ftferta »irV *«.irtek »n »-/-» * MHii,,' »"ed Oil » Hwth9N> » pošiljanje«, tfoatzo celo let« 32 din» •I l*l* 14 Otm., «aH le» hvca JugcslEvlJs fett.Narofc.fen ae poštje apravukStv* „Sk>Te*-i Oesptfdarja* ▼ Mata, Kerešfca ceslo 5. M d»peifl|. do od-pMldl. Varata lea se pis*
in}« t naprej, fafcfcn Weruibaa St 113
Posamezna Sievllkn «tane	din.
i-osLnlniJ xiixafana v goioviriL
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
UrednV 'e v ¿'«ariixtnt Koroifc io St. 5. .:oto-plal ee ae vračajo. Uprav alilw sprejema wm&Ia* lasp/alc In reklamacge. Ceue liuerolom po tofa. Zo večkratne primeren poposL Ne reklamacije «o proale. fcekovnl rečun pota«* Brada LJubljana it
Telelon Inlerurbaa fi. lU.
15. ¿tevilki
MARIBOR, dne 26 marca 1925.
59. letnik.
Nezakonitosti pri volitvah in samostojni demokratje.
(7z govora poslanca dr. Hohnjeca v verifikacijskem odboru.)
Sam.st.jni demokrati bi radi SLS na Štajerskem ukradli eden mandat.
Samostojni (Pri biče vičevi) demokrati so proti volitvam v okrožju Maribor—Celje vložili pritožbo z namenom. da se kratkomalo razveljavi 25.000 oddanih jlasov. oropa Slovenska ljudska stranka enajstega mandata ter ustvari drugi mandat za samostojne demokra -te. Pritožba govori najprej o »agitaciji duhovščine in zlorabi vere«, potem o »protidržavnosti« SLS in končno a aepravilnili imenikih.
Na prvi in drugi del pritožbe
|e odgovoril dr. Hohnjec:
Na čelu pritožbe stoji kajpada agitacija katoliške duhovščine »ob priliki bogoslužnih dejanj.« V pritožbi ai naveden nili eden slučaj: noben duhovnik, noben kraj, nobeno bogoslužno dejanje. Kateri duhovnik je izvršil tako agitacijo, kje. pri katerem bogoslužnem dejanju, o tem ni niti enega gotovega podatka. Zalo pa se ta prvi ¡11 glavni argument mora kratkomalo zavrniti po znani filozofski prislovici: Quod gratis asseritur. jralis negalur kar se trdi brez dokaza, se zavrne brez dokaza.« Istina pa je, da slovenska duhovščina ne samo da cerkve ni zlorabljala v agitacijske svrhe, tudi vobče ni skoro nič ali pa primeroma malo posegala v agitacijo.
Je pa še druga stvar. Samostojni demokratje so sami šli na pot, katero so predbacivali takozvanim klerikalcem. Izdali so letake, v katerih so razglasili neko naredbo s podpisom papeževega tajnika Gasparija, s katero naredbo naj bi bil baje kardinal Gaspari zabra-nil kandidature slovenskemu duhovništvu. To je po-tvorjena naredba kardinala Gasparija, in to je zloraba aerkve in vere, ki so jo uganjali liberalci.
Islotako lažnjiv je drugi del v pritožbi, da je Slovenska ljudska stranka vodila agitacijo »z razširjenjem plemenske mržnje, s katero je uspela zlasti v okrajih na državni meji, kjer se ljudstvo še ni moglo popolnoma •prostrti pogubnih vplivov svoječasnega avstrijsko-»einškega pritiska.« Te besede vsebujejo grdo denunci-jacijo in obrekovanje Slovenske ljudske stranke in slovenskega ljudstva ob državni meji. To ljudstvo je v aajtežjih časih pogumno in vztrajno stalo na braniku Slovenije m slovenstva, in grda nehvaležnost je, ako ga
samostalna demokratska gospoda skuša v Reogradu prikazati v protinarodni in prolidržavni luči. Nasprotno je istina, da so samostalni demokratski agitatorji vzbujali plemensko mržnjo. Tako je. da navedem samo eden j ali dva primera, nek učitelj v župniji ub skrajni točki našega ozemlja, ognjevit pristaš samostojne demokratske stranke g. Robnik, — ne bi navedel njegovega imena, če bi stvar ne bila na sodišču, došel na zborovanje naše stranke, ki ga je bolel razbiti in tamkaj hujskal ljudi z izjavo: »Dr. Korošec je Slovence Srbom prodal.« Nek drug mož. ki je bil okrajni kandidat samostalne demokratske stranke, je na shodu v nekem drugem kraju blizu državne meje izrekel isto hujskajočo izjavo proti dr. Korošcu. Ako se pomisli, kako samostalna demokratska stranka v Beogradu nastopa klečeplazno in vdano napram centralizmu in vladajočemu narodu, moramo tako hujskajočo agitacijo imenovati umazanost in hudobijo prve vrste.
Glede »nepravilnosti« volilnih imenikov
' je govornik natančno obdelal vse slučaje, ki se prvotno samim samostojnim demokratom — predsednikom volišč niso zdeli nepravilni. Razlike med abecednimi in stalnimi imeniki v par slučajh so pa itak v škodo SLS j in ne morejo služiti apetilu samostojnih demokratov po drugem mandatu. Ker se je končno edini sluča j napake v zapisnikih volilnih odborov izkazal kot prava malenkost, je rekel dr. Hohnjec:
Mesto da ta gospoda opisuje v pritožbi določbe zakona o vseh formalnostih, kalerih se je treba držali pri sestavi zapisnikov volilnih odborov in pri njihovi oddaji glavnemu volilnemu odboru, bi bila veliko boljše storila, da bi bila svoje pristaše — med njimi tudi svoje voditelje, kakor n. pr. dr. Gorišeka, dr. Božiča — natanko podučila o vseh teh določbah. Saj je velika večina listih predsednikov volilnih odborov, ki so pri sestavi in predaji zapisnikov volilnih odborov napravili kakšne formalne napake, v taboru samostalno demokratske stranke.
V volilnem okrožju Maribor—Celje je bilo vloženih 14 kandidatnih list. Vse kandidatne liste so imele ali vsaj mogle imeli na vseli voliščih svoje zastopnike. Ako bi se bile na nekaterih voliščih godile nezakonitosti in nepravilnosti, ki bi zadevale sam izid volitev, bi se bile poedine stranke gotovo dvignile zoper take nepravilnosti. Nobena stranka ni tega storila. Edino le samostalno demokratska stranka, ki je pred, uicd in po volitvah imela vso upravo Slovenije v svojih rokah, je dvignila svoj glas zoper nepravilnosti, kojih je, ako katere v resnici obstojijo, sama kriva Iz lega protesta kriči samostalno demokratski glad po tuji lastnini, po tujem mandatu.
Dr. Pivko je dobi! svoj mandat na protizakonit na*¡j.
Dr. Hohnjec nadaljuje: Sedaj mi je govoriti o dru°: pritožbi, ki pa je bolj resnega značaja. Ta pritožba z;, hteva, naj se uniči mandat g. dr. Pivka, in sicer zakaj-.' Zato, ker so se zgodile velike nezakonitosti. To. kar j' zabranjeno po zakonu, se je zgodilo pri nas, in si< r glede na zakon o uradnikih. Kar ta zakon prepoveduj . se je godilo. V Sloveniji se jc cel uradniški aparat po stavil v službo samostalno demokratske stranke in njene volilne agitacije, in lo od velikega župana pa do zadnjega sluge.
Veliki župan v Mariboru dr. Pirkmajer je vnet pristaš samostalno demokratske stranke. Njegova ljubi zen do te stranke ni samo po duhu, marveč je praktičn i, je dejanska. Kazala se je v obilnih dejanjih za časa volilne agitacije. V tem oziru je bil nad vse značilen predlog velikega župana mariborske za razpored volišč. P., tem predlogu bi se moralo dpraviti veliko število starih volišč in ljudi naj bi se prisililo, da naj gredo po dve do tri ure daleč volit v «kuge župnije. (Dr. Pivko: Nimat' nobene župnije, ki bi bila oddaljena od volišča dve do tri ure.) Baš v mojem okraju, gospod doktor, so župnije ki imajo več nego tri ure hoda rn ki leže deloma 1500 n; visoko v gorah. Na ta način bi Slovenska ljudska stranka izgubila na stotine in tisoče volilcev. Ta predlog g dr. Pirkmajer j a je bil popolnoma v skladu z željami in navodili, prejetimi od vodstva in tajništva samostalno-, demokratske stranke. Slovensko ljudstvo, zlasti kmelski volih-i, si bodo prav dobro zapomnili ta ljudomili predlog gospoda velikega župana, ki jih je holel oropali njihove pravice do starih volišč ter jim pot do volišč;) zelo podaljšati ali celo onemogočiti.
Gospod veliki župan v Mariboru je med pripravami za volitve kazal veliko vnemo. Prirejal je ankele, s«slan-ke in zbore, na primer kmetovalcev in drugih stanov ter pridobitnih slojev. Tam so se delale obljube o tem. kar bo sedanja vlada storila, razume se, ako ostane na krmilu. V tem je bila obsežena agitacija v volilne svrhe za stranko, ki je dajala po svoji vladi take obljube. Po volitvah pa je izvršitev teh obljub odložena za vedno.
Veliko županstvo mariborsko je pred volitvami kazalo nenavadno veliko brigo za poedine občine, zlasti v Prelonurju. Občina Križevci jc dobila 15.000 D. občina Vučja Gomila 15.000 D. občina Puconei 10.000 D. Vse te občine so v Prekmurju. Namen podpore neposredno pred volitvami je prozoren, lstotako je jasno, zakaj so se neposredno pred volitvami s tako rad oda most jo delila odlikovanja.
Veliko županstvo je kazalo veliko zanimanje za volilne izglede poedinih strank ter si je '"lo redno poao-čati, koliko upanja na zmago ima nacijonalni blok, od-
LISTEK.
Zgodbe napoleonskega vojaka.
Francoski spisal Erckmann-Chatrian; preložil Al. B.
t
jp
Kdor ni bil sam priča* slave cesarja Napoleona v le-»*< 1810, 1811 in 1812, ta si nikdar ne bo mogel predstavljati, kakor visoko se more človek dvigniti v svoji moči.
Ko je šel skozi Šampanjo, Lotaringijo in Akacijo, takrat so ljudje sredi žetve ali vinske trgatve vse pustili pri miru. samo da so mu mogli hiteti nasproti. Po osem do desel milj daleč so prišli nekateri. Žene, otroci in starčki so s po vzdignjenimi rokami drli na veliko cesto in kričali: »Živijo, cesar! Živijo cesar!« Človek bi bil mislil o njem, da je kak bog, da vdihava svetu duha življenja in da mora hiti vsega konec, ako bi nesreča nanesla, da bi umit Za norce so imeli nekatere stare republikance, ki so zmajevali i glavami ter se pri čaši vina drznili reči, da cesar lahko pade. To se je vsem zdelo protiriaravno in niti mislili niso na i*.
Jaz sem se od leta 1804 učil pri starem urarju Me*-hijorju Guldenu v Pfakbirrgu. Ker sem bil šibkega telesa fri mah šepav, me je brla mati odločila za lažje rokodelstvo, kot je bila navada v naši vasi, kajti v Dagsburgu 90 sami drvarji, oglarji in sanjkarji. Gospod Gulden me je imel selo rad. Stanovali smo v prvem nadstropju velike ogelne hiše pri francoskih vratih, nasproti »Rdečemu volu.«
Da ste vi videli, kako so sem prihajali iz raznih dežel poslanci in generali, ena na konjih, drugi v kočijah, z zlato obrobljenimi suknjami, perjanicami, kotžuhi in redov i, in kako so po cesti hodili mimo kurirj:, transporti s smodnikom in streljivom, topovi, vozovi z živežem, cele trume toenjeništva in peštval To so bili časi, t« je bilo življenje in vrvenje!
* Povest je ieška Mt 1865.
Gostilničar Žorž je v petih ali šesfšh letih obogatel. Imel je travnike, sadovnjake, hiše in denarja v izobilju, saj vsi tisti ljudje, ki so prihajali iz Nemčije, Švice, Rusije, s Poljskega ali odkod drugod, se niso zmenili za par perišč razmetanega denarja — bili so sami plemiči, katerim se je fcdelo častno, ako niso štedilL
Od jutra d večera, celo po noči je bila v gostilni pri Rdečem volu < miza pogrnjena. Ob visokih oknih v pritličju ni bilo videti drugega kot velike, belo pogrnjene, z bleščečim srebrnim namiznim orodjem preobložene mize, polne divjačine, rib in drugih izbranih jedil, pred katerimi so potniki sedeli drug poleg drugega. Na velikem dvorišču zadaj ni biki slišati drugega kot rezgetanje konj, kričanje poštnih voznikov, smejanje dekel in drdranje prihajajočih in odhajajočih vozov pod vhodi. Takih srečnih in blago-nosnih časov gostilna pri »Rdečem volu« ne bode imela nikdar več.
Ustavljali so s tam tudi ljudje, ki sfe- bili doma v mesAu, ljudje, ki so svoj čas še po gozdih pobirali dračje «K po cestah pometali konjski gnoj. Med neprestanimi vojnami po raznih deželah so postali — eden »zmed tisoč — poveljniki, stotniki, generali.
Tudi stari Melhij.r s kapo iz črne svile, potegnjeno črez široka, kosmata ušesa, z ohlapnimi trepalnicami, velikimi roženimi očali na nosu in stisnjenimi ustnicami, tudi on je včasih lupo in bodalce položil na mizo ter pogledal proti go9tilnici, posebno kadar so pestilijoni, redko pokajoči z biči, vzbujali jek ob nasipih in oznanjali novega, odličnega gosta. Potem je postal pozoren in včasih je pa vzkliknil:
»Le poglej ga, to je sin strefookrovca Jakoba, stare šivilje Marijane, tisti-le pa sodarja Franceta Jožel Ta je imel srečo — polkovnik in povrhu še cesarski baroni Zakaj se ne ustavi pri svojem očetu, ki stanuje tu doli v Kapucinski ulici?«
Njegov obraz pa se je izpremenil, ko jih je videl stopiti na ulico in na desni in levi ljudem, ki so ga spoznali, stiskati roke. Obrisal si je oči « velikim, pisanim robcem m mrmral:
»Kako oo vesela uboga stara Ana! No, to me v«ecJi, ta ni ošaben, ta j« vrt človek! Da bi ga le krogla prehitro ne pobrala-«
Nekateri so se peljali mimo, kakor da bi se sramoval svojega rojstnega kraja, drugi so ponosno stoptii po ulicah, iščoč sestro ali sestrično. O zadnjih je govorilo vse mesto, ves Pfaizburg se je nekako dlčl z njih Ted» in epo-letami; prve pa so zaničevali prav tako ali pa še bolj nega takrat, ko so še pometali ceste.
Skoro vsak mesec se je zaradi kake ivcve zmage pei Tedeum in lop pred arzenalom je izstrelil svojih 21 strelov, ki so nam razigrali srce v prsih. Naslednjih osem dni so vse rodbine preživele v strahu in nemiru; posebno uboge stare žene so čakale na pisma. Ko je prišlo prvo. je vedelo vse mesto: »Ta m ta je dobila poročilo o svojem Zaku ali Kloda« Vse je vrelo tja, da bi zvedeli, če kaj piše o njih Jožetu ali njih Zan-Baptistu. O povišanjih in mrtvaških listih nrti ne govorim. Povišanja je verjel vsakdo — saj so mrtveci morali dobiti nadomestila; mrtvaških listov pa so starši čakali z vročimi solzami, kajti d bili ph ros« takoj, večkrat celo sploh ne in ubogi starši so se pote« tolažili z mislijo: »Morda je naš fant ujet Ko bo mar sklenjen, se vrne.« Koliko se jih je vrnilo, ki so jih imeli za mrtve!
Miru pa le ni brVo — komaj je bila ena vojna končana, se je pričela druga. Vedno nekaj ni bilo v redu, zdaj od Rusije, zdaj od Španije, zdaj odkod drugod — cesar ni bil nikdar zadovoljen.
Ko so šlo skozi mesto polki, naglih korakov, z velikim plaščem okrog ledij, s telečnjikom na hrbtu, s puš-ko kakor se jim je zdelo na rami ali pa v roki z dolgimi, do kolen segajoč ¿mi kamašami, zdaj oškropljeni od blata, zdaj vsi polni prahu, lakra* me je oče Melhijor, gledajoč mimoidoče, večkrat vprašal zamišljen:
»Kaj misliš, Jože, koKleo smo jih od leta 1804 videl, iti sfcozi mesto?'
:.Kako bcm vedel, gospod Gulden«, sem odgovoriL »Vseknko pa najmanj štirikrat do petkrat stofisoč.«
»Da — najmanj!« je odgovoril m »bi koliko &i jih videl priti nazaj?«
Zdaj sem ume^ kaj je hotel reči in odvrnil:
»Morda se vračajo čez Majio ali po kak. drugi cesti. Drugače si ne morem mislhi!«
On pa je zmajal z glavo in rekel:
Stran 2.
36. marca 1925.
nosno samostalna demokratska stranka. Klicali so se možje iz poedinih krajev ter se jim je naročilo, naj pridobijo za nacijonalni blok toliko in toliko glasov.
Kakor je državna v Last na vse mogoče načine podpirala samoslalno demokratsko stranko, tako je Slov. ljudski stranki delala vse mogoče zapreke. Listi Slov. ljudske stranke so se plenili in nazadnje ustavili. Tako sta bila med drugim ustavljena »Domoljub«, »Slovenski Gospodar« in »Straža«, ki so neprimerno mnogo storili za gospodarski napredek našega ljudstva. Tako se je naši stranki vzelo glavno obrambno in podučno sredstvo.
Samoslalno demokratska stranka je pred volitvami izdala geslo, da je edino ona državotvorna, vse druge stranke, ne izvzemši radikalne, pa nimajo državotvornega značaja. V okrožju Maribor—Celje se radikalna stranka ni hotela pridružiti takozvancmu nacionalnemu bloku, dobro vedoč, da jc ta blok po svojem bistvu in namenu zgolj samostalno demokratski, ki nima drugega namena, nego da pridobi samostalnim demokratom glasove, katerih jim ljudstvo dali noče. Zato so sa-mostalni demokrat je ¡>o svojih listih srdito in surovo napadali radikalno stranko in njene voditelje.
Ako so samostalni demokratje celo radikalno stranko, kar se tiče njene državnosti in državotvornosti, razglašali kol manjvredno, se ni čuditi, da so našo stranko natolcevali in psovali kot separatistično in protidržav-no. Obrekovanje ni imelo nobenega vpliva na neodvisne stanove in na strnjene vrste slovenskega ljudstva. — Ogromna večina slovenskega naroda je preko nesramnih psovk samostalno demokratske stranke prešla s tistim prezirom, ki ga zaslužijo ljudje takšnih moralnih lastnosti.
Drugače pa je z ljudmi, ki so odvisni, zlasti z uradniki. Na uradnike v Sloveniji je bil vršen takšen term-, takšen pritisk, da ga naša zemlja ne pozna. Vse osebe, o kojih samostalno demokratski matadorji niso bili sigurni, da so njihovi brezpogojni sluge in slepo orodje v njihovih rokah, so bili premeščeni. V jako veliki meri se je tako premeščevanje godilo med učiteljstvom, kjer je bilo na brezvesten in podel način pogaženo načelo stalnosti na največjo škodo učiteljstva samega.
Med uradniške vrste se je vlezlo toženje in denun-cianstvo najgorje vrste. Kdor ni brezpogojno trobil v samostalno-demokratski rog, je bil ožigosan kot sumljiv in kol nesposoben za uradniško službo. Uradništvo je trpelo prave muke. Tajništvo samostalno demokratske stranke v Mariboru je pošiljalo uradnikom in podurad-nikom pisma s posebnim opozorilom, da imajo čuvarji skrinjic liste nacionalnega bloka naročilo, naj pazijo na kretnje volilcev uradnikov, kako bodo volili. Poleg tega nasilja, kojemu je bilo izpostavljeno uradništvo. se je vršil z zakonom nahranjen pritisk rut gospodarsko odvisne ljudi. Pretilo se jim je (slučaj delavcev zaposlenih v kopališču Dobrna), da izgubijo službo, ako ne glasujejo za nacionalni blok; drugod, kakor n. pr. v Rušah so se grožnjam dostavljale še obljube. Samostalno demokratska slranka je kot kapitalistična stranka med delavskimi sloji brez simpatij, celo osovražena je. Ako je med njimi dobila nekaj glasov, je to staviti na račun gospodarskega pritiska in pa podkupovanja. — Denarja iz volilnega fonda je bilo dosti na razpolago, in kdor se je hotel dati z denarjem prepričati, kako državotvorno delo stori s tem, da glasuje za listo nacionalnega bloka, je dobil denar, in kdor je hotel piti na ta namen, njemu se je plačalo vino ali žganje.
Predsedniki volilnih odborov na poedinih voliščih, kateri so bili pristaši samostalne demokratske stranke, in teh je bila večina, so iznibljaii svoj položaj, za nedovoljeno agitacijo za samostalno demokratsko stran ko in zato, da bi se število glasov za druge stranke, zlasti za Slovensko ljudsko stranko čim največ zmanjšalo.
Navedel sem le nekoliko slučajev iz velikega broja onih protizakonitih činov, katerim se ima nacionalni blok zahvaliti za svoj mandat, ki ga je dobil.

