Stev. 285
TeSaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
M rt Mtfelfmh lit praznikih tb 5., rt ponedeljkih eb t. zjutraj. P«MMiŠme It©T. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih tobakarnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-i&ni, Dornbergu itd Zastarele Stev. po 5 nvć. (10 sw>t.) 0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v fiirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •■mrtnica, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave aJSdinosti". — Plačuje se izključno le npravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti jt mol P
NAROČNINA ZNAŠA
aa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-
vočbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Itnialu u D«i«lj*k* ls«*nj« „EDITJOSTI • ituti «»
Mla Uto ICrom 5 30, s* pol lata fLroa 2 60. Tal dopisi naj se pošiljajo ns uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma •• ne sprejemalo In rokopisi se ns vračajo. Naročnino, og'ase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 20 (Narodni da«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODIN A. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T'skarna . čdmogt", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Gicrgio Galatti btev. 20. PoItno-hranllnRnl ralun Stev. 841-652. TELFFOfl St. 1! 57
BRZOJ/UJNE VESTI.
DRŽAVNI ZBOR.
DUNAJ 12. — Zbornica je nadaljevala razpravo o draginjskih predlogih. — Prvi je utemeljeval svoj predlog češki posl. Udržal. Pojasnil je vzroke sedanje težke krize poljedelstva in se je izrekel proti vsakemu uvozu živine in mesa. Napovedal je najodločneji odpor agrarcev proti najnovejši izjavi mini-sterskega predsednika o žitnih carinah.
DUNAJ 12. Za posl. Udržalom in Neun-teufelom je govoril poslanec dr. Rybar, ki je utemeljeval svoj predlog glede stanovanjskega oderuštva.
Predlog posl. dr.a Rybara proti stanovanjskemu oderuštvu.
(Izv. telefonično poročilo „Edinosti".)
DUNAJ 12. — Ob napeti pozornosti mnogoštevilnega poslušalstva, zlasti Jugoslovanov, Čehov in Nemcev ter čeških in poljskih socialnih demokratov, je v široko zasnovanem, temeljitem govoru utemeljeval v današnji državnozborski seji poslanec dr. Ry bar svoj samostalni predlog proti stanovanjskemu oderuštvu.
V	krasnih besedah je razvijal g. poslanec splošni protidraginjski program ob splošnem soglasju mnogoštevilnih poslancev ter se je pred vsem obračal proti lahkomiselnosti onih poslancev, ki očitajo vladi popolno nezmožnost, sami pa vlagajo danzadnem celo vrsto p.edlogov, v katerih zahtevajo vse mogoče stvari od prav te popolnoma nezmožne vlade. (Pritrjevanje!)
V	zbornici se zapravlja čas z raznimi malenkostmi, a pravo delo ne more nikakor naprej, kar se je najbolje konstatiralo sedaj, ko ima zbornica predložen že proračun za leto 1912, a rešila ni še niti letošnjega.
Eno najbolj perečih vprašanj je dandanes stanovanjsko vprašanje. Zlasti velikega pomena je stanovanjsko vprašanje v mestih, kjer se posebno kaže stanovanjsko oderuštvo in posebno hudo greši proti najemnikom stanovanj. Zakon varuje le hišne posestnike, ne pa tudi najemnikov. V tem oziru je treba, da se reformira pred vsem naše civilno pravo, ravno tako pa je tudi v kazenskem pravu treba poskrbeti za varstvo najemnikov.
Stanovanjsko-oderuški ^akon bo imel pred vsem profilaktičen namen, ter bo gotovo pripomogel, da se opere kulturni madež, ki ga nosi dandanes na sebi naša država, ki pripušča, da se tirajo tisoči in tisoči ljudi brez strehe na cesto.
Problem draginje ni samo gospodarsko, temveč tudi veliko politično vprašanje, pri katerem pa se je naša država popolnoma podala moči veleagrarcev, pri čemur pa je le pozabila, da naša država ni več toliko agrarna država, temveč da se od dne do dne bolj industrializira (Pritrjevanje!)
Ob tej veleagrarni politiki pa ne trpe samo mesta, temveč tudi kmet. (Pritrjevanje).
Vsled mučne trgovinske politike, zlasti pa zaradi tega, ker se tu vedno bolj In bolj pospešujejo ogrski interesi, je za nas trgovina z balkanskimi deželami izgubljena, naša država je vsled tuje invazije na slovanskem jugu že izgubila pozicijo, ki jo je zavzemaia
PODLISTEK
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Ohockoloušek Poslovenil H. V.
Angora.
„In če zmaga Timur, Allah Akhbar?" so zavrnili med seboj. Oni niso imeli takega zaupanja v zmago kakor njihov sultan. On pa, radosteč se v duhu nad jutrajšnjim porazom zaničevanih Tatarov, »i slišal njihovega Šepeta, ni se brigal za skrbeče obraze. Oproščen vsake bojazni in dvoma, se je, kakor navadno pred bitke, z veselimi mislimi vračal k svojemu šotoru, postavljenemu na pogorju za zadnjimi četami.
„Jutri, ob prvem dnevnem sijaju, bodite pripravljeni za boj, za novo zmago in za novo slavo," je govoril že v naprej zmagoslavno, odpuščajoč svoje vojvode. „Soli-mane, ti moj prvorojeni," je ogovoril tega, ki mu je zamišljeno, še užaljen vsled ponižanja, prizadetega mu od očeta, sledil z drugimi emiri vred k Šotoru — „zanašam se na tvojo izjavo za jutrajšnji dan 1"
„Bismillah!" je govoril Soliman temno, še z notranjim ogorčenjem, ,z dejanji dokažem, in to ne prvič, svoje pokoljenje, -ne pa z otroškimi besedami."
tu kot prva jugoslovanska država ! (Živahno pritrjevanje zlasti pri Jugoslovanih in Čehih !)
Krivo temu slabemu gospodarskemu položaju pa je zlasti tudi ono stremljenje, ki gre le za tem, ki hoče vzdržati našo državo kot velesilo le stem, da se žrtvujejo ogromne svote za pomnožitev armade in mornarice, dočim se pa stori za naše not* ranje potrebe prav malo.
