseči vsaj deloma izvršitev § 19. le tedaj, če se je popolnoma zanemaril pouk v materinščini. Razumljivo je, da so vojvodinski Srbi enodušno vstali proti temu zakonu. Aponv pa je šel še korak dalje. V šolskem letu 1909./10. je stopil v veljavo učni načrt izdan 1908. na podlagi zgoraj citiranega zakona. Po tem načrtu so se morali poučevati v madžarščini ti-le predmeti: nazorni nauk, zgodovina, zemljepis, državoznanstvo, razgovori iz higiene in prirodopisa in računstvo. To je z eno jaesedo popolno pomadžarjenje šole, kajti predpisano je bilo, da se tudi pri učenju dečjih iger, ročnih veščin in vojne komande uporablja madžarščina. To je pomenilo konec manjšinskega šolstva. Materinščina učencev je bila strogo preganjana, saj so po šolah zaprisegah 6—8 letne otroke, da ne bodo govorili drugače kot madžarski in znane so nam iz našega Prekmurja zapovedi: »Nem szabad vendül beszelni!« (Ni dovoljeno govoriti slovenski!) in »Tiltva van szlovenil beszelni!« (Prepovedano Je govoriti slovenski!). V aktih šolskih nadzornikov se predlogi nikoli ne utemeljujejo s pedagoškimi — vzgojnimi interesi, temveč dosledno z madžarsko državno idejo. V arhivih v Novem Sadu je mnogo takih aktov. Naj citiram le poročilo nadzornika iz Velikega Bečkereka, ki zahteva otvoritev madžarske šole v Srpski Crnji, kjer je bilo tedaj 506 srbskih otrok in dva madžarska. Utemeljitev predloga: »važni državni razlogi«. Prav tako je bilo leta 1901. »v interesu madžarskega narodnega edinstva« zabranjena otvoritev nove verske dekliške osnovne šole v Pančevu. Tako je bilo mogoče, da se je slika šolstva v Vojvodini v par desetletjih izpremenila popolnoma. V tamiški županiji na primer je bilo še 1870. izmed 177 šol le 11 madžarskih. Ostale šole so bile srbske, nemške in romunske. Leta 1910. pa je število ma-držarskih šol narastlo na 153, nemadžarskih pa na 190. V šolskem letu 1911./12. so imeli Madžari v tej županiji že 188 Sol, medtem ko je število manjšinskih šol padlo na 163, t. j. na tri manj kot leta 1870. V Vršcu je bilo leta 1870. osem nemadžarskih osnovnih šol. Po 40. letih so vse šole brez izjeme v Vršcu bile madžarske. Kirilovičeva razprava navaja še več takih aktov iz novosadskega arhiva. Ze minister Wlassics je izjavil, da bo stvoril sistem, ki bo že triletnega otroka spravil pod vpliv madžarščine. To obljubo pa je izvršil leta 1913. minister prosvete Bela Jan-kovics(!), ki je izdal zakon o zabaviščih. § 16. tega zakona je točna kopija § 17. iz Aponije-vega šolskega zakona. In zopet dobimo v no- »No prav!« si je obljubil Peter Smola. »Si bom pa še Jeruzalemce pridobil!« In vse naslednje dni je preživel večere »Pri Jeruzalemcu« ter novim prijateljem pripovedoval najnovejše dovtipe iz »Kopriv« in iz »Ježa«. Pri »Janezu« so takoj zapazili to. Nekaj časa so molčali, potem pa so rekli: »Aha! Glej ga kujona! Že prav!« In Peter Smola je moral spet na pot, da se opraviči. »To je že druga pritožba, Peter Smola,« so ga predstojniki pokarali. »K sreči je sedaj prva polovica stebrov zate. Ali vendar tako ne gre! Poboljšaj se, Peter Smola, ali pa boš frčal v gore!« »Ali za obe polovici meni ne nese!« se je prestrašil Peter Smola. »Če se z eno pečam, mi zmanjka za drugo! Na upanje pa ne maram zaradi ugleda ne in tudi zaradi obrokov, ki me že dovolj dušijo!