Zlatorog niilo ima vse dobre lastnosti, ki jih gospodinja pričakuje od dobrega mila: visoko Čistilno moč, veliko množino |»en in izvanredno izdatnost; vsled tega napravi k vsakega perila v najkrajšem času sncžnobcl dišeč zaklad. Zato uporabljajte samo Zlatorog ntilo!
Dr. Pivko dolgi naše ljudi nepoštenosti.
Samostalno^demdkratski poslanec dr. Pivko je v svojem prvem govoru v narodni skupščini trdil: njemu je tsnano, da je na volišču Sv. Marko niže Ptuja dobil 40 krogijic, a pri štetju glasov jih je volilna komisija našla v njegovi skrinjici samo 16. Dr. Pivko je tudi povdaril, da ima v rokah izjave 40 volilcev, da so glasovali za njegovo 'kandidatno listo. S tem je dr. Pivko obdolžil volilno komisijo pri Sv. Marku, da ni pravilno postopala ter mu je na nepojasnjen način odvzela čez 20 glasov.
Dr. Pivko je izrekel težko obdolžitev nad našimi župani, člani volilne komisije in čuvarji Skrinjic. Obdolžil je s tem naše poštene može, da so nepošteno ravnali. Navedel sicer ni nobenega dokaza. Tistih 40 njegovih »izjav« smatramo, da so pedobne povesti »Tisoč in ena noč.« V volilni komisiji pri Sv. Marku so bili sami pošteni možje; tudi Pivkova stranka je imela svojega zastopnika.
Pred celo slovensko javnostjo povemo, da je to sum-ničenje grdo obrekovanje in sramotenje, da, celo kaznjivo dejanje! Kdor dolži naše poštene gg. župane in občinske odnornike nepoštenosti in jim očita, da so manipulirali (kradli) volilne krogljice v korist naše stranke tak človek, najsibo kdorkoli, spada na zatožno ldop. Povdarjamo, da so vsi naši glasovi, ki jih je v Sloveniji nad 105.000, pošteno pridobljeni Balkanskih volitev, balkanskih sredstev naši ljudje ne poznajo in jih tudi ne bodo nikdar uporabljali.
Dr. Pivko je grdo žalil poštene slovenske može pri Sv. Marku. Izrekel je nad njimi težko obdolžitev. Te žalit-
ve pošteni Slovenci ne bomo nikdar pozabili. Ko se pri^e dr. Pivko zopet ponujat v kmetske občine, bomo zahtevali od njega, da nain odgovori, zakaj je žaiil Slovence sploh in posebej še dane volilnih odborov.
Zakaj je sladkor tako dra$?
Naše ljudstvo še ni nikdar tako obupano tožiio o n*-nosni draginji in manjvrednosti domačih pridelkov, kakor letos. Vsepovsod se sliši tožba: Kar imam za prodati, nima cene, kar pa moram kupiti, je silno drago. Zato napreduje z grozečo naglico zadolževanje kmetov in kmalu b« naprodaj vse polno kmetij po sramotnih cenah, ker ne b« denarja.
Sladkor je danes silno drag. V Jugoslaviji se potroši tega blaga za več sto milijonov na leto. Ko se je država SHS ustanovila, smo morali za 250 do 300 milijonov din. sladkorja uvažati Lz drugih držav, večinoma iz Čehoslova-ške. Ker pa imamo za sladkorno peso izvrstna polja in se heče vsaka država kolikor mogoče otresti tujega uvoza, je bilo pravilno in pravično, da je naša država uvedla za tuji sladkor visoko uvozno carino v približnjem znesku 5 dim. za kilogram, da na ta način zaščiti domačo produkcijo in poživi vsled visokih cen veselje do sejanja sladkorne pese in do ustanavljanja novih tovarn. V dosego tega visokega cilja osamosvojitve je narod voljno prenašal visoke cene. žrtvujoč milij ene in milijone za to važno panogo domače industrije v nadi, da bodo sladkorne cene padle takoj na svetovno pariteto, kakor hitro bi naša produkcija zadostila domači porabi. Vsled visoke zaščitne carine in narodne požrtvovalnosti je lani produkcija sladkorja dosegla višino domačega konzuma ter ga celo prekoračila za 60 do VO milijonov kg. Sedaj bi seveda cena sladkorja morala pasti vsaj za znesek zaščitne carine, L j. za 4 do 5 din. pri kg, kajti gilavrri vzrok visokih cen in zaščitne carine je dosežen: domača sladkorna industrija krije domače potrebe; domovina stoji na lastnih nogah.
Žaiibog pa sedaj ne opažamo padanja sladkornih cen, ker hoče tistih osem jugoslovanskih sladkornih tovarn, katerim je narod pomagal do korita, še nadalje izrabljati dosedajne visoke cene. Iz narodnih žuljev ustvarjena narodna industrija hoče v tem slučaju izsesavati narod kot pijavka na podlagi liberalnega kapitalističnega in nedemo-kratskega svetovjiega naairanja. Kaj ji mar država! Državna oblast naj čuva, da ne pride do kravalov. Zato vidimo tuu., da te fabrike nočejo prodati svojega preostanka v inozemstvo (ker bi ga morale dati ceneje in z manjšim dobičkom), vkljub temu, da bi s tem ojačile našo trgovsko bilanco za 300 do 350 milijonov din. Nočejo pa tudi domačim posestnikom dovoliti za sladkorno peso talcih cen. da bi pokrile vsaj pridelovalne stroške. Kaj jim zato, če strada 170.000 do 180.000 pridelovalcev sladkorne pese, kaj jim zato, če trpi ubogi delavec in uradnik po vsej državi tudi še nadalje brez potrebe. Mostni profili naših sladkornih tovarn so lansko leto dosegli 400 do 500%. Tovarne, ki so investirale v svoje podjetje 15 do 20 milijonov din., so zaslužile v enem letu 80 do 100 milijonov din, In pri tem naj ostane v škodo naroda. Sliši se celo, da hočejo še pritisniti na vlado, da poviša zaščitno carino na sladkor, da bi zamogli na podla0' te povišane carine doseči še višje cene. Narod hočejo sleči do golega. Da bi lažje dosegli svoj namen, nočejo posestnikom izplačati od-
* »Tisti, 'ki jih nisi videl priti nazaj, so padli, kakor jih bo padlo sto- in še enkrat stotisoč drugih, ako se nas ne usmili ljubi Bog, kajti cesar ljubi samo vojsko! Da svojim bratom preskrbi kreme, je prelil že več krvi, nego je storila naša velika revolucija, da ljudem pribori pravice.«
Zopet sva se lotila dela, epazke gospoda Guldena pa so mi dale dosti misliti.
Res da sem šepal nekoliko z levo nogo, a koliko drugih, ki o tudi bili pohabljeni, je (kljub temu moralo iti v vojsko!
Vse te misli so mi rojile po giavi in če sem dolgo mislil na to, sem postal zelo žalosten. To se mi je zdelo grozno, ne samo, ker vojske nisem imel rad, ampak še botj, ker sem se hotel oženiti s svojo sestrično Katarino. Bila sva nekako skirpaj vzgojena in živahnejše ter šega-vejše deklice pač ni brlo. Bila je plavolaska z modrimi očmi, rdečih lic m kot mleko belih zob ter škoro 18 let stara. J a', sem jih imel 19. Marjeta je bila videti zelo zadovoljna. kadar me je videla prihajati vsalko nedeljo zjutraj. da sem pri njih zajtrkoval in obed>val.
Potem sva šla s Katarino na sadni vrt za hišo. Skupaj sva jedla isto jabolko in isto hniško in ni jih bilo srečnejših ljudi na svetu.
Samo jaz sem spremljal Katarino k veliki maši in k večernicam. Ob žegnanju se je vedno držala moje roke in ni hotela plesati z nobenim drugim farni .'m iz vasi. Vsak je vedel, da se bova vzela, ako pa me zadene nesreča. da me vzemejo, bo vsega konec. Želel sem si, da bi bil še stokrat bolj šepav, kot sem bil, kajti takrat so pobirali naprej samske fante, potem oženjence brez otrok in slednjič tiste z enim otrokom, zato sem si mislil nehote: »Ali so šepoi boljši od oženjencev? Ali bi te utegnili dati h kohjeništvu?« Ta misel me je delala žalostnega; najrajši bi bil pobegnil.
Najbolj pa sem se bal leta 1812. ko se je pričela vojska z Rusi. Od februarja do konca maja ie šel polk za polkom skozi mest : dragonci. kirasirji, karabinci, htrzarji, ulanci vseh barv, artiljerija, vozovi s streljivom, bolniki, prtljago tn živežem, drug za drugim kot reka, ki se neprestano vali mimo.
Spominjam se še, da so ta vlak otvorili grenadirji, ki so imeli s sabo veMke, r. vokro i prežene vwove. Voli so
bili namesto konj. da bi bili pozneje, ko bi ne bilo več zalog, vojski za hrano.
»To je pametna misel! so govorila ljudje. »Ko grenadirji ne bodo več mogli živiti volov, bodo voli živili gTenadirje.« A tisti, ki so tako govorili, niso vedeli, da morejo voli na dan prehoditi kvečjemu sedem do osem milj in na vsakih osem dni pohoda potrebujejo najmanj en dan počitka, tako da so bile uboge živali že brez parkljev, da so jim pene tekle iz gobcev in oči štrlele iz glave, ; da jim je vrat tičal med pleči in da jih je bila sama kost j lin koža. Tri tedne smo videli iti skozi mesto cele vrste teh ■živali, ki so bile čezmčez ranjene od bajonetov. Meso je , postalo zelo po ceni, ker so pobili mnogo teh volov, a malokdo je maral zanje, ker je bolno meso nezdravo. Prišli niso niti 20 milj onkraj Rena.
Pozneje smo videli mimo iti celo morje suiic, sabelj i in čelad. Vse to se je zagvozdilo pod francoskima vrati, šlo dalje po veliki cesti četz paradni trg in pri nemških vratih zopet ven.
Slednjič so navsezgodaj dne 10 .maja 1812 topovi iz anzenala naznanili gospodarja vsega tega. Jaz sem še spal, ko je počil prvi strel in so mala stekla mojega okna zaropotala kot boben. Skoro isti hip je gospod Gulden s prižgano svečo v redči odprl vrata in rekel:
»Vstani — on je tu!<
Odprla sva okno. V nočni temi sem videl kakih sto dragoncev ,od katerih jih je več nosilo goreče baidje, kako s v diru prišli sem od francoskih vrat Bakljada je ko« odsvit požara švigala čez hišna pročedja in iz vseh oken so se slišali klici: »Zivio cesar! Živio cesar!«
Pravkar sem opazoval voz, ko se je konj zaletel v steber, ob katerega je mesar Klein navadno privezaval vole, ; ter padel. L\ot mrtev je dragonec z razprostrtimi nogami tedebnil ob tla, čelada se je zavalila v jarek, in tisti hip se je neka glava nagnila iz voza pogledat, kaj se je zgodilo, debela, bleda, široka glava s čopom las na čelu — to je bil Napoleon. Dvigndl je roko, kot bi hotel ponwsljati, ter rekel nekaj besed. Častnik, ki je jahal poleg kočije, se je pripognil, da bi mu odgovoril. On pa je ponosljal in krenil okrog ogla, klici pa so se podvojili in topov® so grmeli.
To je bilo vse, kar sem videl.
Cesar se ni ustavil v Pfalzburgu. Ko se je že dalje peljal proti Zabernu, je artiljerija izstrelila zadnje strele, j Potem je bilo zopet tiho. StTaže pri francoskih vratih so ; zopet dvignile most in stari urar me je vprašal:
»Ali si ga videl?«
»Da, gospod Guiden!«
»Dobro!« je rekel. »Ta mož ima v rokah življenje nas vseh, samo dihniti mu je treba preko nas in po nas je. Hvalimo Boga. da ni hudoben, sicer bi svet gledal strašne stvari kot za časa barbarskih kraljev in Turkov.
Ves je bil vtopljen v misli. Čez nekaj časa je še pri-j stavil:
»Zdaj greš zopet lahko v posteljo. Ura je bila še le
' tri.«
Vrnil se je v svojo sobo, jaz pa sem legel v posteljo. Po prejšnjem hrupu je bilo zunaj nenavadno tiho in do svita sem neprestano mislil na cesarja. Tudi na dragonca sem se ^pomnil m rad bi bil vedel, je li umrl vsled padca. Drugi dan smo zvedeli, da so ga spravili v bolnico in d« bo okreval.
Od tistega dne do konca septembra so po cerkvah peli mnogo zahvalnic in za vsako novo zmago 21krat ustre-lib' s topovi. To se je skoro vedno zgodilo zjutraj in gospod Gulden je vsakokrat znklical:
»He, Jože! Se ena dehljena zmaga! 50.000 mrtvih, 25 zastav, 100 topov! Vse dobro poteka. Vse v redu! Zdaj bo samo še treba novega nabora, da nadomestijo tiste, ki so padli.«-
Nato je odprl vrata in videl sem, 'kako si je čemerno, plešast in golorok ter z razgaljenim vratom v umivalniku umivad lice.
»Ali mislite, da bodo pobrali tudi bromce, gospod Gulden?« sem vprašal plašno.
»Ne, ne«, je odgovoril dobrodušna, »nič se ne boj. lani Ti nikakor niso za službo. Bomo že tako naredili. Lt l>ridno delaj, zaradi drugega pa ne imej skrbi.
Opazil je moj nemir in to ga je bolelo. Svoje žive dni nisem poznal boljšega človeka Pozneje se je oblekel, de pojde navijat ure po mestu, pri Icrajnem poveljniku, pn županu in pri drugih odlrčnjakih. Jaa sem ostal dom«-i	(Dalje prih.)
26. marca 1925.
•SLOVENSKI GOSPODAH«.
Stran 3.
dane sladkorne pese, rekoč: podpirajte naše zahteve po povišanju carine in mi vam izplačamo ves dolg. Posestniki pa tega nočejo storiti in bodo rajši opuščali na mnogih mestih sejanje pese. Na ta način bo krasno razvita sladkorna industrija začela zopet pešati vsled lakomnosti osmih febrik.
Ako računamo, da porabi v naši majhni Sloveniji vsak človek približno samo 6 do 8 kg sladkorja povprečno ne leto, znese to za ves narod že 25 do 30 milijonov din. pre-plačfla glede svetovnih cen in 25 do 50 milijonov din. poteče v široke žepe sladkornih fabrik. Vsa Jug slavija pa plača letno 250 do 300 milijonov din. v nenasitne malhe sladkorni., magnatov. Ali je to narodno gospodarstvo? .Mi sme iti tako naprej?
Takemu neupravičenemu izmozgavanju celega naroda po osmih fabrikah mora vlada narediti konec! Vlada mora anižati skdkome cene na svetovno pariteto, ali pa odstraniti sedaj nepotrebno zaščitno carino za sladkor, da se omogoči prosta konkurenca. Prosta konkurenca z odprtjem mej za sladkor ne more več škodovati domači industriji, ker proizvaja že nadprodukcijo. Ako pa sedajna vlada tega noče ali ne more izvesti, pa naj odstopi, kajti narod je že dovolj krvavel za to panogo domače industrije.
Politični ogled.
Država SHS.
Nedeljska seja narodne skupščine je bila zgodovinska. Ljuba Davidovič je prebral program bloka narodnega spo razuma, kateremu je temelj narodna, socialna in gospodar ska enakopravnost ter zakon in ideali človečanstva. Radi kali in samostojni demckratje so pa postavili temu programu nasproti surovo silo. Silo so poveličevali govorniki, ki so odgovarjali Davkloviču, sila je bila pa tudi zlasti pri samostojnih demokratih organizirana ter je samo čaikala na povod in migljaj za izbruh. Ko je govoril hrvatski posla nec dr. Bazala ter povdarjal, da so v zbornici poslanci, poslani sem od vlade, drugi pa ljudski zastopniki> .poslani sem od ljudstva, je izbruhnilo. Samostojni demokratski in redikalski poslanci so navalili na govornika, ki je mirno stal na govorniškem odru m ko so opozicijonalci prihiteli na pomoč, je nastalo splošno prerivanje in pretepanje. Vlada s skupščinskim predsednikom vred je bežala iz dvorane. Izgubili so se pa tudi prvaki radikalov in samostojnih demokratov.
Ponoči se je seja nadaljevala in vladna večina je sklenila, da se »nesporni«, to je njeni mandati odobrijo.
V ponedeljek so prišli na vrsto »spcmi« mandati in sicer najprej volilno okrožje Maribor—Celje. Najprej je govoril zemljoradnžč Vujič splošno o nasilju radikalov in samostojnih demokratov pri volitvah, potem je pa nastopil poslanec SLS Franc Smodej, ki je navajal nepravilnosti in nezakonitosti, ki jih je izvršila samostojno-demokratska Stranka v Sloveniji ter najodločnejše pobijal šn obsojal ostudne žalitve in obrekovanja slovenskega naroda od stra ni samostojnih demokratov sploh in posebej še od posl. dr. Pivka najprej v verifikacijskem odboru, potem pa na nedeljski seji skupščine.
Dobro je povdarjal politično zavednost našega ljudstva, rekoč: «Dr. Pivko je rekel, da SLS stoji in pade z duhovščino. Lahko rečem, da je naša stranka tako močno organizirana, da bi ostala, če bi ne bilo nobenega duhovnika, ravnotako krepka naprej, kakor doslej. To pa zato, ker je naša stranka stranka poštenja in zato je vsa naša duhovščina z njo. Naša stranka bo ostala, ker sloni na večnih načelih, maša stranka bo ostala, ko ne bo nobenega Vašega korupcijonista več!«