Pri nas je^ predvsem treba notranje konsolidacije ! (Živahno pritrjevanje) Mi nismo velesila, monarhija, temveč le dve državi, ki vodita med seboj najhujši politični in gospodarski boj in v tem boju skoraj vedno podleže avstrijski cesar ogrskemu kralju. (Veselost J Živahno pritrjevanje I) Pri nas se vedno le podpirajo ogrska stremljenja po čim večji neodvisnosti, in kar se ne napravi s posebnimi oziri na Ogrsko, ne velja.
Dokaz temu so dalmatinske železnice.
Ena najlepših dežel je prepuščena za slučaj kakega konflikta Italiji, ker nima nobene železniške zveze z nami, in to samo zato, ker je avstrijska vlada napram ogrski brez vsake moči.
Mi hočemo na Balkan, a Hrvatska, ki nam odpira vrata na Balkan, je na milost in nemilost prepuščena Ogrom, da počno žnjo, kar hočejo.
Avstrijska vlada bi pri pravkar se vr-šrčih pogajanjih z Ogri pač morala pokazati odločno voljo. Ministrski predsednik je sicer vedno poudarjal, da vže glede uvoza pre-komorskega mesa avstrijsko vlado pogodba z Ogrsko, toda ta pogodba je vendar obojestranska, in Ogri so to pogodbo že zdavnaj prekršili, a vzlic temu zahtevajo, da se avstrijska vlada strogo drži te pogodbe, in imajo vedno kake velevažne pomisllke, katere ne veljajo, ako pa se dajo odkupati s koncesijami. (Pritrjevanje!)
Največja krivda tem razmeram je pa to, da nima naša nikakega programa, niti političnega niti gospodarskega, po katerem naj bi delovala naša zbornica. Kar je proglasil ministr. predsednik baron Gaulsch v svojem govoru, to ni program, oznanjal je le boj proti tistim, ki hujskajo ljudstvo proti vladi, sicer pa ni povedal nobenega programa. Večji hujskači, kakor socialisti, so oni, ki neprestano hujskajo proti vsemu, kar je slovanskega, proti Slovencem, Čehom itd., ki pa hočejo nastopati kot varhi čeških otrok in slovanskih pravic, ki nam pa ob enem očitajo, da smo majhen narod, in nam odrekajo vse pravice, proti takim pač moramo reči mi Slovani, da rajši ostanemo sami, kakor pa da bi bili v taki družbi!
Viharno ploskanje je sledilo govorniko-vim izvajanjem. Govorniku čestitajo mnogi poslanci, med njimi tudi posl. Gasser.
Za dr. Rybarem so govorili še posl. Pitacco, Heiiinger in PovŠe. Posl. Dulibič je utemeljeval nujni predlog glede dalmatinske železnice in Je obširno opisal žalostno gospodarsko stanje v Dalmaciji. Prihodnja seja jutri.
Ogrsko-hrvatskl državni zbor.
BUDIMPEŠTA 12. Ko je ministerski predsednik prišel v zbornico, ga je desnica pozdravila z dolgotrajnimi eljen-klici in ploskanjem. (Ironični Živio-klici na skrajni levici.)
Ministerski predsednik je predložil poročilo o prekoračenju kredita v drugem četrtletju tega leta in o sklepnih računih leta 1910. Nato je povzel besedo finančni minister Lukacs ter pojasnil finančni ekspoze.
Monarhistično gibanje na Portugalskem.
OPORTO 11. Uradno poročilo iz Bra-gance pravi, da so ustaši ostavili Portugalsko, da so pa vendar v Chavesu zopet stopili na portugalska tla. Neka danes zvečer v Chavesu oddana brzojavka pravi, da se zarotniki neprestano gibljejo ob meji in si prizadevajo, da bi si zavarovali svobodno pot v Špansko. Republikanci se nadejajo, da jih v najkrajšem času prisilijo na beg oziroma, da jih uničijo.
Kreta.
CARIGRAD 12. Porta je pri krečanskih zaščitnih vlastih protestirala proti otvoritvi krečanske zbornice v imenu grškega kralja in — kakor se govori — izjavila, da sedanje težkoče ne morejo porte odvrniti, da ne bi branila svojih suverenih pravic.
Dunaj 12. Včeraj je cesar vsprejel v posebni avdijenci tudi poslanika pri Vatikanu kneza Schonberg.
Beroiin 12. Grof Gisbert Wolff-Metter-nich je bil radi goljufije v treh slučajih obsojen na devet mesecev ječe, v katere mu je vračunan šestmesečni preiskovalni zapor. Obsojenec je izjavil, da vloži revizijo.
Sebastopol 12. („Petr. brz. ag.") Vihar, ki je trajal tri dni, je napravil veliko škodo. Mnogo ladij je poškodovanih. Promet pasa-žirskih parnikov je oviran.
Italijansko-turška vojna.
Arabski renegat.
RIM 12. „Ag. Štefani" poroča danes iz Tobruka: Neki arabski glavar se je podal na vojno Iadijo „Pisa", da se podvrže. Obljubil je, da bo deloval pri drugih Arabcih na to, da priznajo italijansko vlado. Mnogo beguncev se je vrnilo v Marso in Tobruk Izkrcavanje ital janskih okupacijskih čet v Tripolisu.
RIM 12. „Ag. Štefani" poroča danes iz Tripolisa: Danes je dospelo semkaj drugih 19 transportnih ladij, spremljanih od dela eskadre. Ladije so pripeljale drugi oddelek čet, določenih za Tripolis. Čete se izkrcujejo v redu.
RIM 12. „Tribuna" poroča iz Tripolisa : Ko so transportni parniki z okupacijskimi četami pod eskorto vojnih ladij dospeli v pristan, so mornarji in velika množica ljudi pozdravili moštvo. Čete so bile v kratkem izkrcane. Ko so prvi vojaki stopili na kopno, so jih mornarji in arabsko prebivalstvo živahno aKlamirali.
Italija hoče pričeti z gradnjo cest in železnic v Tripolisu.
