Nasilja Italije nad fugoslovenskim učiteljstvom. V zadnji številki smo poroeali. kako je italijanska vlada odslovila šest slovenskih u5ite!jev, ne da bi pravno utemeljila ta svoj korak. Seirgermenska pogodba, na katero se tako radi sklicujejo Nemci v Avstriji in Italijani, naj bi se respektirala samo od Jugoslovenov, drugi naj bi jo teptali in kršili, kadar bi moralio iti v naše dobro. Reči moramo, da je naša prosvetna politika vse promalo nacionalna. preveč obzirna do tujih narodnosti in skiorobi si upali trditi,-da je to tudi krivo, da naši krvni rojaki izven naših državnih meja, nimajo na prosvetnem polju niti najprimitivnejših narodnostno šolskih pravic. Svoječasno, pod prosvetnim ministrom Trifunovi5em smo ipriob5ili statisti5no sliko postopanja naše vlade napram narodnostnim manjšinaip v državi in tujih vlad napram našim narodnim manjšinam v inozemstvu. Od takrat se razmere niso prav nič izpremenile, pa6 pa nasprotno — poslabšale! Prav pod zadnjim prosvetnim ministrom so se dajale našim narodnostnim manjšinam neverjetne koncesije. kar je v inozemstvu izzvalo ravno nasprotno — še večji pritisk na naše rojake. Ne samo, da izguMjamo narodnostne postojanke. ki smo jih pridobili po prevratu v državi, še v večji meri jih izgubljamo v inozemstvu, tako da rnoramo zaznamovati izgubo na obeh straneh. Izgubili sino cele šole, ki so jih Italijani izpremenili nasilno celotnio v italijanske; izgubili smo slovenski učni jezik v vseh sLovenskih in vseh hrvatskih šolah v Italiji; sedaj mečejo še s silo slovensko in brvatsko u5iteljstvo iz šole — na cesto! Prav drastičen slučaj takega nasilja se nam odkriva iz pisma, ki smo ga prejeli te dni iz Italije. in ki slove: Dne 24. t. m. sem mirno poučeval v V. razreduvl. Ob% na 3. uro potrka tovariš R. na razredna vrata ter pravi. da me Miče ravnatelj. Hočem oditi v pisat> no brez pokrivala, a tovariš mi veli, naj vzamem tudi površnik in klobuk, 5eš, da kon5a uro on. Nekam 5uden se mi je zdel ves ta nastop, a še sanjalo se mi ni, grede po stopnjicah, kaj se ima zgoditi? V pisarnio stopivši me sprejme ravnatelj z besedami: »Caro sg.! Una cosa non assai bella. Vi ste z dnem 21. t. m. (24. je pa povedal!) suspendirani od u5iteljske službe — mi je žal. da Vam moram to sporo5iti, vsled tega lahko takoj zapustite razred! Dovolieno pa Vam je zaprositi za penzijo, ako imate do iste pravico!« lzročil mi je odslovitveni dekret in bil sem na cesti! N i t i t o 1 i k o o b z i rn i n i s o b i 1 i, d a b i m i p u s t i 1 i dokončati zadnjo 5etrt ure?... Enak dekret je čakal na pisalni mizi mojega brata in tovariša K. iz C. Ko pridem še isti ve5er k bratu, je ravno delal na šolskem dvoriš5u v kotu pri greznici. Pozdravim ga: »Pusti! saj nisi več učitelj!«, ostrmel je in odsel z menioj. Oba občinska zastopa sta takoj storila potrebne ukrepe v razveJjavijenje našega odpusta. a pomagalo ne bo ni5! Treba bo torej misliti, kaj sedaj? Penzije lahko čakava še nad leto dni! Obe sestri in mlajši brat tudi ne dobe službe — tudi ti bodo morali čez mejo! V. mora še 15 mesecev k vojakom, ker so mu dali pri maturi ponavljalni izpit. Ko je že na vsa vprašanja zadostno odgovoril — pričel ga je predsednik sekirati s forinulatni. Morali bomo misliti na odhod, ker tu ne bo živeti!« ... To je tragika naše obzirnosti do narodnih manjšin v državi, ki se maš5uje nad naširnl rojaki v inozemstvu. Odpora ni. ker ni naše prave notranje nacionalne zavesti, one zavesti. katero bi nam lahko dala le prava notranja nackmalna smer, od katere so ipa državni knmilarji krenili prav v zadnjem 5asu prav daleč pro5. Naše mase se zastrupljajo z nacionakio mlačnostjo, z nackmalnim indiferentiztnom, ki je dobra podlaga narodnostnemu mrtvilu in izgubi nacionalnega zmisla in odpora proti nacionaJnemu nasilju tu in v inozemstvu. Gorenji slučaj je posledica, ki jo je rodila taka nacionahia vzgoja naroda; kajti z usodo posameznih slu5ajev. ki prehajajo brez odpora preko nas. se začrtuje tudi usoda našega naroda onstran meje. Prva rešitev iz tega položaja bi bila izrazita nacionahia politika pri nas.