Ker je govornik tudi temeljito razkrinkal dr. Žerjava, je vstal sam Pribičevič ter sikušal braniti svoje ljudi v Sloveniji. Ta cbramba in napadi na slovenske voditelje so se mu pa popolnoma ponesrečili. Pribičevič je izzival tudi dr. Korošca, njegovi ljudje so pa imeli pripravljen nanj napad, kakor prejšnji dan na hrvatskega poslamca, pa se ni obneslo ne eno in ne drugo. Poslanec Smodej je našteval žrtve samostojne-demokratskega nasilja v Sloveniji, Pribi-čeviču je pa zaklical ob koncu svojega govora: Vaš današnji nastop kaže, da 9mo imeli popolnoma prav, kar smo glede vas in vaše stranke iznašali v javnosti. Vedno smo bili za pošten sporazum, t da z vami nikdar!
Konferenca Male antante
je preložena na maj. RumunSki zunanji minister je naglasa!, da to ni radi notranjih razmer v Jugoslaviji in Rumu-niji, kakor se je govorilo, ampak radi tega, ker bi tudi Grčija rada pristopila k Mali antanti in se vršijo tozadevna pogajanja.
Pred rumunsko vladno krizo.
General Aavrescu, vodja rumunske ljudske stranke, je izjavil v nekem razgovoru, da pričakuje vsak trenutek padec Bratianujeve vlade, ki je s svojo zakonodajo rn s svojo pogTešeno gospodarsko politiko zapravila Rum uniji vse simpatije doma in v inozemstvu. Kot naslednico liberalne stranke v vladi je označil general Avarescu rumunsko ljudsko stranko.
Rusi in Ukrajinci.
Dočim je manjši del Ukrajine pod poljsko vlado silno zatiran, živi večina Ukrajincev z Rusi v najboljših odno-šajih. V kratkem bodo postali vsi uradi, šole in ostale javne naprave v Ukrajini izključno ukrajinske. Osrednji sovjetski izvrševabii odbor za Ukrajino je dovršil vse priprave « samostojno ukrajinsko upravo. Do začetka leta 1926 mora biti izvršena popotna ukrajinizacija Ukrajine.
Lord Curzon umrl.
Dne 20. t. m. je umrl znani angleški državnik lord Curzon. Rojen je bil dne 11. januarja 1859, leta 1886 je bil pa prvič izvoljen za poslanca v gosposki zbornici. Leta 1899 je postal indijski podkralj. Njegova politika v Indiji je bila naperjena proti Rusiji in tudi pozneje se je vedno zalajal in zavzemal za to, da bi bila Anglija kar najaktivnejša v protiruski fronti.
Prireditve.
Orliška srenja Središče priredi v nedeljo, dne 29. t m., ob pol osmih zvečer svojo II. telovadno akademijo v prostorih Kat. doma v Ormožu. Spored akademije tvori 17 zelo pestrih točk. Posebno bodo ugajale gledalcem ljubke telovadne igrice mladenk in gojenk. Glavna točka akademije bodo gotovo »Predice« v narodnih nošah, in sim-bolično-ritmične vaje članic »Tri dobe češke zemlje.« Za zaključek izvajajo članice krasne umetniško-simbolične vaje »Gor čez izaro« v žalnih oblekah. Vstopnina: sedeži 7 in 8 din., sto jišča 4 din. blagajna se odpre 29. 3. ob 8. uri zjutraj. Z javnim nastopom v sporedu akademije hoče orlovska mladina, združena v organizaciji katoliške misli, boreča se za vzvišen ciij in smoter, pokazati javnosti, kaj zmore doseči na polju izobrazbe, naprednosti in umetnosti.
Politično društvo v Konjicah ima v nedeljo, dne 29. •marca, po rani shižbi božji svoj redni letni občni zbor v •Kmečki hranilnici in posojilnici.
Tedenske novice.
Crtateljem in prijateljem podlistka »Džungla« v pojasnilo. Od raznih strani prihajajo na uredništvo vprašanja: Kedaj bo začelo v »Gospodarju« izhajati nadaljevanje in konec zanimivega podlistka »Džungla«? Podlistek je prevajal iz angleškega izvirnika mariborski bogoslovni profesor g. dr. Jehart. Dr. Jehart je krog Božiča odpotoval v sveto deželo, kjer se bo mudil do meseca junija. Kakor hitro se povrne, bo nadaljeval in končal podlistek »Džungla«, kojega ponatis bo izdala Crrilova tiskarna. Z današnjo številko je začel v »Gospodarju« izhajati, podlistek, ki obravnava velezannmvo vojno snev iz napoleonskih vojn. Podlistek bo zanimal naše cenjene čRatelje in naročnike ravnotako kakor »Džungla.«
Letošnje birme se bodo vršile v naši škofiji po sledečem redu: v dekaniji Velika Nedelja: v soboto, 9. ma- , ja 1925 pri Veliki Nedelji, nedeljo, 10. maja v Ormožu, pondeljek, 11. maja v Središču, lorek, 12. maja pri Sv. i Bolfenku na Kogu, sredo, 13. maja pri Sv. Miklavžu, četrtek, 14. maja pri Svetinjah, soboto 16. maja pri Sv Tomažu in v nedeljo 17. maja pri Sv. Lenartu blizu Velike Nedelje. V dekaniji Zavrče: v nedeljo 14. junija v Zavrču, pondeljek, 15. junija pri Sv. Barbari v Hal>-zah, torek, 16. junija v Leskovcu v Halozah, sredo, 17. junija pri Sv. Vidu in četrtek, 18. junija pri Sv. Trojici v Halozah. V dekaniji Maribor desni breg: v nedeljo, 21. junija pri Sv. Lovrencu na Pohorju, pondeljek, 22. junija pri Sv. Mariji v Puščavi, torek, 23. junija v Ru šah in sredo, 24. junija v Limbušu. V dekaniji Maren • berg: v soboto, 4. julija na Muli, nedeljo 5. julija v Ma--renbergu, pondeljek, 6. julija na Remšniku, torek, 7. julija v Breznem in sredo 8. julija na Kapli. V dekaniji Staritrg: v nedeljo, 19. julija pri Sv. Martinu, pondeljek, 20. julija pri Sv. Vidu nad Valdekom, torek, 21. julija v Doliču, sredo, 22. julija pri Št. Iiju pod Turjakom, če trtek, 23. julija pri Sv. Miklavžu, soboto, 25. julija » Podgorju, nedeljo, 26. julija v Slovenjgradcu, pon • deljek, 27. julija v Starcmtrgu, torek, 28. julija pri Sv. Roku na Selah, sredo, 29. julija pri Sv. Danielu v Raz-boru, četrtek, 30. julija v Pamečab, soboto, 1. avgustu na Kronski gori in nedeljo, 2. avgusta pri Sv. Janezu blizu Dravograda. — V mariborski stolnici se zavolji-romanja v Rim, vrši birma namesto na binkošlno nedeljo že na praznik Vnebohoda Gospodovega, dne 21. maja 1925.
Občine, pozor! Žerjavovec dr. Spiller-Muys je razposlal tekom mesca marca »vsem srenjam in soseskam v Sloveniji«.povabilo, da pristopijo k njegovi zadrugi »Zveei •slovenskih Srenj in sosesk.« Srenje in soseke, ki imajo kaj skupnega premoženja (gozdove, pašnike), hoče Žerjavov pomočnik, agrarni komisar Sp>iller-Muys prikleniti na žerjavov kapital! žerjavu, Id je znan pc svojem AgTO-Merkurju, niso dovolj banke, k katerih debivo d ena; za boj proti krščanstvu! Njega, ministra aa gozdove, bodejo
v oči tudi veliki gozdovi in pašniki, ki jih imajo nekateri taki gospodarski odbori m odseki. Zato hoče tudi te goc-dove in drugo skupno premoženje občanov zasužnjiti judovskemu kapitalu in protikrščanski gonji!
Pozor, posestniki, ki ¡imate poslopja zavarovana pri tujih judovskih zavarovalnicah! Zavarujte, oziroma povišajte zavarovalnino pri edino domači slovenski Vzajemni Mta-Tovalnici v Ljubljani Večinoma v vsaki občinS je njen »a-stopnik, zgiasite se pri njem, tam dobile nasvet in narodno. Ne dajte se premotiti od agentov tujih zavarovalnic, akoravne Vam porečejo, da je to vse eno. Ne verjemite jim, ker oni Vas hočejo vloviti, zahtevajte, da Vam pokažejo pooblastilo, ker veliko jih je, ki hočejo Vas premotit in na tak način spraviti v zadrego. Torej, zavarujte Vate poslopja pri edino domači slovenski Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani!
Mariborske novice. Zadnjo nedeljo se je vršilo v Mariboru na Glavnem trgu razvitje orjunskega prapora. Že cele mesece so orjunci hobili po policajdemokratskih listih, kako nekaj veličastno slovesnega bo to razvitje novega orjunskega prapora v obmejnem Mariboru. V nedeljo se je res pripeljalo v Maribor nekaj uniformiranih orjunce* in orjunk, ki so se pa v delju m mrazu presneto kislo držali. Orjunce so pozdravili na kolodvoru sami najbolj zagrizeni žerjavovci in nikdo drugi. Tudi nekaj zastav je viselo raz hiš Nemce-v, katerim so orjunci po svoji stori navadi grozili z nasiljem, ako ne bi razobesi zastav. Največjo blamažo pa so doživeli orjunci z blagoslovom svoje zastave, katere jim ni hotel blagosloviti kljub večkratni prošnji niti pravoslavni vojaški duhovnik. Blagoslov so opravili orjunci sami. Zastopnike vojaštva so vabili, a ni bilo nikogar. Blagoslov novega orjunskega prapora v Mariboru je bil mogočno razbobnani tam-tam, ki se je pa v nedeljo razblinil v orjvmsko-policajdemokratsko bksnazo. — Na Marijin praznrk v sredo je blagoslovil v frančiškanski cerkvi č. g. stolni dekan dr. Tomažič novo zastavo mariborske katoliške omladane. — Celi Maribor je pob» govoric o zločinu, ki se je doigral zadnjo soboto (¿rog 4. ure popoldne v Loški ulici. Tamkaj je namreč stanoval že dolgo časa kakih 60 let stari Fr. Tumpej. Mož je živel skupaj s svojim sinom in se je preživljal na ta način, da je redil prašiče in jih potem prodajal. Pred kratkem je prodal dva prašiča in dobil za nju 3500 din. V soboto okrog 4. ure popoldne so slišali Tumpejevi sosedje iz njegove sobe ječanje in Jdice na pomoč. Pri vstopu v Tunvpejevo sobo so našli moža v luži lastne krvi. S krvjo je bia oškropljena tudi postelj ter stena. Na tleh je ležala krvava Sekira in žepni nož. Ko so Tunvpeja našli v tem položaju, je bil pri polni zavesti in ga je rešilni oddelek obvezal in prepeljal v bolnico. Tumpej pravi, da sta ga napadla, ranila s sekiro in ga hotela oropati dva neznan» iioreke. V tem slučaju bi šlo za roparski napad, A Tumpej je bit revež in bi si bila roparja izbrala že kako bolj bogato žrtev. Nekateri trdijo, dq si je hotel Tumpej sam končati žirije-(nje, a te govorice %o precej neverjetne, ker doslej še nismo culi, da bi kdo samega sebe tako dolgo lomastil po glavi, da bi se sam ubil. Celi slučaj je precej zagoneten in policija ga preiskuje.
Odlikovanje zvestih viničarjev. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš oznanja, da bo na cvetno nedeljo, ob 10. uri dopoldne v dvorani okrajnega zastopa (Korone cesta 26, D) pridnim viničarjem svojega okraja, ki obdelujejo isto vinogTadno posestvo že od 30 do 44 let, axo-čtia diplome in denarne nagrade. Ti viničai$ so: Jernej Kopčič v Celestrini 35, Anton Ribič v Hrenci 22, Franc Valentan v Nebovi 11, Alojzij Pinč v Počehovi 289, Jaka Ribič v Metavi 64 in Rudolf Črepkvkov v Lajlersbergu 177. Vabijo se pred vsemi udje podružnice, da priBOBfcnt-jejo temu redkemu dogodku, pa tudi vsi viničaiji in vinogradniki, zlasti gospodarji odlikovancev, in končno še ien-stvo in mladina, da se s pridnimi veselijo in vidijo, kako se udana zvestoba časti — Načelništvo.
Kmetijskim strokovnjakom! Menda ni delovnega sloja v naši državi, ki ne bi trpel radi povojie razdrapanoati in ■neorijentiranostL Med vsemi prizadetimi stanovi bo kmetijski irslužbenec pač najbednejši. Industrijski delanrci obrtniki, trgovci in drugi, da, celo nam sorodni stanovi so, oklendvši se svojih organizacij, našli kmalu umevanje svojih teženj ter se postavili na dokaj trdna tla. In mi? Uslužbenec kmetijske stroke, stroke, ki j^v agrarni driav* toli pomembnejša, je ostal osamljen in Tadi neorganiziranosti tudi nezaščiten. Če se ga vendarle uvažuje in če uživa ugled, potem je to pripisati važnosti njegovega dela; on sam, kot idejni in izvršujoči činitelj, bo dosegel pripadajočo mu pozicijo šele tedaj, ko bo nastopal v strnjenih vrstah in bo prišel tak tudi do svojih moralnih in gmotnih pravic, ki morajo biti najmanj enake Onim drugih s*a-nov. Tovariši, kmetijski strokovnjaki! imamo svojo stanovsko organizacijo »Društvo kmetijskih strokovnjakov m Slovenijo« s točasnim sedežem v Mariboru (na vinarski in sadjarski šoli), čegar namen je povzetega kmetijskega po tika, gojenje kolegijalnosti med člani, varovanje stanovskih interesov in podpiranje društvenih članov in v posebnih slučajih tudi njih rodbin. Ta organizacija, razširjena leta 1923, je še mlada; ali kali, ki so pognale, so žive in mera o posta.i važen faktor: ona, desedaj pogrešana društ vena tvorba, ki bo svojim članom skrbna matica. Vsi urad niki kmetijske stroke, ki so absolventi kake kmetijske šole in so v javni ali zasebni službi, spadajo v okrilje svoje Btanovske organizacije. Povabljeni so vsi, da se ji pridružijo; naj bi ne bilo niti enega, ki se vabilu ne bi odzval Kajti čas beži in naše be<!no stanje nam govori dovolj resen memento: Tovariši, organizirajmo se! Naj vzplamtt med nami misel za skupnost, elimtniTBjoč grdi individua-lizem in malomarnost za skupne interese! Kajti v sikup-nosli je moč m le skupno bomo mogli kronati naše delo. •hotenje naše. — Prijave za pristop k društvu s članarin«, ki znaša za leto 1925 25 din., sprejema odbor, pri katerem se dobijo tudi poštne nakaznice.
Stran 4.
»SLOVENSKI GOSPODAR«.
36. marca 1925. '
Umrla je obče spoštovana žena Marija Kan op, p. d-Br\avSko in je bila v potek, ckve 20. L m., pri Sv. Antonu na Pohorju slovesno pokopana. Bila je zelo modra in pametna žena ter velika dobrotnica cerkve in revežev. Nag v inmi počiva!
Umor lastne žene. Na Gornji Polskavi je v noči od 28. na 23. maroa umoril Alojz Suntna, posestnik in ključavničar, svojo ženo» s katero je bi poročen še le 4 leta. 'Enak umor žene se je zgodil koncem novembra 1924, i*o je Simon Mlakar umoril svojo ženo Marijo, in je bil zaradi umora obsojen od mariborskih porotnikov enoglasno na vešalo. V štirih mesecih je to že drugi žalostni slučaj umora. Pijančevanje in nevera sta povsod vzrok takih iaiah žalostnih dogodkov.
Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju naim pišejo: Pri nas smo ta mesec po inštalaciji novega župnika imeli sedaj že drugo slovesnost; namreč sklep drugega kanetijsiko-gospodiajskega tečaja: prvi je bil končan po novem letu, dsug» pa dne 17. t. m. in sioer z javno skušnjo gojenk. Obda tečajev se je udeležilo blizu pol stotine kmetskih «¡¿det, med temi tudi nekaj iz sosedinih župnij. Med navzočima gosti so bili gg. kmetijski svetnik inž. Zidanšek v imenu velikega županstva» okrajni glavar dr. Vončina ter ■■-tedni komisar okrajnega zastopa Brenčič iz Ptuja, in g. dekan hočki Sagaj. Pri pogostitvi, ki so jo naposled tečajnice pripravile, so razni govorniki povdarjali veliko važnost teh tečajev, zasluge merodajnih čimiteljev, ki so ga omogočili, in sirrb ter spretnost gospe voditeljice. Naj bi tečajnice izpolnile v življenju tepe nade, ki jih stavimo vit nanje! Obenem pa želinvo, da bi v d oglednem časti zopet mlajše vrstnice sedajnih udeleženk prišle pri novem tečaju na vrsto!
Kako se izvaja agrarna reforma na Vurbergu. Meseca januarja je bil nek velik gospod od agrarne direkcije iz Ljubljane pri tukajšnji graščini na ogledu zemlje. Pa kak-sea je bil ta ogled! Od gotove strani smo slišali, da ie šel ta veliki gospod z g. direktorjem v hlev in si pogledal živin^ iz hleva pa v vinsko tlet, kjer so se mudili cele 4 ure, potem pa je bil ogled gotov. Kakor se nam dozdeva, komisije navadno preiskujejo dobro vinsko kapljico vur-t>erikih goric, ne pa zemljo, ikatera naj bi se po naredbi ministrstva razdelila med tukajšnje siromake.