DUNAJ 12. Neki tukajšnji list poroča iz Milana: List „Unione" piše, da odpošlje italijanska vlada v Tripolis tehniško komisijo, ki napravi načrte za gradnjo cest in železnic (Bolje bi bilo, da napravi najprej take načrte za južno Italijo! Op. uredn.) in da bo čim prej predložen italijanski zbornici zakonski načrt, da se prične v Tripolisu z javnimi
Sultan je nekoHkokrat prikimal z glavo in si je zadovoljno gladil brado, ker mu ta odgovor ni bil neprijeten; vedel je, da njegov sin v svojem ponosu in upornosti rajše pogine, nego bi se umaknil; in poleg tega je ponosna upornost tako dobro pristajala njegovemu sinu. Vendar ga je sultan brez nadaljnih besed odpustil, dočim je najmlajšega sina Mohameda prijel za roko in ga sprovel v svoj šotor.
Sultanov šotor — mala palača iz svHe in danasta na pozlačenih žrdeh, na votlih •srebrnih stolpih — je bil poznan vsem po sveti zastavi prorokovi, ki je plapolala nad njim, po zlatem polumesecu z zvezdo, ki se je visoko vspenjal v sredini na srebrni žrdi. Telesna straža sultanova, sestoječa iz desetih tisoč mož, je čuvala ta šotor, pred katerim je mrgolelo mnogoštevilno služabništvo, Pogrešal ni torej Bajazet ničesar, da, niti razkošja -ljubezni, kajti krasna Miieva je stanovala z njim skupno v tem šotoru, Miieva, njegovemu srcu najljubša, če ga pohotne strasti ni niso oklepale. Ničesar ni manjkalo Bajazetu, nego sami divji pleni Drinopoljski, ali pa divja ljubezen Bruskih odalisk. Na te pa je pozabil v bojnem kriku. Ta krik mu je nadomeščal pesmi odalisk, a topot konj pri pohodih, ali pa pri urejevanju bojnih vrst, plese saltimbank. Besede Mileve so prepodile vse spomine na bajke njegovih pripovedovalcev, ki razburjajo strasti; in dokazi njene ljubezni, osvobojene vsake po-hotnesti, so mu pričali o blaženosti Alla-
gradnjami, pri katerih se bo uporabljalo izključno italijanske in domače delavce. (Upamo, da uporabi italijanska vlada za ta dela vsaj del tudi tržaških regnikolov. Op. ur.)
Turški vojni poveljnik v Tripolisu.
TRIPOLIS 12. Jumir paša, poveljnik turških čet v Tripolisu pričakuje navodil iz Carigrada, ker je baje izrazil željo, da bi se udal.
Poziv na bojkot in sveto vojno.
SOLUN 11. Tukajšnji osrednji odbor je prejel brzojavke komiteja iz Tripolisa, v katerih isti nujno prosi pomoči ter izjavlja, da se Arabci doslej niso izkazali, dočim so turški vojaki vstrajali. Osrednji odbor je obljubil nujno pomoč ter je pozval komite v Tripolisu, naj tam propoveduje sveto vojno.
CARIGRAD 11. Mladoturški večerni list „Serveti Funum" poživlja v ostrem tonu na bojkot proti Italijanom.
RIM 12. „Ag. Štefani" poroča iz Ale-ksandreite od včeraj: Italijanski konzularni agent v Aleksandretti je bil vsled sovražnih demonstracij prisiljen ostaviti mesto in pobegniti. Nemški zastopnik mu ni mogel nuditi varstva, ker so se turške oblastnije branile priznati to varstvo.
CARIGRAD 12. Italijanskim listom je odtegnjen poštni debit
CARIGRAD 12. Listi poročajo, da je Anglija protestirala proti odpoŠiljatvi turških čet na Samos.
ATENE 12. „Atenska agencija" označa poročilo, češ, da dela neki grški lomilec torpedov poskuse z brezžičnim brzojavom blizu Samotrakov, kakor popolnoma neresnično.
SOLUN 12. Odkar je izbruhnila vojna med Italijo in Turčijo je popolnoma prenehalo gibanje četnikov v Albaniji in v bitolj-skem vilajetu.
RIM 12. „Ag. Štefani" poroča iz Mas-save od 11. t. m. : Glasom poročil iz Djede, je turška vlada v tamošnjem pristanišču zaplenila dva italijanska sambuka, ki pripadata trgovcem iz Massave.
Tržaški mestni svet.
O predvčerajšnji seji mestnega občinskega sveta smo na kratko poročali že v včerajšnji številki. Danes naj izpopolnimo to poročilo le še z razpravo o glavni točki dnevnega reda:preložitvi stavbene črte v ulici Ponterosso.
Kakor znano, je prišlo zaradi novega mestnega stavbenega načrta do nekake krize v večini našega mestnega zastopstva. Mestni svetovalec M o r d o je nameraval prezidati svojo hišo v ulici Ponterosso in je že imel od mestnega magistrata stavbeno dovoljenje. Prišla pa je mestna občina potem s svojim stavbenim načrtom, in je po tem novem načrtu zahtevala od Živnostenske banke, ki je tudi hotela graditi v ulici Ponterosso svojo palačo, da se umakne za novo stavbeno črto. Torej dvojno, popolnoma nasprotujoče si mnenje mestne občine. Kar se je dovolilo enemu, se je odbilo drugemu.
Vplivali so na to na vse možne načine na svet. Morda, da bi se odrekel že vspre-jetemu stavbenemu dovoljenju in tudi umak-
hovega raja, obljubljenega od proroka vsem njegovim naslednikom. Bajazet je bil na pustih gorah Angorskih srečnejši, nego je bil kedaj v Drinopolju, ali pa v Brusi na divjih zabavah in pustih veselicah svojih; in danes, ko je stopal s svojim sinom Mohamedom v šotor, je nada na gotovo zmago, na gotovo slavo širila njegove prsi. Radi tega je z iskrečim očesom, s plamtečim licem, z nasmehom okoli usten, razgrinjal zastor petega oddelka Šotora in stopil pred Milevo s svojim sinom.