« »To je tvoja zadeva, Peter Smola!« so ga poučili. »Ti poznaš teren, ne pa mi! Pomagaj si, kakor veš in znaš!« In si je Peter Smola pomagal: Proglasil je javno in svečano, da je postal abstinent. Ni hodil odslej ne k »Janezu« ne k »Jeruzalemcu«. »Morda jih to spametuje in celo združi!« je dejal in čakal, kaj bo. Je res dočakal. Zares so se stebri združili in dejali: »Aha, tako torej! No, že prav!« In so se skupaj pritožili. Sedaj je ni bilo moči, ki bi rešila Petra Smolo! Spraviti je moral svojo revščino in oditi orat ledino drugam. Ko je s kovčegom v roki odhajal in ga je pot pripeljala mimo gostilne »Pri Janezu«, se vosadskem državnem arhivu dovolj dokazov, da je bil otroški vrtec v službi madžarizacije. V teh uradnih aktih niso Madžari skrivali svojih namenov. Tako n. pr. predlaga šolski nadzornik bačke županije ustanovitev štirih otroških vrtcev v Somboru v svrho »poma-džairjenja srbskopravoslavne dece«. Vršački šolski nadzornik je predlagal leta 1910. ustanovitev madžarskega otroškega vrtca v Bavaništu in je svoj predlog utemeljil takole: »... da bi se v tej občini, ki šteje 7000 Srbov najtemeljitejše razširil madžarski jezik, da bi se tako lažje ukinilo srbsko versko zabavišče.« Četudi je obiskovanje otroškega vrtca neobvezno, so madžarske oblasti na najrazličnejše načine prisilile nemadžarsko decp, da se je vpisala v zabavišče. Tako se je zgodilo na Slovaškem, da so celo orožniki lovili po hišah otroke in jih gnali v otroški vrtec. Zato je novosadska »Zastava« upravičeno napisala: »Do sedaj smo čuvali svojo deco pred cigani, a odslej jo moramo čuvati tudi pred oblastmi.« Da so bile tudi srednje šole »stroj za izdelovanje Madžarov« (kot je to imenitno pogodil zgoraj citirani »Madžar« Griinwald), je povsem jasno iz izjave nekega madžarskega profesorja, ki je izjavil, da v teh krajih (v Vojvodini) ni naloga profesorjev, da predavajo latinščino in matematiko, temveč, da se z zbranimi silami borijo proti narodnostim. Take so metode »kulturnih« narodov. Mi Balkanci smo s svojo slovansko široko-grudnostjo in filozofskim človečanstvom pravičnejši in kljub balkanstvu — kulturnejši. „.> , ^v <- -.'A j. ' \\ »• ' m r , . Trs,.».?'". >5» J sir-i, -nu, Vi . \\ ui z? f*/ie zadnje manufakturne novosti. —1 Da se dvigne zanimanje za letalstvo se vršijo na letališču v Polju pri Ljubljani predavanja za dijaštvo in poskusni poleti. (»Jutro« in »Solvenec« od 22. III.) - - - — o« —1 Dograditev bežigrajske šole v Ljubljani je po zagotovljenem posojilu »Suzorja« v znesku 5 milijonov Din zagotovljeno. (»Slovenski dom« 21. III.) —1 Nove in močnejše radijske oddajne postaje dobijo po izjavi ministra za pošto, brzojav in telefon Beograd 100 kw, Zagreb, Ljubljana in Skoplje 20 kw, Maribor in Dubrovnik 10 kw. (»Jutro« in »Mariborski več.