Naredba ministra ra agrarno reformo o postavljenju agrarnih veščakov. Z rešenjem gornjega ministrstva štev. 32895-24 so bili rezpuščeni vsi občinski agrarni odbori. Namesto teh se je v smislu istega rešenja o priliki revizij «akupcdaje zasliševalo po potrebi po dva agTarna interesenta iz vsake občine. Ker se v praksi ta odredba ni obnesla, je minister ea agrarno reformo izdal rešenje štev. 54650-24, potom katerega se smatrajo vsi občinski agrarni odbori kakor Hidi omenjeni ad hoc izbrani zastopniki razrešeni svojih dolžnosti. Obenem se pa pooblastijo okrožni agrarni uradi, da zamorejo v slučaju potrebe iz vsake vasi z dekretom postaviti po dva agrarna veščaka izmed takih oseb, katere so uradu znane kot povsem nepristranske in'nesebične osebe, katere zamorijo in hočejo zastopati interese siromašnih upravičencev agrarne reforme. Te osebe bi bile posvetovalni organi agrarnih oblasti pri izvedbi agrarne reforme ter jih imajo agrarni uradi zapri-seči Njihova služba je častna in nimajo pravice zahtevati kakorkoli nagrado ali vrnitev stroškov za vršitev svojih dolžnosti
Kaj nam poročajo od Sv. Bolfenka v Slov. goricah? Star pregovor pravi: Prvi mrlič v novem letu je merodajen za celo leto; če prvi umrje moški, bo smrt tekom leta kosila večinoma moške; če prva umTje ženska, bode umrlo več žensk. Četudi je v tem pregovoru veliko praznoverja, se letos pri nas vendar uresničuje; umrlo jih je od I. ja-nuotja do danes 7, med temi 5 moških; prvi je bil Vinc. Živko, vin ¡čar v Bišečkem vrhu, «drugi Prane Brunčič, kmeteki prevzitkar v Crmli; tretji Alojz Horvat, posestniški sin v Bišu; četrti Jakob Krajnc, posestnik v Sovjaku, in peti Franc Muršec, po domače Baha, posestnik na Koe-lovcu. Še nekaj drugega nam kažejo gornje številke; celo lansko leto jih je umrlo samo 14, letos pa še nismo končali prvega četrtletja tn smo dosegli že polovico lanskega števila. Mogoče, da bo ta resnobni pregled malo streznil naš© moške, da bodo manj gledali ▼ kupice in boljše skrbeli z« svoje zdravje. Potrebno bi bilo!
Cerkovnifcovih klobas se mu je zahotelo. V velikone-deljskean cerkovniku so v noči dne TO. t m. udri i še do sedaj neznani usmoviči na podstrešje in mu odnesli vso meseno zbirco. No sumu je nek že večkrat predkaznovani tat, ki sedaj okoli pravi, da odkar je prišel iz zapora, njegov želodec ne more nič mesenega prenesti. Ker je zgoraj imenovani cerkovnik r skrajno slabem gmotnem položaju, ker je edmo navezan na zbirco, se vsem domačim gospodinjam priporoča, da se ga blagovolijo usmiliti in ram poslati kafite- klobasioo. Ako pa kdo kaj gotovega zna povedati v zgoraj imenovanem slučaju, dobi 1000 kron nagrade, katero dobi od pisca teh vrst, katerega naslov izw pri uredništvu lista ali pri velikonedeljski žandarme-rijf.
Tekom par dni kar dva požara. Iz Ormoža poročajo: Po noči dne 18. t m. je ob «kad požar cvetličnjak ormoške graščine. V cvetličnjaku je bila naprava za kurjavo. Gasilno društvo iz Ormoža je omejilo ogenj na cvetličnjak in preprečilo nepregledno škodo, ker požar bi se bil lahko razširili na bližnja gospodarska poslopja. Zadnje soboto» dne 21. t. m, krog 9. ure zvečer, je «gorelo g. Habjaniču (fo^odnrsko poslopje in hlevu Požar pri Habjaniču sta gaaili ker dve gnsihu društvi: meskno in iz Hardeka, Vzrok požara pri obeh omenjenih še doslej ni pojasnjen.
Odkod bomo jemali denar? Kaikor vsi drugi uradi, morajo tudi krajni šofaki sire ti imeti naročen »Uradni list« za ljubljansko in merfcorsko oblast, kar stane 84 din. na leto. Toda to je gospodom pri šeteki upravi še premalo. Lvisko leto je prosvetni oddelek v Ljitrijani u&azal in sicer e dne 31. 3, da morajo krojni čolcfcl sveti naročiti list
»Prosvetni Glasnike«, ki ga izdaja prosvetno ministrstvo. Ta list stane lelno 100 din. Niso še vsi krajni šolski sveti izpolnili omenjenega odloka, že nam je takoj po Novem letu poslal g. veliki župan v Ljubljani potom okrajnih glavarjev nov ukaz, da se morajo vse šole takoj naročiti na službeni list »Osnovna nastava« kot glasnik ministrstva prosvete, odeijenje za osnovno nastavo in narodno po-svečivanje, kakor se bere v odloku. V tem listu se bodo objavili vsi Tazpisi, naredbe, objave, rešenja, obveščenja in vc-bče vsi odloki tega odeljenja, ki imajo službeni značaj in se ne bodo posebej razglasov ali. Stane ta list nič manj kaikor 150 din. letno in denar smo morali predsedniki krajnih šolskih svetov takoj iz svojega založiti. Upanje 'imamo, da nam bo veliki župan kmelu poslal na vsako Solo čudežnega kozla, da nam bo natresel cekinov, a mi kmetje ne bomo zmogli vsega. — Predsednik krajnega šolskega sveta v laškem okraju.
Novice iz laškega okraja. Tako sigurne zmage, kot so si jo predstavljali laški demokratje ob volitvah, si je drugje niso. Naročili so že poprej par kilogramov smodnika, da dajo duška zmagi in sramoti našim pristašem, ki so še tako nespametni, da jih podpirajo. Dan pred volitvami in na dan volitev je visela cela rjuha pred pisarno dr. Roša z napisom: »Kdor je za nizke cene, znižanje davkov in je sovražnik korupcije, bo volil 4. Skrinjico.« Poznamo pa laške demokrate, da so sovražniki teh lepih čednosti, zato smo pač volili po svoje. Radi neugodnih poročil za laške demokrate, ki so prihajala posebno iz Ljubljane na dan volitev, izostala je bakljada. To so priredili še le na dan pepelnične srede, popoldan ob 4. uri. Naložili so kandidata na voz, ki se je ob asistenci laške frakorije pomikal mimo pisarne dr. Roša po trgu proti mostu in na most pred justifikacijo. Predno pa to store, ugotovijo identiteto kandidata, kateri partiji pripada. Preiščejo njegove žepe in cekinasto denarnico ter so našli v njej legitimacijo, da je bü zaupnik SDS, reden član Sokola in je za 10 let že naprej plačal članarino, zato ga vržejo v vodo. Grda nehva-iežnost! Bnega gospoda pa smo poleg pogrešali, da bi ob sprevodu s vir al: »Ti boš pa doma ostala, stare žemlje ribala.« — Dne 11. m 12. marca je bil Baltičev revizor v največji občini okraja. Sv. Krištof. Kaj je našel, bodemo videli. — Dne 17. marca je umrl 201etmi laški župan Ad. Weber, hud Nemec, osebno pa poštenjak. Požarna bramba mu je priredila kot bivšemu načelniku častno spremstvo. — V »Jutnrc beremo, da so med zaupniki SDS v občini Marijagradec med drugimi tudi Sujču Miha, Rud. Mejak, Karel Dvcršak in hotelir Kreith Franc. Poznamo g. Kreuha kot izvrstnega, uglednega in izvenstrankarskega gostilničarja v občini Marijagradec. Zato smo prepričani, da so ga volili ob njegovi nenavzočnositi in kot poštenjak ne spada v družbo pljačkašev m se bo za nastavljeno zanjko zahvalil. Dr. Roš naj kislo grozdje v občini Marijagradec sam obira. Zoblje pa naj ga Šujču Miha!
Žigosanje vstopnic. Dosedaj je žigosanje vstopnic za zabave, koncerte itd. vršil vedno oddelek fin. kontrole in se je veselična taksa plačala na pošti potom čeka ali pa pri davčnem uradu. Od sedaj naprej pa bodo to delo izvrševali davčni uradi za okoliš onih občin, ki spadajo k oddelku fin. kontrole na sedežu davkarije. Vsi prireditelji (društva itd.) na sedežu davkarij naj se torej obračajo radi plačila veselične takse naravnost na pristojni davč. urad. Kontrolo pri prireditvah samih bodo tudi v naprej izvrševali organi fin. kontrole, radi česar mora biti pristojni oddelek vedno o prireditvi obveščen. Za območje fin. ravnateljstva v Mariboru stopi ta sprememba s 1. aprilom t. 1. v veljavo.
Dar Dijaški večerji. Na poslovilnem sestanku Vincenca Lorenčič v Cogetincih pri odhodu k vojakom je nabral g. Jožef Herman, trgovec v Očeslavcih, za Dijaško večerjo 67 diru Darovali so: J. Herman 30 dm„ organist Rado Mohor ič 10 din., načelnik orlovskega odseka br. Fr. Marko-vič 10 din.. Neimenovan 10 din. in še dva druga 7 din.
■■■■■aBnMnHHaaaHaBBaHBBBnviiittj
Gospodarstvo.
NA KATERE TRTNE SORTE NAJ PAZIMO PRI ZASAJEN JU NOVIH VINOQRADOV?
Živimo v časih, ki stavijo z ozirom na obstoj človeka mnogo večje zahteve, nego je bilo to kedaj poprej. Vsaka stvar stremi za napredkom v svojem razvoju in vsaka stroka se stalno izpopolnjuje. Toda pred vsem je potrebno, da napreduje kmetijski stan, ki je temelj vsem drugim stanovom.
Eno važnih kmetijskih panog v Sloveniji tvori že od nekdaj vinogradništvo. In ravno vinogradništvo je tista ! kmetijska panoga, kjer smo v zadnjih letih dcirvefli marši- j katero tipko izkušnjo ter ostali na enem tn istem mestu. Pomanjkanje sposobnih delavcev in zastoj v vinskem prometu v povojnem času je mnogega vinogradnika spravilo ob dobro voljo. Posledica tega je bila, da so vinogradniki začeli zanemarjati najvažnejša vinogradna dela, kakor zatiranje nevarnih trtnih škodljivcev ter neobhodno potrebno rahljanje zemlje, drugo in tretjo kop itd. Tudi sajenje di-rdktno rodečih trt (šmarnice, kvmtona, otele L dr.) je pojav, katerega je pripisovati ne toliko neznanju posameznih vinogradnikov, kakor nezdravim razmeram v našem vinogradništvu sploh. Na žalost moremo tedaj ugotoviti, da smo v vinogradništvu v zadnjih letih več nazadovali, nego napredovali.
Da bi prišli tem nezdravim pojavom v okom, priporočajo izkušeni vinarski strokovnjaki omejitev vinoreje le na najboljše lege in najbolj pripravne zemlje, kar je povsem pravilno. Zemljo, ki bi lahko služila poljedelstvu, ali je boljša za sadjerejo, pritegnimo ako le količkaj mogoče tem kulturam. Izdelal se je tudi zakon, po katerem je prepovedano saditi nežlahtne storte, oziroma spravljati vino teh sort v promet Vse navedene okolnosti govorijo ca drugo smer našega vinarstva.
Obstoja pa še en razlog ca preorijentacijo v vinogradništvu. Ce pogledamo v kroge porabnikov, «pazimo, da se alkoholnih pijoč porablja vedno manj in manj in da se vrši vsled krepkega, na široki podlagi začrtanega proti-alkoholnega gibanja, deloma pa tudi radi pritiska slabih socijalnih razmer — nekako splošno iztreznjenje ljudskih delovnih slojev. Široke ljudske mase, ki so tik pred svetovno vojno živele nasladno in razkošno življenje, se pod vplivom razmer sedajnega časa vračajo k treznemu in varC nemu ah ekonomičnemu življenju.
V očigled temu je pričakovati, da bodo življenjske potrebščine, ki v ljudski prehrani ne igrajo posebne vloge, to je tobak, vino, žganje itd., zgubile svoje častilce in grozdje kot zdravo dietično živilo, Jei nudi človeku ogTomne množine Tedilnih snovi v obliki ogljikovih vodanov, bode pridobilo na odjemalcih in porabnikih.
Pri zasajanju novih vinogradov bi bilo potemtakem potrebno, da vpoštevamo to okolnost ter se pri izbiri nagibamo k sortam, ki veljajo kot dobre namizne sorte
Namizne sorte, ki so pri nas razširjene in vrlo dobro uspevajo, so: bela in rdeča žlahtnina, muškatelec, mu&-katna Žlahtnina in muškatni silvanec. Imenovane sorte so proti trtnim boleznim sicer dokaj občutljive, vendar moremo ob skrbnem negovanju doseči povoljne uspehe.
Imamo pa še nekatere banaSke namizne sorte, ki «e baje tudi pri nas prav dobro obnesejo, kakor so tozadevni poskusi dokazali (dr. Megler, Ljubljana). To so: zelena magdalenka, grozdje belo, zeleno m zelo sladko; tanijan-ka, neke vrste muškat, jagode svetlorumene; pravi muškat, jagode temnorumene barve; hamburško namizno grozdje, črne, podOlgaste in debele jagode; Slava Šopronj, ogrska trta. Imenovane sorte dozorijo že koncem meseca julija in v prvi polovici avgusta ter bi z ozirom na to lastnost mogle izpodriniti vsaj deloma zgodaj zrelo italijansko i» dalmatinsko grozdje.
Ko bomo proizvajali večje množine grozdja poprej omenjenih sort, bo mogel izostati uvoz italijanskega grozdja, katero je napolnjevalo dosedaj naša tržišča Delovni človek pa bo zavžival domači vinarski proizvod v svežem, nepokvarjenem stanju ter s tem krepil svoje mišice.
Za umnega vinogradnika je važno edinole to, kaj naj stori, da mu bo vinorodna zemlja donašala kar naj te 5 dobička Zategadelj se bo radevolje preorijentiral v opisani smeri, ako bo uvide!» da mu bo s tem zajamčen večji uspeh.
Stvar merodajnih gospodarskih činiteljev pa je, da razmotrivajo pereča socijalna vprašanja, 4ri utegnejo postati za modernega vinogradnika velevažnega pomena.
Vekoslav Štampar, ekonom.
Pokončavanje poljskih miši. V zadnji številki »Gospodarja« smo objavili interpelacijo g. poslanca dr. Hohnjeca na poljedelskega ministra glede pokončavanja poljskih miši, ki so postale zlasti v Prekmurju in v ljutomerskem okraju prava šiba božja na poljih. Na dr. Hohnječevo interpelacijo je minister poljedelstva odgovoril: »Gospod poslanec! V odgovor na Vaše vprašanje o nujni pomoči za pokončavanje poljskih miši v Sloveniji mi je čast izjaviti: Ministrstvu je znano, da povzročajo poljske maši lete« v Sloveniji, kakor tudi v drugih krajih naše kraljevine veliko škodo. Odrejeno je Yse potrebno v borbi proti rastlinskim boleznim in kvarljivcem v mejah proračunske mogočnosti V proračunu ministrstva za poljedelstvo in vod« je odrejeno za leto 1924-25 20.000 din. za pobijanje rasfe-imskvh bolezni in škodljivcev. Od te svote sem podelil z odlokom br. 4644-III od 20. 9. 1934 svoto 3000 din., in z odlokom br. 48841-ffl od 7. 11. 1924 2000 din. poljedelskemu referentu mariborske oblasti za pokončavanje poljskih miši v Sloveniji; ministrstvo je torej potrošilo od svote 20.000 din., odrejene po proračunu; celo ■četrtino samo za Slovenijo, ostanek pa se je porabil za druge oblasti države, tako da sedaj ni mogoče, da bi se pokončavanje nadaljevalo, ker je proračun za to svrho že izčrpan.« — Naše poljedelsko ministrstvo se na strašiva enostaven način otrese skrbi za tako važno vprašanje. ■»Nema para«, pa je dobro, pa mag ari potem miši in druge nadloge uničijo našemu kmetu vse premoženje. Pri nas, v agrarni državi, kjer vzdržuje državo v prvi vrsti kmet a svojimi krvavimi žulji se vrže z bogato obložene mize državnega proračuna le neznatna drobtinica 20.000 din. •za pokončavanje njegovih najhujših sovražnikov, ki mu uničujejo to, kar si on v potu svojega obraza pridela, denarja je pa dovolj, da se ga po nepotrebnem trati za stvari, ki «Iržavi ne prinašajo nikefleih koristi, ampak bogate le pojedince.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš je s podporo»
došlo nji od velikega župana, kupila 100 kg zmesi travnega in deteljnega semena, da ga svojim dosedanjim letošnjim članom odda ra polovično ceno. Zastran udov pri Sv. Petru, Sv. Marjeti, Sv. Križu, v Kamnici pri Sv. Martinu in v Jarenini je načelništvo podružnice prosilo dotič-ne gg. župane, naj jim blagovolijo napisati nakaznice, a katerimi morejo seme dobiti. Vsi drugi udje (na daljne posamezne se ni mogoče ozirati) pa sprejmejo' nakaznice pri načelniku (od pol 9. do 12. ure v Spotlnješiajerski ljudski posojilnici); na vse te ude pride v razmerju tvjJh Števila 37 kg. Seme se oddaja v trgovini IKlanjšek in Pe-nič (Vetrinjska ulica) proti izročitvi nakaznice in plačila — Načelnik.
Mariborski trzni dan dne 21. marca 1925. Lepo pomladansko vreme je privleklo 74 slaninarjv na mariborski trg, kjer so prodajali svinjino po 20 do 45 din, slanino po 25 do 30 din. in drob po 20 din. 1 kg. Domači mesarji po so prodajali govedino po 13 do 17.50 din., teleiino po 17 do 20 din. in svinjino po 20 din. 1 kg. Pri mestni mi* nfici pa je bila govedina po 15 din., teletina po 18 din. fo svinjina po 20 «lin. 1 kg. — Perutnina: Tudi te je bila precej na trgu. Cene »o bile kokošem 25 do 60 din, gosem in racam 50 do 100 din, puranom pa 80 do 17?