„Gosudarka/4 jo je ogovoril, „raduj se z menoj, in razjasni svoje lice v daljno bodočnost, polno slave za-te in tvojega sina; džini so stali na straži pri njegovem plo-jenju in porod«, da je postal iz njega farys že v njegovi mladosti !tt
„Moj sin je tvoj sin, gospod moj !a je rekla Miieva pokorno, toda ta pokornost je izgledala bolj kakor milostno ponižanje za-povednice k svojemu služabniku — „in kri junaka kroži v njegovih žilah ; kaj je storil tako velikega, da ga njegov oče, in njegov oče je Bajazet, tako hvali?"
„Njegova roka je do sedaj preslabotna za dejanja, ne more Še zamahniti z jataganom, da W zadrgnil do kosti ; kar je pa več, nego moč roke, sta duh in moški pogtim v detinskem srcu in to ga je napravilo dragega mojemu srcu, gosudarka!
i* Bol£ dragega, nego ga je delala zavest, da je tvoj sic," je rekel sultan-padišah jako piikupljiro; prijel je Milevo za obe roki ter
fi gorečno zrl v njene oči. „On edini je danes vspodbujal svojega očeta, mene, pa-dišaha, ko so vsi, ki sem jih sicer slišal v boju vriskati — da, celo Soliman, moj prvo-rojeni sin — svetovali sramoten beg! On, Mohamed, edini je pazil na svojo slavo, da ostane slava očeta neskaljena za potomce. Bismillah!", je rekel s povzdignenim glasom, „kakor je bil on edini zastopnik očetove slave, tako bo tudi on edini moj naslednik ; v njegove roke položim nekdaj bodočnost svoje države in vlado polumeseca nad vsem vesoljstvom; sultanica — Vali-deh !*) V dokaz temu te, dete še, imenujem voditeljem svoje rezervne vojske, kateri boš jutri poveljeval z emirom iz Amezije!" — je dejal Mohamedu.
Mohamed je vskliknil radostno, tlesknil v roki, prav kakor dete, ko je doseglo za-željeno igračo. „Haha!" je vriskal v detin-ski radosti, „videl sem te, oče moj, kako si v Brusi upornike razganjal s svojim pogledom ; videl boš, da te nisem zaman gledal; če je moja roka prešibka, da bi vodila jatagan, je pa dovolj močna, da izstreli pu-Šico. Ha, jaz sem vojskovodja, kakor moji bratje, ki zro na-me z zavistnim očesom, z zasmehom," se je vzravnal, tlesknil v roki, ja vprl v boke, in zrl okoli sebe s tako samozavestjo, kakor bi bil od njega odvisen ves izid jutršnjega dne ! Seveda, saj je bil še otrok.	(Pride še.)
*) Sultanica — Valideh — mati vladajočega sultana.
%
Sa-an II.
»EDIN031C St. 2<°5
V Trsta, dne 13. oktobra 1911
nll svojo stavbo za novo stavbeno črto, toda Mordo se Je odrekel mestnemu svetova Istvu in tudi stavbenemu dovoljenju, da ne bi se mu morda moglo očitati, da uživa kakor mestni svetovalec kak poseben privilegij, ob enem pa je izjavil, da se s svojo stavbo nikakor ne more umakniti ze novo stavbeno črto, ker bi bila to prevelika žrtev zanj, kajti nova zgradba bi se mu nikakor ne rentirala; na drugi strani pa bi občina tudi ne imela nikake koristi od te njegove žrtve, ker bi drugi posestniki, boječi se enake Škode, vsaj v doglednem času ne hoteli prezidavati svojih hiš. Rajši torej ne prosi novega stavbenega dovoljenja in pusti svojo hišo tako, kakor je sedaj.
Na dnevnem redu je bila torej razširitev ulice Ponterosso in vsa razprava se je večinoma vršila o Mordovi zadevi, ki v resnici najboljše karakterizira ta novi mestni stavbeni načrt in ga kaže popolnoma nesprejemljivega vsaj v stvari regulacije ulice Ponterosso.
Ulica naj bi se po tem načrtu razširila za 25 metra na vsaki strani, za kar bi bilo treba žrtvovati K 710.000. Poročal je svet. Fort i.
Svet. N o r d i o je povdarjal, da se more govoriti o razširjenju ulice Ponterosso samo v zvezi z razširitvijo ulice delle Poste. Svet. R a v a s i n i se je izjavil v istem smislu.
Na to je župan naznanil, da je svet Mordo demisijoniral. Svet. B r o c c h i je predlagal, da naj se demisija ne sprejme, na kar se je nadaljevala razprava o razširjanju ulice Ponterosso.
Svet. B r o c c h i se je s pravnega stališča vpiral temu, da bi § 14 tolmačili v smislu, da izročeno stavbeno dovoljenje izgubi svojo veljavo, čim se premene razmere sUvbišča. Pravica, ki jo je kdo že dobil, se ne sme več odjemati nikomur v občini, ki noče veljati za barbarsko. Čudi se pravniku, da si upa izražati tak pravniški nesmisel, ki zanikuje svobodo. Pravica Mor-dova ostane v veljavi, dokler se ji ne odreče sam.
Svet. Sinigaglia skuša priporočati nekako posredovalno pot s tem, da se napravijo arkade na obeh straneh ulice, kar pa, po mnenju dr. Fortija, ne bi bilo možno po sedanjem stavbenem redu.
Svet. P u e c h e r zavrača izvajanja svet. Brocchijeva s trditvijo, da tudi privatne koristi in pravice morajo nehati, čim to zahteva javno dobro. Ko se je potem še podrobneje spuščal v tolmačenje § 14, ga je ponovno prekinil župan, češ: tu se razpravlja o razšiijenju ulice, in ne o tem, je-li ima Mordo še pravico do stavbe po stari stavbeni črti. Ali dr. Puecher ni hotel odnehati in je zavračal odločno županove opomine, češ, da ima tudi tri ure pravico govoriti o takih lastninskih naziranjih, ker so taka razpravljanja jako umestna in koristna, četudi neljuba večini in posestnikom. Se-le na ponovni energični opomin županov se je govornik polagoma povrnil k predmetu in je predlagal, da se naj stavbena dovoljenja izdajajo po dosedanji stavbeni črti, toda s pridržkom, da bodo morali lastniki novozgrajene hiše umakniti na novo stavbeno črto, čim bo potrjen novi stavbeni red.