« 21. III.) —1 »Tuberkuloza in jugoslovanski književniki« je zanimiv članek, ki ga je napisal dr. Iv. Pregelj v glasilu »Delo proti tuberkb-lozi«. II. štev. Od tu izvemo, da so umrli pri nas za tuberkulozo: poleg drugih Turnograj-ska, Jurčič, Kerstnik, Gestrin, Pagliaruzzi, Kette, Murn, Premk in Kosovel. Motivično uporabljajo tuberkulozo v svojih delih: Kerstnik, Tavčar, Cankar, Pregelj in Ma-gajna. — Zaključuje takole: Velika socialna bolezen našega naroda kliče po oblikovalcu v naši umetnosti. Umetnostno prikazana tuberkuloza bi več izdala, kot sto profi-laktiki posvečenih razprav. —1 Književna produkcija v Rusiji. Leta 1934. je izšlo v Rusiji 44.460 knjig v nakladi 479,501.000 izv. Največjo naklado so dosegle otroške knjige ca 39.600 izv., učbeniki za ljudske šole 33.600, učbeniki za srednje šole 31.900 izv., najmanša pa znanstvene knjige 2900 izv. (»Slov. Narod« od 23. III.) —1 Iz ekspozeja finančnega ministra pred senatom: Prejemki državnih uslužbencev so potisnjeni na minimum, v katerega ni več dovoljen noben poseg, na minimum, ki ga bo treba popraviti s povišanjem, ko bodo to dovoljevale gospodarske in proračunske razmere v naši državi. Prav tako bo treba ublažiti sedanji obseg določb, ki jemljejo doklade in ovirajo zaposlitev upokojencev, tudi takih, ki morajo delati, da bi lahko krili svoje življenjske potrebščine, česar iz svojih pokojninskih prejemkov ne morejo storiti. (Dnevniki 24. III.) —1 Vzgojni teden je priredilo v Mariboru društvo »Krščanska šola«. Predavala sta tudi prof. Iv. Prijatelj in prof. Bogovič. (»Slovenec« 24. lil.) —| Glede nekatoliške vzgoje. Vprašanje šole urejuje kanon 2319 § 4., ki pravi: »Izobčenju, ki je pridržano ordinariatu, zapadejo oni starši in staršev namestniki, ki vedoma izročijo otroke v nekatoliško vzgojo in pouk.« Šolska mladina se ne sme voditi k verskim proslavam drugovercev, dočim je udeležba pri izvencerkveni proslavi dovoljena, ker je samo communicatio civilis. (Oglasnik Lavan-tinske škofije št. 663., let. 1936., št. 3.) —1 Znamke in šola. Dunajski mestni šolski svet je zaprosil ravnateljstva vseh šol, naj poskrbijo, da bodo imeli učenci, ki zbirajo znamke za svefovalce učitelje filateliste, ki bodo med odmori dajali učencem razne nasvete. Učiteljski pravnik —§ Odgovor na vprašanja L. P. B. ad 1. Večkrat smo že povedali na tem mestu, da pripada učiteljema zakoncema, če službujeta v istem kraju, le ena stanarina in kurivo za enega učitelja; ad 2. Po zakonu o narodnih šolah imajo pravico do stanarine in kurivo vsi drž. učitelji narodnih šol, v kolikor ni drugače odrejeno s posebnimi odredbami (S 30. fin. zak. 33/34). Koliko časa se izplačuje stanarina učitelju, ki je na bolezenskem dopustu, ni odrejeno s posebno uredbo. Stanarino izplačujejo občine v okvirju svojega proračuna osebam, ki so opravičene do prejemanja teh zakonito uveljavljenih dohodkov v polnem obsegu. Kako se postopa v spornih primerih, je razvidno v okrožnem razpisu banske uprave IV. str. 9905/1 iz 1. 1934., ki se nahaja v zbirkah razpisov na šolah. Pritožba na upravno sodišče ni v nobenem primeru kolka prosta. (Roč. kat. str. 198.) Mladinska matica —mm Prihodnji teden izide v izrednih publikacijah Mladinske matice zbirka bolgarske mladinske proze »Pirhi«. Tone Potokar je zbral tu od najboljših bolgarskih mladinskih pisateljev 25 umetnin in jih je poslovenil. Dodal je tudi kratek pregled bolgarskega mladinskega slovstva. Zato ne bo zbirka samo prijeten posladek za našo mladino, ampak pride knjiga prav tudi vsakemu učitelju, da bo imel vsaj mal vpogled v bogastvo mladinskega slovstva bratskega naroda. To bo prva bolgarska mladinska knjiga, ki izide v slovenščini. Knjiga