'manca 399».
¿ta. ea komad. — Krompir, zelenjava, sadje in drug« ffi-j&a: Kmetje so pripeljali 25 vozov krompirja in zelenjave. Cene so bile krompirju 10 do 11 din. za mernik, čebuli 3 do 7 dan., česnju 4 do 12 din. za venec, ohrovtu, solati ai eeljnatim glavam 2 do 7 din. za komad, solati 3 do 350 din., kislemu zelju 3 do 4 din., kisli repi 2 din., jabolkom 3 do 8 din., dateljem 15 do 35 din., figam 15 do 16 din. za kg, bučnemu olju 22 do 30 din., mleku 3 do 3.50 din., smetani 15 do 16 din. za liter, jajoam 1 do 1.75 din, pomarančam I do 230 din., limonam 0.75 do 1.50 din. za komad. — Lončena in lesena roba je bila po 0.50 do 170 din. komad, brezove mede po 2 do 5 din. komad, koruzna slama po 25 do 30 din. vreča. 5 lesenih ročnih vozičkov je bilo po 125 do 1000 din. komad. — Seno in dama: Kmetje so pripeljali 8 vozov sena, 6 vozov otave in 5 vozov siame ter so prodajali seno in otavo po 75 do 00 din, slamo pa po 50 do 65 din. za 100 kg, oziroma 1.50 din. za snop.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na sejna dne 24. marca 1925 se je prignalo: 13 konj, 5 bikov, 218 volov, 386 krav in 13 telet Skupaj 635 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: Debeli voli 1 kg me teže od 10.50 do 12.25 din., poldebeli voli od 9.25 io 10.25 din., plemenski voli od 8.25 do 9 din., biki za klanje 7.75 din., klavne krave debele od 8 do 9 din., plemenske krave od 6.25 do 7.50 din., krave za kloba-aaije od 4.75 do 6 din., molzne krave od 5.50 do 8 din, breje krave od 5.50 do 8 din, mlada živina od 7 do 9.50 ilin. Prodalo se je 168 komadov.
Mariborsko sejmsko poročila. Na svinjski sejm dne 20. marca 1025 se je pripeljalo 152 svinj* cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100 do 125 din., 7—9 tednov stari 150 do 200 din., 3—4 mesce *tari 250 dc 300 din., 5—7 mescev stari 500 do 625 din., 8—10 mescev stari 720 do 850 din., 1 leto stari 1225 do 1350 din, I kg žive teže 12 do 13 din., 1 kg mrtve teže 16.25 do 17.50 din. komad. Predalo se Je 72 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vršite 1 kg 20 din, IL vrste cd 16 do 1750 din., meso od bikov, krav m telic 15 din, telečje meso L vrste od 20 do 22.50 din, II. vrste 17.50 dim, svinjsko meso sveže od 15 do 30 din.
Sladkor bi bil lahlao poceni! Dodatno k današnjemu članku, kjer so navedeni vzroki previsokih sladkornih cen, še moram- ugotoviti sledeče: Govoril sem v Beogradu z odličnim Slovencem, ki je zaposlen pri vodstvu poljedelskih zadrug v Vojvodini. Pripovedoval mi je, da so sladkorne tovarne v naši državi jeseni leta 1924 in v letošnjih par mesecih izdelale nad 14.000 vagonov (po 15 ton) sladkorja. V naši državi ga potrebujemo samo le 7000 vagonov, ostalih 7000 vagonov skušajo tovarnarji prodal preko naših mej. Italijani, Francozi in Angleži ponujajo za 1 kg 5 din. (20 kron). Tovarnarji ga nočejo dati tako poceni Znano je, da so bogati tovarnarji dajali kmetom ca 100 kg sladkorne repe, katera je leta 1924 bogato obrodila, samo 3 kg sladkorja. Iz 100 kg repe napravijo 12 do 17 kg čistega sladkorja. Iz tega je razvidno, da imajo bogati tovarnarji ogromen dobiček. In če bi država opustila vsaj tretjino uirtninskega davka na sladkor, bi cena sladkorja lahko znašala samo 40 kroni Sladkorne repe še 9edej stoji na progi od Vrnkovcev do Zemuna na stotine vagonov. Vojvodinski in slarvorvski kmetje so potom svojih aadrug sklenili, da bodo letos sadili sladkorne repe silno mak», da tako prisilijo tovarnarje, da bodo repo bolje plačevali. Namesto repe bodo sadili več koruze. Po celi Vojvodini in v Beogradu se javno govori, da so sladkorni milijonarji za volitve darovali v volilni sklad Pašičeve radikalne In Pribičevič-Žerjavove samostojne demokratske stranke težke milijone dinarjev. Prepričani so, da bosta ti dve stranki še tudi v bodoče najboljše branile koristi bo-j gotafiev. Ubogo ljudstvo pa mora kupovati dragi sladkor.
ŽITNI TRG.
Promet na našem žitnem trgu je postal popolnoma odvisen od p. ložaja na svetovnih tržiščih, posebno še na amerikamskih. Na največjem tržišču žita na svetu, na žitni bocei v Cikagu v Zjedanjenih državah Severne Amerike, se bije že cele tedne boj med žitnimi špekulanti. Ta boj je povzročil strahovito in naglo padanje žitnih cen, kar je seveda vplivalo tudi na naše razmere. Amerikanski far-«nerjj imajo še nakopičenih mnogo zalog žita, katerega BkMK> morali prodati pod vsako ceno, da se ga ¡znebijo do nove žetve. Odjemalec amer ¡"kairskega žita je v prvi vrsti .Evropa in njeni žitni trgi so danes preplavljeni z amerir kansko moko in pšenico. Skupno z amerikanskimi cenami _ padajo tudi naše, tako da vendar še kolikor toliko izvaia-,«no. Pšenica pri nas sploh ne pride pri trgovini v poštev, ker so zaloge že izčrpane, dasiravno bi jo inozemstvo rado .kupovalo, ker je velik» boljše kakovosti, kakor pa amere-.kanska. Pšenična moka pa je znatno dražja cd ameriken-.ake, ker so mlini svoje zaloge drago plačali ter zato ne »orejo moke z izgubo prodajati. Zato opažamo, da se pri >as kupuje vedno več amerikansike moke, zlasti v Sloveniji.
Živahnejša postaja trgovina s koruzo. Največ koruze »e fevaža v Rumimijo, manjše količine pa kljujejo tudi vCehoslovaška, Avstrija in Nemčija. Cene koruze se sedaj jfe čvrsto držijo, pričakovati pa je, da bodo v kratkem zmat-padle, ker nom mora Bolgarija še tekom pomladi dobo-,*»U enatne količine kemze kot odškodnino «a razdejanja. Povzročena med vojno. Z bolgarsko koruzo bodo naši pa-kraji črnagor«, Hercegovina in Dalmacija, ki rabijo T glavnem koruzo, oskrbljeni po nizki ceni Izvozničarji se J1 »dejo, da bodo cene vldjub temu ostale na sedajni višini, ** bodo Italija m Avstrija kmalu porabile sedajne zaloge ^r bodo morale zopet uvažati od nas. Seveda je to pre-»»«gotovo, ker je ea pričakovati, da bo do tega časa P0*»!« amerikanska koruza opasen konkurent naš».
Za ječmen vlada zelo malo zanimanje in tudi zalogo so majhne.
Oves se kupuje ze domačo porabo in tudi cene so precej ugodne.
Kmeta kakor trgovca zelo zanima stanje letošnjih setev. Prezimile so dobro in če bo pomlad ugodna, lahko računamo s tak» dobro žetvijo, kakor je bila lanska. Seveda sklepati se sedaj ne da še prav ničesar, ker setvam prete do žetve še tolike vremenske in druge nevarnosti, da je dobra žetev odvisna le od slučaja. V Sloveniji, zlasti v ■Prekmurju, grozi v mnogih krajih žitnim poljem velika nevarnost od poljskih miši, ki so se strahovito razmnožile in ponekod dobesedno uničile cela obsejana polja. Že mnogokrat so naši listi pozivali oblasti, da naj priskočijo kmetovalcem pri zatiranju tega epa snega škodljivca na pomoč, toda mnogo to ni koristilo. Oblasti so se omejile samo na malenkostne poskuse m ljudstvo si bo moralo samo pomagati
Cene na žitnem trgu so sedaj sledeče:
Pšenica bačka 445 do 450 din, srernska 440 do 445 dinar.
Ječmen 340 do 350 din.
Oves bački 290 do 300 din., južnosrbski, postavljen v Beograd, 275 do 280 din. 100 kg.
Koruza, takojšnja dobava 170 do 175 din, dobava v apriltimaju -o do 190 din, v maju-juniju 190 do 200 din. 100 kg.
Pšenična moka nularica 650 do 660 din.
Otrobi v vrečah po 100 kg 160 do 170 din.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 60—62 din, francoski frank 3.30 din., italijanska lira 2.57 din, čeho-slovaska krona 1.85 din., nemška marka 15.10 din. im avstrijski šiling (10.000 avstrijskih papirnatih krcn) 8.54 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 8.20 din.
Dopisi.
Vurberg. Kakor v celi Sloveniji, tako je tudi v naši občini pri zadnjih volitvah se bila velika borba. Eden največjih priganjačev za dr. Pivka je bil tukajšnji nadučHeJj g. Lešnik. Ker je pri lanskih volitvah v občino dobil malo večino, je ta mož dobil pogum ter je začel med naše pristaše naročevati »Domovino«, ter tako mislil celo občino dobiti na svojo demokratsko stran. Da bi bil uspeh tem večji, je postavil varuha svoji skrinjici, velikega našega nasprotnika, sedanjega župana Preložnika. Toda ta dva demokratarja sta obračala, klerikalni volile! pa so obrnili. Na dan volitev je dobil g. nadučitelj s svojim županom za dr. Pivka celih 17 krogljic ,dr. Korošec pa 237. Vsa čast zavednim volilcem, g. madučitelju pa bo gotovo sedaj dr. Pivko izposloval kak orden rdečega zmaja.
Vurberg. Pred volitvami je tukajšnji g. nadučitelj agi-tiral okTog ter obljubljal volilcem, da jim bo delil graščinsko zemljo. Spraševali smo se že tokrat in mislili, da bosta z g. županom res naenkrat celo graščinsko zemljo razdelila med siromake ter tako nanagloma izvedla agrarno reformo. Sedaj pa smo zvedeli, da je pri zadnji občinski seji predložil naš demokratski župan, da bi se zemlja odvzela nekaterim tistim najemnikom, ki nočejo trobiti v demokratski rog, imajo pa že zemljo veliko let v najemu in jim je po zakonu tudi nikdo odvzeti ne more. Pa ta dva veli-kaša gresta z Žerjavom skupaj preko zakonov, samo da se maščujeta nad klerikalci. Res, lepe reči se nam obetajo pod sedajnim županom in njegovim tajnikom Lešnikom. Vse to si bo treba zapomniti za prihodnje volitve.
št Vid pri Ptuju. Tukajšnje Prosvetno društvo je imelo dne 23. t m. ob nepričakovano obilni udeležbi svoj občni zbor. Tajnik društva, č. g. kaplan, poroča v kratkem o delovanju in uspehih še mladega društva, ki je še tako-rekoč v povojih, saj še niti eno leto ne traja, odkar je bilo itstancvljeno. Na občni zbor je bil povabljen tudi tajnik SLS, č. g. Marko Kranjc, ki je v svojem jedernatem govoru navzoče fante in dekleta vzpodbujal za izobraževalno delo bodisi na verskem, političnem, gospodarskem, oziroma gospodinjskem polju. Govornik oriše blagodejni vpliv dobrih knjig m časopisov in pogubonosni učinek slabega beriva. Z dovtipom navaja dekleta, naj porabijo »dar jezika« za dobro stvar, kakor za agitacijo za dobre, cerkvene in narodne ter politične liste, za varčnost in sikromnast in usmiljenje do vaških sirot Fante vzpodbuja govornik, naj se s srcem in dušo oklenejo Prosvetnega društva, ki jih bo. varovalo mladostnih prevar, jim z izobrazbo olajševalo vo-i jaško službo ter jih izpopolnilo v njih nazorih, «la bodo nekoč kot zakonski možje in posestniki, kot kremeniti ?Wi čaji vplivali ugodno na občino in državo. Moški, oziroma; mešani pevski zbor je zapel tudi nekaj pesmic, kakor: Sj Sardenkovo »Moja« in narodna »Polje, kdo bo tebe ljubil«; iz »Selške slike« tudi Sardenkovo »Pastirica« ter ob sklemr našo narodno »Rožic ne bom trgala« fcer »Bno roži <co ljubim.« Pesem »Makabe;skth bratov« je deklamiral F. Muzek v splošno zadovoljstvo. Občni «bor je bil prebo-gat dobrih načrtov in naukov in ni mogoče podrobno o tem razpravljati! Le z isto vnemo naprej! Prebudimo se v doslej zaspanem Sv. Vidu!
Polenšak pri Ptuju. Gotovo bi nas zavidala vsa širša javnost oko bi znala, kako smo osrečeni mi Pclenšani od dr. Zeriava. Lani pozno v jeseni je prifrčal k nam en mlad Serjavček, Id je menda slučajno mesto na jug zašel bolj na sever in se u gnezdil na naši šoli To ram je strašno učen človek, nos» mogočno orjunski znak na svojih prsih. Ličen in moder je pa veliko bolj, kakor je bil sam kralj Salomon v starem veku. Ti nehvaležni Polertšani, ki ne znajo ceniti učenosti novodobnega modrijana! In ta nadc-polni in lounštni gospod se je najprvo spravil nad šolarje Orliče ter jim zaipovedal, da morajo vsi odstopiti od Orlov, tei, da je to naredba prosvetnega ministra. Mi p<v polteni In kfSčanflki starši vemo, da take naredbe doodaj
se ni bilo, ampak vedo za njo le preučeni možgani Žerja-vevih učiteljev. Seveda je zagrozil ta gospodič z nekimi kaznimi, sklicujoč se na neko rešenje ministrstva prosvete. Mi pa ti Vilček prav tiho na uho povemo, da smo Polen-šani imeli opravka že z drugimi gospodi. Razni Finki in Burje so odirčali, ker so jim postala tla prevroča pri na*, pa boš tudi ti, Kunst, magari bi imel Bismaikovo žezlo in na glavi helebardo samega ekscesaria Vilhelma- Mi pa sprejmemo z veseljem boj, ki si nam ga napovedal! Zeoo-Ocrat pa pika.
Velenje. Nek crjunec se je eačel repenčiti v »Jutru« •in groziti Poglejmo no, kakor orjunci napredujejo. Ce je razdiranje ute, snemanje poiken, motenje nočnega miru itd, potem pa moledovanje, da se odstopi od sodnijskego postopanja napredovanje, ima dopisnik prav. Od volitev sem orjunci res napredujejo, namreč v plesu in veseljače-nju. Pod vodstvom Ijubeznjivega plesnega učitelja Furiani so postale plesme vaje tako prijetne, da se včasih kar d« dveh po polnoči podaljšajo. Pa tudi v tem je napredek, d« obhajajo naši orjunci pusta tri tedne pozneje, kakor drt$p ljudje. In tudi noč jim ni več zato dosti dolga, še pozno v nedeljo zjutraj so nadaljevali svoje delo za narod. Ali ea te | ljudi ni nič policijske ure? Le naj kateri drugi gostilničar t i tem oziru le malo prestopi določeno uro, takoj ima na ! vratu ogromne takse. Tukaj pa? Air je res, da so orjunoi imeli dovoljenje? Ta napredek le imejte, ker drugega ni-j mate! To v odgovor na napad dopisnika v »Jutru.«
Št. Jurij ob juž. žel. Franc Slomšek, posestnik in ¿zde-lovafcelj mlinskih kamnov v Podgorju, je nabral na sedmini umrlega starega očeta pri svojem bratu Jak. Slomška Brezje ob Slomu. za Dijaško večerjo v Mariboru 110 din. Darovaloem naj Bog plača!
V Št. Vidu pri Grobelnem smo imeii dne 1. in 8. t m. prav prijeten popoldan. Tukajšnji fantje žn deldeta so nam z uprizoritvijo narodne igre »Pri Hrastovih« nudili, lep užitek, ki ostane v dolgem spominu vsem cenjenim gledalcem. Že par desetletij deluje gledališki oder v pr»-speh in zabavo domačinov in okoličanov. Videli smo ee j več res dobro uspelih, dobro obiskanih iger. A eadnja Meškova drama nas je naravnost presenetila. Na malem j vaškem odru tako skrbno in sigurno naštudirana igra je nekaj posebnega. Režijo je vodil kot navadno g. France Pogačnik, ki je s svojimi igralci tekom let dosegel lepe j uspehe. Vse vloge so bile dclbro in premišljeno razdeljene. Skrbno babico Mico je pogodila dovršeno g. Lecketjeve. S srcem in vnemo je vršila vlogo nesrečne Anice g. Zidar. I Tudi Tilka je bila na svojem mestu, prikupna, ljubeznjtva in živahna. Vloga je bila v dobrih rokah gdč. Micike Lin-I dičeve. Pastirček Tinček je igral prav dobro, vedno na poskok in v igro ¡zamišljen, a dobre volje. No, kaj pa šeta | fantovske vloge? Vse z duhom in resnostjo igrane. Oče j Hrast (Bevc) v maski in kretanju dober. Jimov- Tone : (Ivan Mlakar) in Lojze (Alojz Hrcvat) sta pogodila svojo ! nalogo tako, da jima gre priznanje. Prvi resen, rojen ea ; gospodarja, čuti mržnjc do lastnega očesta, še Lojzu upade-srce, ko vidi konec domačije in zve za smrt nesrečne •Tilke. Zelo spretno in sočutno je nastopila tudi naša Ro~ ' za Novak v vlogi Tončke. Tako je potekla igra v občna ; zadovoljnost ter je gmoten in moralen uspeh. Vsem ig-' ralcem in igralkam pa želimo hvalo z nado, da nas kaj kmalu zopet razvedrijo s kako novo prireditvijo. — Oči-j videc-sosed.
Šmarje pri Jelšah. Čas je že, da enkrat pohvalimo biat-1 rega dopisnika, ki je še sicer jako mlečnatfh zob, a »ji* | temu pa že silno bistroumen, kajti pisati zna izvanredna gorostasne dopise in zlagati mične pesmice, s katerimi kratkočasi par čitateljev »Domovine« v našem trgu. V teh i dopisih surovo napada več uglednih Šmaičanov, ker « ' ne trobijo v Žerjavov rog. Dopisnika sta namreč dva: Prvi se podpisuje za »Bonifacija«, drugi pa za »šilo L« Skoda je, da se ta zahrbtna junaka ne podpišeta s svojim pravim imenom, ker bi se že spodobilo, da bi dobila za njuno z«-i služno kvasasto čečkarenje odlikovanje. Zatorej jima svetujemo, naj bi se v bodoče, ako le nočeta s svojim pravim imenom olepšati otročjih dopisov, podpisala, kakor sledi: »Bonifacij« za »Cenilca zlatih ur«. »Šilo« pa si naj vzame kar na kratko Č..I Ako pa se g. zlatourar in g. Č.. tudi na ta način nočeta podpisovati, jžma priporočamo, noj nam s svojimi dopisi izkazujeta svojo modrost v »Domovini« še kaT naprej in sicer tako dolgo, da jima še nekoliko dore-stejo njima ušesav ker bi se, lahko potem kot osla pasla po tisti sočnati travi, ki bo zrastia na onem mestu, kjea naj bi od njiju napovedani brzovlak povozil AnderhAa» — Šmarčan: Silo D.
Laško. Iz vseh kotov našega okraja je dopisov »Domovini« kot toie ob Urhovem. Človek bi mislil, da je že v vsaki vasi kak orjunski deraokratar Zerjavove vrste. Pa ni. Vsem dopisom se pozna po nesramni lažnjivosti in advokatskem zmerjanju, da so zrasli na smrdljivem eeljniku ▼ i Laškem, ne daleč od pošte. Zato pa ljudstvo vedno huje ; sovraži liberalne, od Belgrada podkupljene izdajalske duše, ki prizadevajo Slovencem toliko škode. Pride dan strahovitega maščevanja tudi nad naše judeže, zlasti nad njihov generalni štab.
Sv. Krištof pri Laškem. Ljubljanski veliki župan BaW£ ' stega svoje demokratske prste od Trbovelj po Štajerskem • dalje. Pri zadnjih občinskih volitvah /e v krištofski občW ; dobila SLS 19 odbornikov, orjunski demokrati pa le 6. Zadnji so izrabili premogovno krizo ter prisilili nekaj hudo-iamskiih delavcev, da so volili tiste, ki so njihove tovarISe j rudarje v Trbovljah napadli Med izvoljenimi je tudi sedanji trboveljski gererot Kokalj. Ker torej liberalci n»* ; mogli krištofske občine dobiti v svoje kremplje, zato e» Golob in komip. pisarili tako dolgo v Ljubljano, da je Bal-tič poslal revizorja na občino. Ta se je trudil tri dni, pa ni mogel iztakniti ničesar posebnega, kar bi omogočil» nastop proti »klerikalni« občini. Nekaj malenkosti pa J» pri vsaki občini, tudi pri fc-škS v Laškem. Ker pa ae dajo pri veliki krištofski občini stesati mastna korita ea prašič«,