Ta predlog, ki je vzbudil mnogo smeha, je dal povod daljši debati, v kateri so govorili svetovalci D'Osmo, Brocchi in B r a i d o 11 i in za tem
svet. dr. S I a v i k, ki je izjavil ironično, da mora pač braniti dr. Puecherjev predlog (Klici: Oho J), ker je ta predlog res izvršljiv in s pravnega stilišča popolnoma dopusten, ako bi namreč stavbena oblast hotela plačati posestnikom vse stroške za podiranje novozgrajenih hiš in za ponovno zgradbo po novi črti, torej ako bi se iz občinskega denarja povrnilo vse stroške, ki bi jih povzročil tak „špas*. Ker pa naša občina vendar ne premore toliko denarja za tako živahno stavbeno delavnost in tako vzorno urejevanje mestnih ulic, pač umeva, da ostali člani mestnega sveta, izvzemši dr. Puecherja, nimajo smisla za tako razsipanje občinskega premoženja.
V nadaljnem je izvajal dr. Slavik, da je proti nameravanemu razšiijenju ulice Ponterosso, a to zato, ker tu ni prostora za tako razširjenje, ne pa morda zato, češ, ker tangira ta zadeva interese Živnostenske banke. Od štirih slovanskih bank, ki so v Trstu, je prišla Živnostenska banka zadnja v Trst. Nihče je ni poklical in z malo dobre volje bi bili tržaški Slovenci menda lahko opravili tudi brez nje. Radi tega nimam nobenega razloga, da bi žrtvoval interese občine na korist Živnostenski banki! (Splošno začudenje med pristaši večine!) Drugače bi bilo, če bi šlo tu za Škodo, ki jo morda trpi Živnostenska banka zaradi razširjenja ulice ter bi se potem že lahko našla kaka kompenzacija, in to tembolj, ker so enako ali še bolj prizadeti tudi drug?, govornikovi politični nasprotniki, med njimi tudi svetovalec Mordo. Toda kakor ne bi hotel preprečiti škode, ki jo trps politični nasprotniki, ravno tako tudi noče nikake koristi za svoje pristaše, ako bi vsled tega morala trpeti škodo občina, ker mu je na srcu edino le korist splošnosti njegovih volilcev in občine. S tega stališča presoja govornik to vprašanje.
Razprava je potrdila, da je stvar nemogoča t. j. z enostavnega razloga, ker se na podlagi načrta to razširjenje ne da doseči. Imeli bi to razširjenje lepo rešeno nap a.-*
p i r j u, v resnici pa bi, ako se sprejme predlog, dosegli le to, da bi mesto ne imelo novih hiš, ki bi se sicer zidale v ulici Ponterosso, namesto novih lepih palač, bi ostale za vedno ali pa vsaj za dolgo, dolgo vrsto let vedno le sedanje stare barake.
Kakor je izjavil svet. Mordo, da ne more zidati po predloženi novi stavbeni črti, ker mu je to nemogoče zaradi ogromne škode, tako bi storili tudi drugi, ki so v enakem položaju, kakor on.
Stavbišča v tej ulici so vsa premajhna, da bi se mogla u tesniti po predloženem predlogu. Mordo je sicer doprinesel veliko žrtev in potrpi veliko izgubo, ker se je odrekel že danemu stavbenemu dovoljenju, toda dar, ki ga je prejela od njega občina, je brez vsake vrednosti, kajti gosp. Mordo ji daja namesto nove, lepe palače, ki bi jo bil sicer sezidal v sedanjih mejah ulice Ponterosso, svojo dosedanjo grdo staro hišo, in več se od njega tudi zahtevati ne more, kajti gotovo bi bila njegova žrtev, ako bi zidal hišo po novi stavbeni črti, prevelika in tudi brezuspešna, ker bi drugi posestniki gotovo ne zidali po novi stavbeni črti.
Res jet da bi bilo želeti in bilo bi tudi koristno, da bi se ulica Ponterosso nekoliko razširila, toda stroški bi ne bili v nobenem razmerju s koristjo, ki bi jo občina imela od tega razširjenja. Tehnični urad zahteva za to razširjavo nad 700.000 kron stroškov, toda vzel je za podlago nizke cene dotičnih zemljišč in {e moral storiti to, da ne prejudicira tega vprašanja ob priliki odstopit ve teh zemljišč občini. Toda gotovo je, da bi stroški znašali en milijon kron in še več in tolike svote vendar ne gre izdajati za to vprašanje.
To razširjenje bi bilo pa tudi brez posebnega pomena, če se omeji le na ulico Ponterosso če se namesto dosedanjega Rdečega mosta ne napravi nov stalen most, ki bi odgovarjal razširjeni ulici in če se obenem tudi ne razširi ulica delle Poste, ki izkazuje enak promet, kakor ulica Ponterosso. Nobenega smisla ne bi imelo to enostransko razširjenje, ker bi se potem promet po ulici Ponterosso ustavljal ob mostu in ožji ulici delle Poste.
Ulica delle Poste pa se ne da razširiti, ker je v njej dosti novih stavb, ki se ne bodo prezidale v doglednem času in ker bi to razširjenje stalo velikanske svote, ki bi ne bile v nikakem razmerju z realnimi koristmi.
O teh večjih stroških pa ni prav nič omenil niti poročevalec niti niso razvidni iz predloga, dasiravno je z razširjenjem ulice Ponterosso nekako indirektno zvezano tudi razširjenje ulice delle Poste. Vendar bi se pa dalo prevelikemu prometu v ulicah Ponterosso in delle Poste odpomoči na zelo preprost in poceni način in sicer tako, da se združite ulici San Spiridione in Vienna s stalnim mostom čez Kanal. Ta most bi se mogel napraviti slok, tako da ne bi zakrival občudovalcem sicer jako dvomljive lepote našega Kanala.
Na tak način bi se promet nekako odvalil na ulici San Spiridione in Vienna, in to bi bil siguren efekt, ki bi se mogel doseči z majhnimi stroški.