izide na večjem formatu kot so izhajale izredne publikacije M. M. doslej, na boljšem papirju, z večbarvno naslovno stranjo in deloma dvobarvno ter prinese nad 80 ilustracij 26 naših najboljših ilustratorjev. Knjiga bo torej v tem pogledu pravi unikum. Kljub temu bo stala kartonirana le 20 Din in vezana v polplatno pa 26. To seveda samo v prednaročilu pri M. M. Po knjigarnah se bo prodajala knjiga 25% dražje. —mm Šesta številka »Našega roda« je izšla in se je tudi že razposlala. Kdor je ni še naročil, naj to nemudoma stori. Učiteljski pevski zbor JUU —pev Plovdivsko pevsko društvo v Plov-divu v Bolgariji bo priredilo v dneh od 17. do 19. aprila t. 1. proslavo ob priliki 40 letnega obstoja. Med ustanovitelji tega društva je bil tudi naš rojak prof. Bezenšek. — Ob tej priliki organizira Jugoslovansko - bolgarska liga v Ljubljani 10—14 dnevno ekskurzijo po vsej Bolgariji. Našim tovarišem (-icam) se nudi lepa prilika, da si ogledajo našo bratsko državo. Kdor se želi pridružiti tej ekskurziji naj se javi pri tajniku llige g. V. Bučarju, Miklošičeva cesta 12 b, do 1. aprila t. 1. Stroški za vožnjo in oskrbo znašajo 1250 Din. Potni list si mora preskrbeti vsak zase. Šolski radio —t XXIV. teden. Torek, 31. marca bo govoril v šolskem radiu g. Vojko Jagodic. Pod naslovom »Ljubo doma — kdor ga ima« bo razgovor o nalogah, ki so jih poslali poslu-šalci^šol. radia. Opisali so svoj rojstni kraj. V petek, 3. aprila bo predaval g. Ivan Michler »O postanku jam in drugih kraških pojavih.« V obliki izleta bo predavatelj seznanil mlade poslušalce z morfološkim opisom kraške pokrajine s posebnim ozirom na goli in obrasli Kras. Natančneje bo pojasnil postanek jam in druge kraške posebnosti. Dotaknil se bo pri tem tudi narodnega gospodarstva. II— III —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, dne 29. marca ob 16. uri predaval g .inž. Škubic: Zvišajmo rodovitnost sadnega drevja! Stanovska organizacija JUU Iz izvrSnega odbora —iz Izvršnom odboru Jugoslovenskog učiteljskog udruženja — Beograd. — Sa sed-nice upravnog odbora sekcije pozdravljamo drugove u izvršnom odboru želeči da i nadalje istraju u borbi za staleška prava. — Ce-tinje. — Velimirovič. —iz Jugoslovenskom učiteljskom udruže-nju — Beograd. — Učitelji grada Sente i sguma, ne pred obtožbo ne pred disciplinskimi izkazi, ker so si svesti, da ne delajo ničesar, kar bi bilo protizakonito, temveč le to kar je v dobrobit našemu stanu, s tem naši šoli, narodu in domovini. Upoštevajmo to njihovo delo, ne otež-kujmo njihovega stališča z neumestno kritiko in z nerganjem, pomagajmo jim z našim složnim sodelovanjem, dajmo jim na razpolago tista sredstva, za katera smo se po naših zastopnikih sami zavezali. Zavedajmo se vedno, da nista organizacija samo Dimnik in Kumelj, ali pa morda še naš Hočevar, temveč da smo organizacija vsi skupaj, ki se ne bomo sami blatili in podcenjevali, ampak složno sodelovali v dobrobit našega stanu in s tem v dobrobit nas samih. Nasprotnikov imamo zadosti, ki prežijo na to, da bi nam organizacijo razbili, a tega veselja jim ne bomo pustili.