S trail 6.
.SLOVENSKI GOSPODAH.
26. marca 1925.

zato bo občinski zastop menda vendar le razpuščen in občin« prevzame gerent. Demokrati, sovražniki vsake ljudske pravice, še ne vedo prav, ali bi bil za to boljši laški poster, ali kak krištoiski demdkratar. Kakor se kaže, bodo liberalki težko dobili v krištoiski občini izdajalca, kS bi si upal prevzeti odgovornost pred ljudstvom, ki bo vse Judeže neusmiljeno sodilo. Pozivamo g. Baltiča, da takoj pošlje revizorja na liberalno triko občino in če ima krištofslka afcčina le en gTeh več kot tržka, naj dobi gerenta, a drugače ga mora dobiti tudi laSka, kjer je pri R. koračnica policajderookjatskib sleparjev. Enaka pravica, oziroma krivica za vse! Radovedni smo, kaj bodo rekli gospodje trboveljske premogovne družbe, ki je največja davkoplačevalka krištofske občine, da njihovi uslužbenci zahtevajo drage gierente, namesto cenenih, od ljudstva izvoljenih županov.
NOVE KNJIGE. Bažične in druge mladinske igrice. Zbrala S. M. Se-raikta Zdolšek, šolska sestra v Mariboru. Založba Tis-Igume sv. Cirila. Obseg 80 strani. Cena 11 D. Knjižico smo že zelo potrebovali. Saj ni bilo za razne božične in druge prireditve dobiti primernih iger. Knjižico toplo priporočamo.
2iv pokopan. Po angleškem izvirniku A. Bennetta priredil Paulus. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Obseg 144 strani, cena 8 D. To je X. zvezek Cirilove knjižnice. Povest je jako mična, zato bodo gotovo vsi peav radi segli po nji.
Pcsoiilnicav Frankolovem
p. s. s n. z.
ima svoj
redni obJni ibor
v nedeljo, dne 5. aprila 1925, ob 9. viri predpoldne, v uradnih prostorih v Društvenem domu
s sledečim sporedom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadrtem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Predložitev in odobrenje računskega zaključka za 1924.
4.	črtanje poročila in zapisnika o izvršesni reviziji.
5.	Sprememba pravil.
6.	Volitev članov v načelstvo in nadzorstvo.
7.	Prosti predlogi.
Alko bi se ob določeni uri ne zbralo zadostno število •ianov, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bede sklepal brez oaira na število udeležencev.
Načelstvo.
Posojilnica v G. Radgoni
r. z z n. z.
vabi na
redni ©bžfii zbor
ki ae vrši dne 9. aprila 1925 ob poi 9. uri predpoldne v lasmi dvorani.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapismika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva o poslovanju zadruge v letu 1924.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjen je bilance za leto 1924.
5.	Volitev načelstva. ©. Volitev nadzorslva. 7. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši po določilih § 36 zadružnih pravil eno uro pozneje no istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, kateri sWepa veljavno ne glede na število zastopanih deležev.
V Gornji Radgoni, dne 12. marca 1923.	381
Načelstvo.
MRLA OZNANILA.
Mizarski učence, priden, se takoj sprejme pod dobrimi pogoji pri mizarstvu Jakob Pučko, Ptuj, Ormoško cesta.
382
-.-r-
Kovaški pomočnik z dobrimi spričevali išče delo. Naslov v upravništvu.	383 2—1
Želim spremeniti službo okrb-nika z večletno prakso v vino-gradstvu, sadjarstvu, poljedelstvu in živinoreji; abstinent z dobrimi spričevali. — Vprašati je na upravništvo pod »trezen«.	372
8prejme se: vi ni far ali majer
oženjen. Poizve se v obč. pisarni v Lajtersbergu.
Posestvo 4 orala: sadonosnik, njive in gozd. Hiše zidane kleti obokane, kakor tudi hlevi; četrt ure od žel. postaje Poljčane, se poceni in pod u-godnimi pogoji takoj s pohištvom vred proda. Ivan Ver-stovšek, Zg. Poljčane 7. pošta Poljčane.	373
Prodam posestvo v Spod. Žerjave iti, okraj Sv. Lenart, ki meri 2H orala in obstoji iz vinograda, sadonosnika in nji ve, ter hišno in gospodarsko ' je za ceno 25.000 D. —
Smrekove kole, ravne, IV, ai dolge kupim. Cena in naslov na upravništvo.	P.
Proda se več rabljenih dobro-
ohranjenih viteljev in mlatll-nic. Natančnejša poročila daje Viktor Žager, Sp. Polsknva
poslopje Kupci s
.upci se naj oglasijo v Spod. Zerjavcih 57, Sv. Lenart v
Slov. gori.
366
2—1
Šafar, oženjen, razume vsa gospodarska delaj pošten in zanesljiv, išče službo na kaki grajščmi. Ponudbe na upravništvo Usta.	362
Prodajalka, starejša samostojna moč se sprejme takoj v manjšo trgovino na deželi. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo tega lista. 358
Delavka, katera je zmožna de la pri stroju za rezanje zidne, strešne iiv druge opeke, se vza me v delo pri opekarni. Na željo dobi v hiši aobro hrano in stanovanje in se prosi, da svoje dnevne plačilne pogoje vpošlie na upravo lista pod označbo »delavka«. V poštev pride le zanesljiva moč. 363
Sprejmem takoj več dobro iz-vežbanih slikarskih in pleskarskih' pomočnikov, ter pridnega in poštenega učenca. — Mihael Dobrave, slikar in pleskar, Celje, Gosposka ulica 2.
311 2—1
Učonec se takoj sprejme v starosti 16—18 let na tri leta pri g. Antonu Marčič, usnjarju v Slov. Bistrici. Za obleko in hrano se bode srkbelo. 317
2—1
Proda se dobroidoča kovačija z majhnim posestvom. Naslov v upravništvu lista. 353
Pozor, gostilničarji! Vinograd s pridelkom 18 hI, viničarija, travnik, njiva, nekdaj vse vinograd, se proda za 150.000 K. Naslov v upravništvu. 355
2-1
Prodata se dobroidoča umetni mlin na dva valjaka in pekarna z vso opremo, lastno električno razsvetljavo, približno cn oral zemlje s sado-nosnikom, 5 minut od državne ceste v industrijskem kraju zaradi družinskih razmer. Cena 200.000 D. Vpraša se v gostilni Oprauš, Pragersko.
357
pri Pragarskem. 316 2—1
Prima Purkopp Šivalni stroji in kolesa po najnižjih cenali pri Alojzu Ussar, Krekova ulica 14.	I03f
Motorno kolo znamke »Puch« 3 HP v dobrem stanju se po ugodni ceni proda. Ogledn se pri Tomažu Repp v Vo, čovcih pri Ljutomeru.
J-l
Lokal se da v najem za trgovino pripravljeno vse, kar je potrenno. Tudi kaki drugi obrtnik bi dobro došeL Nahaja se tik farne cerkve, blizu
Estaie in prometnega kruja, sr Si se dalo dobro shajati. Kje, pove. uredništvo Slov. Gospodarja.	364 '¿-1
Preklic!
Podpisani obžaljuje«, <U sem dne 8. marca t. 1. pe dri. cesti kričal in zmerjal g. Lau-ferja, posestnika v St ribam! št. 20, da je tat in da mi je ukradel pe,sek. Izrekam tam potom, da je g. Lauler pošten človek, ter ga prosim odpuščanja ker sem v pijanem stanju izrazil, hvaležen sen njemu tudi, da me ni naznanil sodniji.
Dobrenje, dne 9. marca.
.150 Hauptinaii Friderik.
i nstna izjava.
Podpisani Raušl Aloiz, po sestnik in obč. svet. v Sloiaib št. 43 obžalujem vse svoje ob-dolžitve v vlogi z dne 7. ozir-9. februarja 1925, vposlaai na srezkega poglavarja v Ptuju glede župana Viscnjak Antona v Slomih kot neresnične, se zahvaljujem županu e. A. Visenjaku, da je odstopu o<! nadaljnega sodnega zasledi vanja.
Ptuj, 13. marca 1925.
Lepo enonadstropno vilo z vrtom v Ptuju za kolodvorom št. 8 proda Anton Riedl, gostilničar, Dolgoše pri Mariboru. Cena 65.000 D. 334 2—1
Brusimo britve, škarje, nože itd. Električna brusarna (v brivnici Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19.	1116
Pozor! Ravno došlo blago nove cene. Platno barhenti druk hlačevina. svileni robci, suk-no itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 49
' Prvovrstni angleški in ostrau "ki plinski koks na drobno in
' debelo dobavi po znatno znižanih cenah Mariborska mestna plinarna.	82
352
Alojz Ra
Priporočam se za lična, trpežna čevljarska dela po meri i» popravila. Ivan Kkart, čevljar Koroška cesta M. Maribor.
379 4—t
V najem vzamem ali kupim hišo za manjšo trgovino ali gostilno. Slivar, Ljutomer.
326
Majerji in hlapci pridni in pošteni ljudje se sprejmejo Pro-sek-dvor. občina Brestemica pri Mariboru.
234 3—1
Iščejo se viničarji s 3—4 delavnimi močmi, pošteni in pridni ljudje, vešči v vino in sadjereji. Sami taki, ki razpolagajo z dobrimi spričevali naj se javijo pri Prosek,dvor, občina Brestemica pri Mariboru.	325 3—1
Krasno poBestvo, 13 oralov rodovitnih njiv in travnikov, 20 oralov gozda, 2 vinograda in sadonosnik, vse z novim nasadom, 6 poslopij, 1 uro od trga Vojnik pri Celju, se po ceni proda. Več se izve pri zastopniku Vzajemne zavarovalnice v Vojniku 57. 337
Proda se posestvo G K oralov z gospodarskim poslopjem in
irostorom za mlm na vodi v erbegovcih št. 1, p. Sv. Jurij ob Sčavnici.	345 2—1
Gostilna s 3 gostilniškimi lokali, veliko zaprto verando, ki se tudi pozimi uporablja, lik romarske cerkve na Ptuj-
Organist izvrsten, oženjen, knjigovodja vseh vrst zadrug, trgovsko izobražen, vnet pe-vovodja, zlasli velikih zborov želi aprila dobiti službo (uij-raje pri božjepotni cerk~ } *' Slov. goricah ali v Prek nu ju. Naslov v upravi pod St. .¡i.
284
Ia portlandcement, zagorsko apno, strešno in zidno opeko, deske, late štafelne, tesan les, traverze, kovaški premog itd. se dobi ietos po čudovito nizki ceni z vsen žel. postaj. — Stalna zaloga vedno pri V. Bratina, Križevci pri Ljutomeru, ki je glavni zastopnik za ves stabeni materijal.
344 6—1
Sadno drevje, večjo množino, najbolj priporočljivih vrst in cepljeno trsje prvovrstno, kakor laški rizling, silvanec, pe-ček, žlahtnina in izabela, cepljeno na Goethe 9 in Rin. por-talis. Cene zmerne. Zahtevajte ponudbe Drevesnica in Irt-nica I. K. Gradišnik. St. Janž pri Velenju.
Oves za seme se dobi najce nejše pri Josipu Rosenberg. Maribor, Slovenska ul. 1. 275
5—1
ski gori, najbolj obiskani bo- —-----
ž ji poti v Sloveniji, se radi Cepljeno trsje vseh boljših
vrst na priporočljivih podla-
Dober domači
Jabaltnlk
ima na prodaj
E». SUPPANZ
Pristava. 380 3—1
sstinff nRS3SB2itaBf!ei
® tr — - -	n
Malo posestvo: VK orala zemlje, dve sobi, hlev in sviniak, roda Jožef Vidovič, Spodnje
Pr H'
oče 51.
384 2—1
Proda se malo posestvo pol
ure od Ptuja, njiva, sadonosnik, vrt, tri sobe, kuhinja, klet hlevi. Novak, Krčevina. 378
Proda se takoj hiša z nekaj zemljiščem, tik glavne ceste, 10 minut od postaje Pesnica, z dvema stanovanjema in trgovino z mešanim blagom. — Ranča 65.	376
Proda se lepo posestvo 2 uri
od Maribora: sadonosnik,- njive, gozd, lepa hiša, gospodarsko poslopje, po zelo nizki ceni. Avgusl Slaček, Maribor, Koroška c. 43-11.	351
stano-
0 , I sobo, 4 kleti, gospodarsko poslopje in zelenjadni vrt. lvu-
Sec pa po želji lahko kupi tu-i del posestva. Ivan Kleroen-čič, Ptuj.	279 3—1
Lokal za mizarsko obrt na
prometnem kraju, najraje v trgu ali na deželi išče v najem Franjo Jurič, Mlslinje. 365 1 2-1
gah in okoreninjeni divjaki. Anton Turin, Modraže, denice pri Poljčanah.
Za mnoge dokaae iskrenega sočutja povodom «tnrti naših dragih: gospoda
Karla Gaischeg
in gospe
Mapije Roth
izrekajo svojo globekočutno srčtno zahvalo rodbine:
Gaischeg, Roth, Meser in dr. Baumgartncr.
Jabolka — krompir — hmelj
na vagone, vsako množino kupi Rudolf Pevec, Mozirje — Slovenija, Jugoslavija. 367
4—1
Težek konj belcijee. se zamenja za mladega lahkega konja. Konj je 7 let star in brez vsakega pogreška. Vpraša se pri F. Starčiču v Mariboru, Vctrinjska ulica 15. 375
Skobeljnik in nekaj mizarskega orodja se proda. Krpanova ulica 29. Studenci pri Mariboru.	374
Posodili! 10.000 D. Vprašanja z ntvedbo obresti na upravništvo.	361 2—1
Kolje eepnao, žagano, okroglo
prodaja Gnilšek, Maribor, Raz lagova ulica 25. 354 2—1
Lepo dobro kislo zelje kupi po najboljši ccni Lovrec na Glavnem trgu, vrsta olja, zelena tabla.	360
i gradbeni tes, jelove des
i. late v veliki množini za »v- skladišče v Okučanih. Ceno ln ponudbe prosim na Milana Pjevalica, Okučani, Slavonija.	304 3—1
Prodam par valjčnih stolov št 2, model Osser, majhen ¡nočni cilinder (Mchlcylinder) dve železni zobati kolesi, velikost 160 in -lil cm, za skupni pogon, železni prevozni polž, do!g 2 metra in bencinmotor ¡6 IIP, vse še novo in malo , rabljeno. Kupec, mlin Sv. I Pavel pri Preboldu. 323 2-1
Triletno detelja« neme garan Hrano čisto pošilja vsako množino 1 kg zi 35 D. — R Vračko, Ptuj.	231 6-3
Krfurtska semena, zelenjadnn in cvetlična ter razne zgodnje sadike dobite v vrtnariji J. Jemec, Razlagova «lica 11 in ] pri stojnici na Glavnem trgu.
_____ 234 5—1
Bralno društvo v Žičah priredi dne 29. t. jn. v šolskih prostorih igro »Lmjmila«. Začetek ob 3. uri popoldne K • obilni udeležbi vabi odbor. !
352 |
Vabilo na redni občni zbor I
Posojilnice pri Sv. Benediktu I v Slov. goricah, r. z. z n. z, ki j se vrši dne 5. aprila 1925 po-1 poldne ob 3. uri v uradnih pro • štorih. Dnevni red: 1. Poroči- j lo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključ ka za 1924. 3. Slučajnosti. Ako navedeni občni zbor vsled premale udeležbe zadružnikov ue bi bil sklepčen, se vrši 1 uro pozneje na istem mestu in z i.stim dnevnim redom drug fcbčni zbor. ki bo sklepal veljavno brez ozira na število navzočih nli zastopanih zadružnikov. Odbor.	377
' Izjava.
Podpisana preklicujem bese ilc, katere so se govorile o Gabrijelu Pejovnik. posestniku v St. Vidu nad Valdekom, ker so neresnične.
1'aka pri Velenju, 22. II.
podgane m
poljske miši
(UM llíKtónltc tU 22"-li«i.' M 1MI * ivMiaik in lr»g«,ii«b
Otflo RefflJ -mm»'-Slavna a
¡CEMENTS
laPMO laJ [TRUVERZEI
in vse vrste železnine po najnižji ceni se dobi na drobno in debelo pri tvrdki
l*sn Kor&žija
trgovina z železnico
: Msribor :
Aleksandrova cesta 42 Meljska cesta L
369	Angela Pustinek.
lajava.
I'odpisu na preklicujem vse knr sem v zvezi z deklo mojega siiia govorila proti moji snahi.
Marija Kruumr, Celje, Srnar-j«tn.	371
■ ■ ■■■■■»■■■■■a»
j
26. marca 1925.
»SLOVENSKI GOSPODAR«.
Slrau 7.
ne boS strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECKI v Celju štev. 24, katera razpošilja trpežno sukno m D 60"—, močen Seejot m D 70 —, fini kamgarn m D 90 —. llustrovani cenik z čres 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, iamgarca io razne manufaktnr-oe robe pa samo ea 8 doi na ogled. Kdor pride z vlakom o-aebno kupovat, dobi nakmu primemo povrnitev vožnje. Naročila čre« D 500 — poštn. prosto. Trgovci engros cene.
Naznanilo.
Načelstvo Posojilnega društva za župnijo Sv. Lenart v Slov. gor., reg. zadr. z neomejenim poroštvom naznanja, da obrestuje hranilne vloge po 11% in daj« Posojila upnikom po 13%. Uraduje se vsako nedeljo od 8. do 9. ure.	98 3—1
NAZNANILO.
Usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel usnjarno preje Franjo Mencin v Studenic«h pri Poljčanah.
Oprt na veliko strokovnjaško znanje, katerega sem si pridobil sScoei 25 let kot poslovodja v večjih usnjarskih tovarnah, bodem izdeloval usnje vseh vrst ter sprejemal v izdelovanje kože na boks vsaike vrste, barvane», črno, kakor si kdo želi in tudi na navadno izdelavo. Za okolico Maribora sprejema za mojo izdelavo tvrdka Gruber in sin, trgovina z usnjem, Vetrinjska ulica 1.
Prosim lavno občinstvo za zaupanje, ki ga bom cenil s točnim in vestnim izvrševanjem vseh naročil.
Z odličnim spoštovanjem
Jožef Modic.
:
Samo300D franko na dom!
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega ala-aiinija; snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali povzetju.
Kovinska industrija INZ.J.^H.eOtil,Maribor,S11.S.