Zato prosi govornik, da se ne sprejme predlog na razširjavo ulice Ponterosso!
Od nadaljnih govornikov naj omenimo le še svet. V i d a k o v i c h a, ki je opozarjal na to, da se pri načrtu za razširjenje ulice Ponterosso ni mislilo na posledice, ki bi jih imelo razširjenje ulice Ponterosso na trg Ponterosso. V poročilu samem se poudarja, da je trg premajhen in da je promet vsled tega v bližini trga zelo oviran. Z razširjenjem ulic pa bi se moral razširiti tudi vozni del ulice, ki vodi preko trga, in trg bi se moral prav za toliko zmanjšati, za kolikor bi se razširila ulica, in trg, ki je že itak premajhen, bi bi! potem še manjši. Kako bi se odpomoglo temu pomanjkanju, poročilo ne pove, in zato bo glasoval proti poročevalčevem predlogu.
Pri glasovanju sta propala predloga svet. Nordija in dr. Puecherja, in sprejet je bil z neznatno večino predlog za razširjenje ulice Ponterosso, kakor ga je predlagal poročevalec.
Predlog v stvari razširitve Goldonije-vega trga se je po poročilu izvedenca inž. Pasifja odkazal ponovno tramvajskemu odseku, nakar je bila javna seja zaključena.
V tajni seji sta bili podeljeni dve miloščini iz Ciivijeve ustanove In protofizik dr. Costantini je bil z ozirom za njegove zasluge za odvrnitev kolere pomaknjen „ad personam" v II. činovni razred mestnih uradnikov.	_
Goriški mestni svet.
V Gorici, 10. oktobra.
Sinoči se fp vršila važna seja goriškega mestnega sveta, v kateri so med drugim pre-t/esovali mestni• proračun za 1. 1912. Župan je povedal, da razkazuje ta proračun znaten primanjkljaj. Koliko da znaša pravzaprav, tega se je menda zbal povedati. Kakor glavni vzrok vedno slabim mestnim financam je navajal pred vsem ogromne stroške za nastanjenje vojaške gamizije^Ti stroški da znašajo tačas 48.000 K.
Druga kalamiteta da je zmanjšani prispevek južne železnice, ki je znašal 50.000 K man} nego prejšnja leta. Vzrok da tiči v tem, 4a južno železnico vsepovsod izpodriva
državna železnica, ki pa ne plačuje mestu oprime revolucionarne taktike. Slično je go-nikakega prispevka.	voril tudi posl. Friednau.
Proračun je bil na to odkazan finanč-' Kakor se vidi, mu njegovi najboljši nemu odseku.	( prijatelji ne zaupajo več ter mu očitajo ne-
Najemninska davščina.	i zmožnost. Zdi se, da se nade, ki so se
Župan je naznanil, da je delavska zbor- s^v,ia!e / Gautscha, niso uresničile. Resnič-
nica stalila'predlog, naj bi^rojektovana na- ^^	£
jemninska davščina ne zadevala revnejših n sestav»; <§«*> sf sploSno sodi, da e slojev, marveč naj se jemlje v poštev samo njegovo stališče zelo omajano Zagrozi je
privilegovane stan'ove 'žup'an je'obljubi«, da	zelo^seT"
se bo ta predlog vpošteval tako, da bodo FoIozal ie zanJ vsekakor zelo resen.
po novem zakonu najemščine do 200 kron
proste te davščine. One od 300 K da bo zadeval prav mal odstotek; občuten odstotek
Dnevne vesti.
Velik shod državnih uradnikov na
da bo zadeval komaj prav visoke najemnine. Dunaju se je vršil predvčerajšnjim skupno Novi občinski Statut	z železničarji. Udeležencev je bilo nad 8000.
Poročevalec Pinaučič je poročal obširno1 Vsi govorniki so govorili zelo ojstro in so
o spremembah, ki bodo sprejete v novi šta-	a,udirfhf n aK P a s 1 Y nit° r etz s/ e n c tut Seveda je bilo čitati med vrstami, da	Vsprejeta je bila resolucija v kateri se zadela predmet velike preglavice našim mest-	*eva ?vedenle sluzbene Pranim očetom, ker bi radi dobili obliko po	tike, avtomatični avanzma in najmanj 20°/.
kateri bi onemogočili, da pride kak Slove- j dragTi ,	h^^h,^
nec v mestni svet	Atentat proti ministru Hochenbur-
Stara razdelitev volilcev po razredih	°ni Pa^in' ki 50 f. HzaPrli skuP"°
ostane; tem se priklopi še en razred za f Njegušemradi suma sokrivde na napadu,
splošno kurijo. V tretjem razredu bo volil *e. £ Opuščen iz zapora. Izkazalo se je, da
vsak, kdor plačuje najmanje 20 K direktnega,m b"v .n°beni zvez,Az nfPadom- . davka v ob£ini 1 1 1	s	Socializem na Angležkem. Angleške
Število svetovalcev se poviša na 32, in j socialistične frakcije so se združile v enotno
sicer po 8 v vsakem razredu. Predlog se je ?ranlc° z '™enomJ BrltlsJl SoKc,a lst
-	° * Na ustanovnem zboru v Manchestru je bilo
zastopano 218 delegatov. Vsprejeta je bila
resolucija, s katro se stranka postavlja na
razredno, kolektivistično stališče.
Domače vesti.
Revizija ljudskega štetja še ni izdala v uradni obliki svojih zanimivih uspehov. Tako je časa za razna domnevanja, za up in strah. Dovoljujem si z ozirom na to pouda-gom, da znova prouči ta predmet. Uvaževaje! riti že danes, da bo, do neke meje vsaj,
odkazal posebnemu odseku.
Začasna preskrbitev vode.
Župan je pojasnil, da je bil mestni svet že dne 11. novembra 1909 sklenil zgradbo vodovoda iz Hublja in da se je bila v ta namen zaprosila koncesija pri goriškem glavarstvu.