« Navzoči so pozorno sledili izvajanju tov. Goleža, tov, predsednik pa se mu je za temeljito poročilo zahvalil. Tov. predsednik poda izčrpno situaeijsko poročilo o našem udruženju, govori o mono-polizaciji učnih knjig itd. Tov. Feinig je očrtal razmerje učiteljstva do Učiteljske tiskarne v 30. letih obstoja. Omenjal je pomen tiskarne za naš stan in priporočal učiteljstvu, da se tesno oklene Učiteljske tiskarne s pristopom v zadrugo. Na kratko je podal nekaj misli o podružnici v Mariboru. Predlogi: Soglasno se sprejme sledeča resolucija: 1. Da se v bodoče izognemo vsemu medsebojnemu škodovanju iz kakršnegakoli vidika je v prvi vrsti potrebno, da dvignemo moralo lastnih vrst. Zato predlagamo, da se vsakega člana, ki se pregreši proti naši stanovski morali, stavi pred častno razsodišče, ki naj razsodi ali je lahko še član naše organizacije. 2. Predsedniku tov. I. Dimniku, izreka naše društvo naše priznanje in zahvalo za njegovo neumorno delo, neustrašeno borbenost za naše pravice. 3. Da ne bo dolg na »Popotniku« stalno naraščal, naj se list ustavi vsem, ki že več časa dolgujejo naročnino za list. Zapisnikarica: Predsednik: Černovšek Mara, s. r. Ciril Hočevar, s. r. + JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH je zborovalo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, dne 15. febr. t. 1. Udeleženih je bilo 38 članov (-ic) t. j. 67 %. Tovariš predsednik je pozdravil vse navzoče, posebej še novo članico tov. Urban Valerijo. Poslovil pa se je od tovarišic Vesel Marije in Majer Marije, ki sta bili premeščeni. Nato se je spomnil pokojnega tovariša Hrena, ki je umrl v Mariboru. Njegovo delo za našo organizacijo je znano in lahko ga imenujemo steber JUU. V njegov spomin bo društvo darovalo za »Hrenov kamen« pri Učit. domu v Mariboru Din 100,—. Nato je tov. predsednik podal situaeijsko poročilo. Med drugim je omenil, da so se razmere v savski sekciji JUU znatno popravile in uredile tako, da je zdaj tam zopet red in mir. Potem je tudi omenil, da bo v kratkem Izšla novela k zakonu o narodnih šolah in sprememba disciplinskega postopanja za učiteljstvo. 'Prečitali so se važnejši dopisi. Zadnji zapisnik je bil prečitan in soglasno sprejet. Gospod prof. Baš Franc je predaval o »kulturni avtohtonosti Slovenskih goric«. Predavanju so vsi sledili z velikim zanimanjem, kajti snov je bila podana iz resničnega življenja naših slovenjgoriških prebivalcev. Marsikdo je tudi veliko pridobil z ozirom na pravo spoznavanje in psihično opazovanje njihovega življenja. Na koncu je tudi gospod profesor prosil naj mu še mi pomagamo pri nabiranju raznega zadevnega gradiva in kulturnih posebnosti teh krajev Prečitano je bilo predavanje o »Učiteljski samopomoči«. Soglasno sta bila sprejeta sledeča predloga: a) Vodstvu sekcije in glavnemu odboru JUU izražamo vsestransko zahvalo za vse napore v borbi za stanovske pravice in napredek šole. b) Prosimo sekcijo in centralo, da stori vse potrebne korake, da se popravi krivica s premeščenjem po službeni potrebi našemu društvenemu predsedniku J. Štuhecu, šol. upr. pri sv. Ani v Slov. goricah, ki je edini iz našega društva premeščen. Posebej izjavljamo, da v dobi kar obstoja Jugoslavija ni bil v območju našega društva (sod. okraj Sv. Lenart) pod nobenim režimom še nikdo preganjan in prestavljen proti lastni volji. Prihodnje zborovanje bo meseca maja. Tajnik: Predsednik: Porenta Stane. J. Štuhec. + JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo 15. februarja 1936. v Ksaveriju. Navzočih 29 tovarišev — 54 %. 