DVOJNA MORALA Z OZIROM NA DETOMORE. IVANKA KLEMENCIČ. Vsakemu doraslemu človeku je znano, da k obuditvi novega človeškega bitja v življenje treba vzajemnega čina dveh, spolno različnih oseb — moža in žene. Abstrahirajmo od postranskih okolnosti, ki o tem igrajo svojo obteževalno ali olaj- ševalno vlogo — tu je govora le o spol- nem občevanju izven zakona — in na kratko konstatirajmo pravilo, da sta za vzajemni čin in vse njega posledice logično tudi vzajemno odgovorna dotični mož in ženska. No, tega naravnega pravila pa postave ne poznajo, ali pa ga vsaj ne izvajajo konsekventno, kar se v posebno intenzivni luči kaže ob slučajih detomora. Tu se samo vpraša: kdo je bil na umoru otroka vdeležen z dejanjem ali nasveti. Večinoma pada vsa krivda na mater, ka- teri edini se je naprtila vsa odgovornost za posledice spolnega občevanja. Moškemu se je prisodila le dolžnost, skrbeti za even- tuelnega otroka v gmotnem ozira, a tudi k spolnovanju te dolžnosti ga sodnija pri- sili le tedaj, ako najde pri njem gotovo mero materijelnih sredstev. Seveda se o tem večini moških ni težko obraniti te dolžnosti, bodisi da prikrijejo del svojih sredstev ali pa jih zapravijo. Cegar gmotna sredstva pa ne presegajo določene mere, temu pa se sploh ni treba brigati za po- sledice spoinega občevanja. Nasprotno pa je ženska primorana, skrbeti za eksistenco svojega otroka v vsakem slučaju, pa naj je tudi brez vsakih gmotnih sredstev in ob tem nezmožna za pridobivanje istih, vsaj ne v dovolni meri. Ako pa nezakonska mati umori svoje dete bodisi iz bede, ali sramote itd. ter pride radi tega pred sodišče, obsodi jo isto na večjo ali manjšo kazen, a za onega, ki je v jednaki meri povzročil eksistenco umor- jenega deteta ter bi torej logično moral nositi jednako odgovornost za to njegovo eksistenco —¦ za očeta se sodišče ne briga, če le ni bil aktivno vdeležen na detomoru. To je vnebovpijoča krivica oz." zmota, tembolj, ker je navadno možki tisti del, ki išče v spolnem občevanju le frivol- nega uživanja, a ženski je skoraj vedno le izraz udane ljubezni, in ker je glavni vzrok detomora vedno baš ta, da je možki zapustil žensko, s katero je spolno občeval, dobro vede, da ga ne veže nobena formalna odgovornost, ter je tako nezakonska mati ostala sama s svojo sramoto in skrbjo za oskrbo deteta. • 200 število detomorov bi nedvomno znatno padlo, ako -bi se postavno uveljavila so- odgovornost možkih za eksistenco otrok. Možki bi se potem ne igrali tako lahko- miselno in brezskrbno z žensko častjo in mnogo manj bi bilo nesrečnih žensk. Tudi v slučaju, kadar bi možki ne hotel ali ne mogel v zakon vzeti ali dalje ljubiti ženske, s katero je svoj čas spolno občeval, bi vsak vsaj materijelno pripomogel za oskr- bovanje otroka ter bi b.la tako ženska ob- varovana vsaj izkušnja ve, da izvr.ši detomor radi pomanjkanja. Glavno pa je : Doli z dvojno moralo na celi črti ! 201