Toda konečno da je poljedelsko mini-nisterstvo uničilo vse postopanje in je odstopilo stvar glavarstvu v Postojni z nalo-
še neštevilne pritožbe glede vodne pravice ■ enako kakor napram magistratovemu ope-j Hublja je gotovo, da poteče mnogo let,; ratu, tudi napram vladni reviziji ohraniti
ipredno bo misliti na zgradbo omenjenega : vodovoda. Med tem časom bi moralo goriško mesto dobivati vodo Iz Kronberškega ' vodovoda, ki pa nikakor ne zadošča današ-jnjim potrebam, kajti prihaja komaj 30 litrov na osebo. Zato se je že ukrenilo začasno preskrbitev zadostne množine vode potom pomožnega vodovoda iz reke Soče. Ta vodovod se ima zgraditi v najkrajšem času. Vodni reservoar je že izkopan in je zagotovljena dobava 54 litrov vode na sekundo. Kemična in bakteriologična preiskava da je ugotovila Sočino vodo kakor dobro pitno. Mestni svet je na to v tem smislu potrdil ta predlog, da se v najkrajšem času zgradi pomožni vodovod po načrtih, ki jih je izdelal mestni stavbeni urad. V ta namen se zajme posojilo 80.000 K, ki se amortizuje v 50 letih.
Slovensko učiteljišče.
Končno se je župan, tako radi lepšega, še obregnil ob slovensko moško učiteljišče ter se zahvaljeval tržaškemu dež. zboru za znano interpelacijo glede premestitve slov. ženskega učiteljišča iz Gorice. Seveda je bil sam prepričan, da dela komedijo, ki ne bo nikomur škodila.
ravnotežje, trezno preudarnost konečne presoje. Kakor je bilo glede na magistratovo delo na mestu skrajno nezaupanje, tako ne bi bilo niti vladni reviziji nasproti umestno skrajno zaupanje.
Revizija ljudskega štetja na Tržaškem je pravzaprav, čeravno je bila koristna, potrebna in neizogibna, vendar tudi tipičen vzgled avstrijskega polovičarstva. Namestu da bi tatu zaprli, ko vedo, da gre krast, ga pustijo raje, da pobere in poskrije, kolikor mogoče več, ga pustijo potem še par mesecev pri miru, da zamete kolikor bolje sledove, in se na to še-le lotijo trudapolnega iskanja in zbiranja raztresenega plena. S prvim dnem, ko se je pričelo ljudsko štetje, — če ne prej I —, se je vedelo, kako je izvede tržaški magistrat. Glasni, burni shodi slovenskega prebivalstva so vlado opozorili na to, kar se pripravlja: in vendar je vlada pustila, da je magistrat obdržal v rokah ljudsko štetje ne samo ves v zakonu določeni čas, nego Še daleč preko zakonitega roka.
Res je sicer, da je s tem, da je bila magistratu dana taka svoboda — delovanja, bil tudi omogočen temeljiti, nervozni, s kleščami kazenskega zakona prijerr.ljivi dokaz kakovosti tega delovanja: Res pa je tudi, da iz takih števnih pol, ki so bile sedem dolgih mesecev pod pestjo one gospode, ne bi niti po najtemeljitejši reviziji mogla zopet v vsej svoji celoti vstati potajevana resnica.
Revizija pa ni bila najbolj temeljita. Koliko goljufij je prezretih, kolikim se poziv-
Baron Gautsch in draginja.
Govor barona Gautscha o draginji je napravil na vse avstrijsko prebivalstvo naj-mučnejši utis. Baron Gautsh je v lepih besedah povedal, da je vlada napram draginj-skemu vprašanju popolnoma obnemogla in tudi nezmožna, da bi kaj storila?! Baron
Gautsch je povedal, da so delavci (ZI?) -. -	„„ ,	^ ,JVl .
krivi draginje, da ljudje ne marajo argeU, W *P'"* °	STO"h
'-f M/ nftnr. ^„ Česekoefno uPošt.va, da sejemno-Povedal je tudi, da vlada ne more proti , ^ . . ... v ___A.j,.,
p„id,^»l«.,gi„c„ ... d.1. socialnih j ■»•!•	»„-
ni
| slanca Weberja, ki je? povedal Gautschu, jna *£korkoI|, MisIim> da ,2hko mlrno ča_
rekel, da se je Gautsch pri presojevanju draginje postavil na čisto kapitalistično sta-i lišče. Svaril je vlado, naj ne tira stvari tako daleč, sicer se tudi buržoazijski element
VABILO
na
da je treba obžalovati da jej panjem]	koneinlhrezultatov. Kako,Kol! izpadejo,
\ kolikorkoli „as pri ij.dskejn ttetju naLjejo, nas in iz nas deluje sila, ki premaguje vse mahinacije in lumparije nasprotnikov, ki preseza vse polovičarske rešilne akcije, sila,
ki drobi verige in odpira grobove: življenjska sila vstajajočega naroda.	W.
Za snujočo se zadrugo „Lastni Dom44 vlada — sode po mnogih vprašanjih.
Ustanovni oheni 7hor kt nam Prihaiajo raznih strani, — naj-UoldnOVIII UUlslll Ć.UKJI {yečje zanjmanje, tako da je z gotovostjo
društva „Lastni dom",	; pričakovati, da se bo ustanovni občni zbor
.	- - -__i prihodnjo nedeljo vršil ob veliki udeležbi, v
stavbene zadruge z omejenim jamstvom, £namenjJu dobr|h upov za bodoii razvoj in
ki se bo vršil	uspešno delovanja novega narodnega za-
dsie 15. oktobra 1911. ob 10. uri predp. voda.
v Sokolski dvorani v „Nar. domuu.	Po nekaterih došlih nam vprašanjih
rvMFiriMi pfh	spoznavamo, da je ime „Lastni Dom- vz-
UNfcvra KCAJ	budilo tuintam domnevanje, da gre za za-
1.	Čitanje in odobrenje pravil	drugQf ki 5o imela le to „alogo, da svojim
2.	Volitev predstojništva in nadzorstva. članom pomore do lastnega domovanja. To
3.	Slučajnosti.	,\]e zmota.
Volilno pravico bodo imeli le tisti, ki se p0 pravilih, ki so že izdelana po vla-tekom prihodnjega tedna prijavijo kot za- dinem azornem načrtu pravil za stavbene in družniki in položijo na račun zadružnega stanovanjske zadruge, bo imela nova naša deleža vsaj 20 K. Zadružni deleži znašajo jadruga tudi to nalogo, da zgradi ali vkupi 200 K, ki se jih lahko vplačuje tudi v me- hiše, v katerih se bodo zadružnim členom sečnih obrokih po 5 K.	I oddajala v najem cena in zdrava stano-
Priglasitve sprejemajo: „Tržaška poso- vanja. jilnica in hranilnica" in na dan občnega Judi je v programu naprava domov za zbora člani pripravljalnega odseka.	samce ki bodo lahko jemali posamezno, ali
Pripravljalni odsek. 1 dve do trije skupaj po eno sobo v najem.