1. Tov. predsednik pozdravi tov. nadzornika, g. sreskega kmetijskega referenta inž. Wenka in vse navzoče. Spomni se s prisrčnimi besedami nedavno preminulih članov JUU tov. Hrena in tov. Smolnikarja, katerima za- kličemo »Slava«. Nato poda poročilo o zborovanju predsednikov sreskih društev, ki se je vršilo 9. februarja 1936. v Mariboru. V tem poročilu je govoril o položaju učiteljstva in o raznih uredbah, ki se tičejo učiteljstva in šole. Prečitajo se došli dopisi. 2. G. inž. Wenko je predaval o smernicah bodočega kmetijsko - pospeševalnega dela v srezu, ki bi ga naj tudi učiteljstvo podpiralo. Omenil je vse panoge kmetijskega gospodarstva in pokazal, kako si zamisli poživitev posameznih panog in usmeritev dela. Po referatu se je razvila kratka debata. Tov. Predan priporoča, naj bi se učiteljstvo zanimalo za kmetijstvo. Interesenti naj bi šli v tečaje, da bi lahko delovali na kmetijsko- in gospodinjsko-nadaljevalnih šolah. Nato je tov. Predan prečital nekaj ognjevitih in zdravih misli proti politizaciji in hlapčevstvu, učiteljstva, za kar je žel navdušeno priznanje navzočih. 3. Pri slučajnostih predlaga tov. Predan, da bi se učitelji, nastavljeni iz bednostnega fonda, smeli udeleževati naših zborovanj kot gostje, ker radi premajhne plače ne zmorejo članarine. Predlaga tudi, da bi za prihodnje zborovanje pripravili referate, ki bodo ugodili tudi zanimanju mladih, ki se jim hoče sodobnih vprašanj, da bi jih tako pritegnili k sodelovanju v organizaciji. Oba predloga se sprejmeta brez nadaljnjega. Bilo je že sklenjeno in se bo strogo izvajalo, da se črta iz društva, kdor pol leta ne plača članarine. Prihodnje zborovanje bo prvo soboto v aprilu in sicer v Mozirju, da se mlajši tovariši ne bodo mogli izgovarjati na denarne žrtve. Tajnica: Golež Jadviga. Predsednik: Rozman Avgust. Novosti na Knjižnem trgu —k »Fantje na vasi«. V lični knjižici žepnega formata je izdal naš tovariš Ciril Pregelj, učitelj v Celju zbirko 20 moških zborov, katera obsega 10 koroških in 10 narodnih pesmic iz raznih krajev Slovenije. Besedilo koroških pesmi je pisano fonetično, v kolikor je to mogoče z našo abecedo. Pesmarico priporočamo vsem tovarišem, ki vadijo moške zbore in vsem manjšim ansamblom. Pesmi so jako melodiozne in lahkega značaja. Pesmarica je izšla v samozaložbi, vendar se dobe tudi v vseh večjih knjigarnah. Cena 16 Din. Pristopajte kot zadružniki k UČITELJSKI TISKARNI Mali oglasi Mali oglasi, ki služijo t posredovalne in socialne namene Občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'— FR. P. ZAJEC izprašan optik Ljubljana, Stari trg» priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. FABI ANI - JUR JO VEC LJUBLJANA / STRITARJEVA ULICA priporoča veliko izbiro damskega in moškega blaga KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE« reglstrovano zadruga z on«], zavezo L 1 u b I I a n a Frančiškanska ulica St. 6 priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidnel Postrežba točnal PODRUŽNICA MARIBOR, palaCa banovlnik« hranilnica Izdeluje diazo - amoniak - papir » JASNIT", za kopiranje načrtov, kije edini 100% domač izdelek te vrste v državi!