Posode držijo in to gornja vrsta od leve na desno po ca 2VA in VA litra in spodnja vrsta po ca 1, 1«, VA litra, ponev ima 20 cm premera. Naročite takoj, ker ne vemo, ako nam bodo razmere dovolile, vzdržati trajno to ugodno ponudbo.
Cenik brezplačno. Insérât priložiti. Ako ne ugaja, se vzame radevolje nazaj.
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro želez je, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrst« kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeltep, Maribor
Dravska ulica 15.
izmenjam kidi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlltino.
mm



ZAHVALA
Ob težki izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, strica, tasta, gospoda
Florjana triston.ii:
nam je došdo od vseh strani toliko izrazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Naj prejmejo vsi, iki so nam bili v težki uri n astrani, ki so z nami sočustvovali, posebno tudi pevski zbor za ginljivo petje, ter ona. ki so ga v take častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, tem potom na)srčnejšo hvalo.
Bukovec pri Zg. Poiskavi, 18. 3. 1925.
Žalujoči ostali.
ri r». r.* I r' i rt | I rt lr,t i rt | rt | r* ri i rt r ■» r ^ r,t rt t m I i w »"i I k'i I k'« I > < I ki I k'i k j ! %,'j I k'i I kV I k"i ! > i I kV 1 k"j I kV I k'i I k"i j kV [
VELETRGOVINA KAROLHABER
MAR BOR, ALEKSANDROVA CESTA 39
dobavi vsako množino modre palice 98/99%» rafijo, deteljno seme, semenski oves.
i V1VI K» i; i '.t rt IM rt I rt j rt I r.i rt, rt rt rt rt
ki1 ki I k'i ! k'i i k'i I k'i ! k'i k'i I k'i I k'i I k'i I k'i I k'i k'i k'i ! k'i ! k'i ! k'i 1 k'i i k'i
: Najboljše klobuke:
domaČe izdelave vseh vrst za moške in otroke dobite zaradi visoke valute s 20% popustom pri tvrdki
ANTON AUER,
klobučar
l/etrinjska ul.5 MARIBOR Vetriajska ul.5 Prihrani si mnogo denarja
kdor kupuje manufakturo pri
Francu Kolleritsch
v Apačah
in njegovi podružnici pri
Sv« Ani v Slovanskih gorioah.
- :
i
Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov !
Peih.avec Sc "Valjal
MARIBOR
Meljska cesta 3
priporoča predvsem svojo veliko zalogo: slivovke, ruma, ' konjaka, likerjev in najizbornejšega Vermouth-vinn, od | najslovitejših zdravnikov kot splošno in najučinkovitejše sredstvo proti različnim bolestim ter zlasti rekonvalescen-tom in slabotnim priporočenega, vse najboljše kvalitete.
6—1	Zahtevajte cenike!	328
DENAR
■I prihranit«, aka kaplta Mirfikteu Ma^e
vCelju„Prisolncu'
Stalno ogromna zaloga vsako v ntuc^i ovalcga Hb^ kakor: lukno za molke, volneno za žensk«, UatavfcM. tiskovino, baržnu, barhent, belo platno, rujavo plato«, nogavice, pavola, vsakovrstno moško ter žensko paiBi briaalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir In pil platno za irajce, klot, čepic« in naglavna rsts,
N« «potita m pr«f>riteti! Za afelton aklak m
Aloiz Drofenik
Glavni trg 9 Celja Glavni trg S
Pastraftka taiaal
Na obroka I
Manufakturo in konfekcijo, vezenine, pletenine i. t. d. kakor moške in ženske obleke po men is lastne prvovrstne krojačnice ter premog in drva dobite proti «godne« odplačevanju le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI
družba z 0. z. Maribor, Vgjiinlika vi. 2, phuroa6regorčtfsva u* 1
Gstovo zatiranji poljskih miži
je postopanje s „HORA" razplinjenjem..
Najbolj učinkovita !a najcenejša ilmža Iz živega srebra
Sr SEGEmil-NEU S
prod vsem vrstam rja na žitaricah.
Navodila in mnenja brezplačno pri glavnem zastopstvu družbe »Deutsche Gesellschaft filr Schadlings-bekStnpfung, Frankfurt a. M.< (Nemška družba za zatiranje škodljivcev).
Glavno zastopat /o za Kraljevino SHS:
Or. Jentit & drag, Maribor, Kopitarjeva Klica 6.
MARIBOR
Dobro boste hodili!
» Stuttnerjevih čevljih! Čevelj trrdke Suttner je nenado-itiitljive trajnosti, čvrstosti, moderen in eleganten, a pri
tem poceni! Skrbno izdelan iz izbranega dobrega usnja! Ime Suttner je garancija za dobroto in soLidnostl Tudi polučevlje in sandale, enako tudi bogato izfoiro srajc, naramnic, športnih kap. Vam nudi bogato ilustrirani cenik, v. katerem najdete tudi vsakovrstno jedilno orodje, škarje, lepne nože, doze za cigarete in tobak, kresila, verižice in krstne obeske. Pošljite 2 dinarja za cenik na
RAZPOSlLJALNICO H. SUTTNER
▼ LJubljani, št. 993, Slovenija.
Pri tej priliki se lahko se lahko naroče Faller-Jeva Elaa-mila v 5 vrstah: Lilijino-mlečno, gli-cerinovo, boraksovo, katranovo in milo za britje.
In Vi
milostljiva gospa?
Želite li, da se končno iznebite Vaših peg? Veseliti se čiste in bele kože? Poskusite torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA-POMADO ZA OBRAZ IN OBVAROVANJE KOŽE, to odlično sredstvo za lepoto, za vzdrževanje mladeniške kože, katero zanesljivo odstrani vse nečistosti kože, prišče, pege, lišaj, za-jedavce, ogree. Da celo nabori in gube se odstranijo z redovito masažo s pomočjo Fellerjeve kavkaške Elsa-pomade za obraz in obvarovanje kože.
ZA POIZKUŠNJO 2 lončka z zavojnino in poštnino za 36 dinarjev, toda le tedaj, ako se denar pošlje vnaprej, kajti po povzetju je za 10 dinarjev poštnina višja.
Naročila nasloviti na:
SijGBN V. FELLfiR, lekarnar,
v Stnblci Donji, Elsatrg 341, Hrvatska.
ELSA-TEKOCE LILIJLNO MLEKO, idealno negovalno sredstvo za polt. ELSA-LILIJINO MLEČNO MILO, ELSA BORAKSOVO, ELSA-GLICERINSKO MILO, so mila lepote vsake elegantne gospe.
Samo 250 D
stane gumijevi dežni plašč zelo trpežen, isti boljše vrste 290 D. Najfinejši 460 D. Dobiva se v lepih barvah samo ▼
Pivi gorenjski razpo*>llialnici
IVAN SAVNIK, KRANJ 400
Istotam se razpošilja zopet vse vrste ma-nufakturnega blaga po zelo nizkih cenah. Zahtevajte vzorce in cenik!
aminuniiiii
ii trgovina z masofaktaro In Specerili/js
IVAN SEVER,
VELENJE.
ULÈoToIjnasl k praTl sntl tMEd Eapomni »i, nevesta, to resnico, ta predan jekel ženin« v desni»«. jjKevidna pri nakupa bale bodli
Qtafo po nizki ceitl, cadnji modi, prodaja na deželo, ca Velenj "¿asproti pošte t bivši dr. Skubferf Prgovee IVAN SEVER, znan poisofflš,
R to »c tiče tudi teb« mati,	|
t» teb« «ena, ženin, fant, deklina, brgorec, ki kupnjei mnogo hkrati Meta, klač*vme, dreka, platna la barog
sta "doroljeu i biafontl« rak (NhMs I« ««wrfjaoal klnri ¿a io
i« y

" ran S.

MiT Origina»! Sackove pluge m
iaia na zalogi po zelo ugodni ceni kakor tudi vse osta lo orodje za polje delce, kovače, mizarje, sodarje i. t. d.
dalje za stavbenike tr a verze, cement, žičnike in pločevino kakor tudi vse v to stroko
spadajoče predmete
veletrgovina z železnino
Cene nizke
: Pinter & Lenard m»
MARIBOR.	In S0lid"8-
BSBHBSätt' SSBHg
Poizkusite enkrat s
„Gazela" milom I
Denar naložite
nalboliie in najvarnejše pri
SpodnieStajgrski ljudski posojilnici r.z.zn.z.
v Mariboru, Stolna ulica št. 6.
ki obrestuje hranilne vloge po
87. -10%
oziroma po dogovoru.
f f
81 II

V boj za srečo I
»®5|s posestva z hiiama ara Din. IOC'—
dobi lustnik naše srečke, katero bo zadel žreb.
Cela srečka Dtn. 100-—.
Caftrtinska srečka D 25-—. Dssetisska «redka D 10«-
Pri četrttnskih «račkah igrajo fitiri, pri desetinskih d«et oseb na eno Številko. Zadese žreb če minsko «11 desetinsko srečko, vrši ie med štirimi oziroma desetimi posestniki dobitka ponovno žrebanje, ako se isti v teku 14 dni med sabo % dobitkom ne spravijo. Isžrebanih številk 2000
Dan žrebanja se naznani po časopisih, takoj ko bodo srečke razprodane. Srečke ratpoiilja »Prostovoljno gasilno društvo« v Strnišču pri Ptuju, proti naprej vpoäiliatv:
zneska ca srečko ter Din. 3-— za priporočeno pošiljat«*. - Iščejo se povsod prodajulci sreč t ------------
I

i.* t & t. »t t* /ij»i*fr©i
Najpopolnejši
Stoeier šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, si oglejte to iirednofet pri tvrdki
Lud. Barrga,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/L
Naletite denar le pri
Ljudski posojilnici v Celju
registrovanl zadiusi z neomejeno zavezo.
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije
(poprej pri »Belem volu«)
kjer je najbolj varno naložen in se najvišje obrestnje. - Eentni in invalidni davek plačuje
posojilnica.
)r j Oglasi v „Slo*. Gospodarju*« >maj>a najbeljAi uspehi

MESTNA HRANILNICA V PTUJU
BBBFmiiiBiii ifini liiiiiTfiniinfMi—h iiiiiii n 11 iai liiinai ii i ii ini 11 mi 11 mi dmiiiiii im ari ii i bina irii r m.i irmfnrrfngnr aawMaaa«rMeaMwaMnnBBiwBnaBnBWMUBn'aMrCTnMB
Jamči ptujska mestna občina in vsi davkoplačevalci mesta Ptuja. Zato vlagajo edino le pri rjej: srdišča den»r mladoletnih, fapcišča, občine itd. Sprejema vloge na knjižice in v tekoč»m računu, daje različna posojila po najugodnejšim obresto^niu po dcgovoru. Pojasnila
brezplačno. — V pre storih mestne hiše.
Stanje vlog okrog 20 milijonov kron ž

mxsaí

Zadružna gospodarska banka d. d
Poilrnžnlea v Maritiom.
IHJT" V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. "HH Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obresto vanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pooblaščeni prodafalecilftretb državne razr.loteriie«

HIKIBIKIB K! K1K i K1K '^K iK{r-ljKlKMKjK

1 t i I n IH j t i i > i I > i I t*i I > i I w'j! t i IHI t i I >'i1 I j i'* i n I t'i i tV t'<|tV
r iir ti i ti ti
Tisk Tiskarne sv. Cirila t Mariboru.
Odgovorni urednik: JanuS Golee.
Izdaja konzorcij »Slov. Gospodarja«
Original Sackove pluge
¡■a na zalogi po zelo ugodni ceni kakor tudi vse osta lo orodje za polje dele«, kovače, mi-zaije, sodarje i. t. 4
dalje za stavbenike traverze, cement, žičnike in pločevino kakor tudi vse v to stroko spadajoče predmete
Cene nizke.
veletrgovina z železnino
Pinter&Lenard
MARIBOR.
Potsrežba točne in solidna.
f*oixkueite enkrat s «erpentinovim „Gazela" milom I
n
Denar naložite
nalboliSe In naivarneiie pri
Spodniežtajerski ljudski posojilnici r.z.zn.z.
v Mariboru, Stolna ul ca št, 6.
ki obrestuje hranilne vloge po
87. -107«
oziroma po dogovoru.
11 boj za srečo
it m *
pvsutvo M hiiama za Diw, 100 —
dobi lustnik naže srečke, katero bo zadel ireb.
C®ia srečka Din. 100«—.
! OetrtlMka srečka D 25--. Dosetiaska «redka D 10
Pri četrttnikih trečkah Igrajo »tiri, pri desetinskih daaet oseb na eno Številko. Zadete žreb če-trtinsko ali desetinsko srčiko, vrti ae med Štirimi oziroma desetimi posertnild dobitks ponovno žrebanje, ako ae isti v teko 14 dni med aabo a dobitkom ne apravijo. Icirebanih Številk 2000
Dan žrebanja ae naanani po časopisih, takoj ko bodo srečke rasprodane. Srečke raipoiflja »Prostovoljno gasilno drofitvo« t StrniSčn pri Ptuju, proti naprei vpoKljatvj zreška ta srečko tei Din. 3-— aa priporočeno poSiljatav. — Hčejo se povsod prodajalci srečk

/.* («ino tam »tro.'
Najpopolnejši
Stoewer šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, si oglejte to izrednofet pri tvrdki
Lud* Baraga,
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/L
Naletita denar I« pri
Ljudski posojllfti€i v Celju
reglstrovanl zadmgl z neomejeno zavezo.
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije
(poprej pri >Belem volu«)
kjer je najbolj varno naložen in ae najvišje obrestuje. - Rentni in invalidni davek plačuje
posojilnica.
M
Oglasi v „Slot. Goepedarju'* maja naj bolj t i uftpehl
MESTNA HRANILNICA V PTUJU

irkit« iQL»fyimmmmfnrii
itgit^l^b^iamt^tafflha
Zadružna gospodarska banka d. d
Podružnica t Mariboru.
y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. "381 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pooblači?» ft prodaf alec| >rei k državne razr.Ioterfl|e,
hkK .KiK
m i r * i f» , r *, m i r.^, m m m ; m ri, m , r * i r* j p *

Tisk Tiskarne »v. Cirila t Mariboru.
Odgovorni urednik: Janul Goleč.
Izdaja konzorcij »Sli»v. Gospodarja«.