V Trstu dne 13 oktobra 1911.
»EDINOST« St, 285.
8tran Hi
Konečno je predvidjena tudi naprava prostorov za male obrate (čevljarnice, mizarske delavnice), za male kmetije ali vrtnarje i. t. d. —
Naj torej ime „Lastni dom" ne spravi v zmoto; v njem se naglaša le ona stran zadružnega programa, ki pomenja vrhunec moderne stanovanjske politike: ki naj bi vsaki družini zagotovila lastno streho.
Vsi, ki spoznavate današnjo stanovanjsko mizerijo, na nedeljsko zborovanje!
Odgovor slovenskim očetom I V vče-rajšuji „Edinosti" sem čital tožbo o naših šolskih razmerah in nehote se mi je vrinilo prepričanje, da bodo zopet vse tožbe za-1 stonj. Z gotovostjo pričakujem čez par dni v „Edinosti" uradnega pojasnila, da ni možno nastaviti slovenskih ur na vsporednicah naše šole v ulici Fontana, ker se ni dosti deklic oglasilo za slovenski pouk.
In ravno v tem grmu tiči nemški zajec — g. Stolz! Uradni predpis ukazuje, da je na šolah, kjer se poučuje kak neobvezen predmet — sramota za naše šolstvo, da je materini jezik otrok neobvezen predmet! — mora vodstvo že pri vpisovanju šolskih otrok stariše ali njih namestnike uprašati, je-li žele, da se njih otrok uči teh neobvez- j nih predmetov na tržaških državnih ljudskih in meščanskih šolah — pa ravnatelji f nikoli ne vprašujejo starišev o tem. Ni čuda torej, če naši otroci ne obiskujejo slovenskih ur, a za šolsko oblast je to jako značilno in čas bi bil, da se enkrat tam bero-linskim eksponentom pove, kaj je njih dolžnost.
Gospoda naj nikar ne mislijo, da so tu v kakem nemško-nacijonalnem kraju, ampak naj si enkrat jasno predočijo razmere tržaškega prebivalstva ter začno vršiti svojo dolžnost. Će jim pa njih vroča nemška kri ne dovoljuje tega, potem pa naj zaprosijo za pokojnino. Mi bomo pa potem odločilnim krogom govorili, kakšno kvalifikacijo morajo imeti ljudje, ki hočejo biti v Trstu ravnatelji državnih šol! Ne odnehamo pa ne! To si naj dobro zapomnijo tudi gospodje na namestništvu.
Pošta pri sv. Ivanu na Vrdeli. Kakor je znano vsem, se nahaja sv. Ivan na Vrdeli tik tržaškega mesta: iz sredine mesta pa do sredine sv. Ivana bi človek peš porabil komaj 25—30 minut. In prav v sredini sv. Ivana se nahaja poštni urad, ki pa ne izgleda, kakor da se nahaja komaj pol ure od sredine največega avstrijskega trgovskega emporija, ampak je — po načinu svojega delovanja — bolj podoben poštnemu uradu v kaki vasi tam doli v Turčiji.
Gotovo se bo vsak čudil in se smejal, če povemo, da pismo iz Trsta prihaja prej na Dunaj, nego pa k sv. Ivanu na Vrdeli. O resničnosti te trditve se pa lahko prepriča vsakdo. Skuša naj oddati istočasno o-poludne v Trstu dve pismi: eno naj naslovi kakemu prijatelju ali znani osebi, ki se nahaja na znani osebi, ki se nahaja na Dunaju, drugo pa kaki osebi, ki biva pri sv. Ivanu na Vrdeli. Prijatelj, ki se nahaja na Dunaju, dobi pismo drugi dan ob 8.-9. uri zjutraj, oni, ki stanuje pri sv. Ivanu na Vrdeli, pa še le opoludne.
In to prihaja tako-le: dočim odhaja brzo vlak iz Trsta zvečer ob 7. uri in je drugo jutro ob 7. uri že na Dunaju, pošilja pa svetoivanski poštni urad po pisma na glavno pošto v Trst vsako jutro okolu 8. ure, ali pa še pozneje. Ko je ura 8. ali 8. in pol, prihaja poštni vslužbenec od sv. Ivana z veliko torbo na glavno pošto po pisma. Na pošti se zamuja najmanje četrt ure, a potem mora nazaj k sv. Ivanu peš, ker pošta mu ne daja niti brezplačne vožnje s tramvajem. Še le ob 9. uri in pol, ali pa še kasneje, začenjajo raznašati pisma naslovljencem. Oni naslovljenci, ki stanujejo kje dalje od poštnega urada, recimo na Vrdelci, ali na Frde-niču, dobivajo pisma Še le opoludne. Torej 3—4 ure pozneje, nego oni, ki bivajo na Dunaju !
Pisec teh vrstic je vsled teh razmer že trpel škodo. Dobil je namreč popoludne pismo, oisano in oddano na pošto prejšnjega dne. Pismo ga je vabilo na sestanek v neki kupčijski stvari za 9. uro zjutraj. Kako je mogel iti na sestanek ob 9. uri zjutraj, ko je pa dobil pismo še le opoludne ?!!
A da smo na čistem, moramo povedati takoj, da pri tem ne zadevlje nikaka krivda svetoivanskih pismonošev, temveč le slavno poštno upravo, oziroma njeno sko-puštvo. Treba namreč vedeti, da poštni urad pri sv. Ivanu ni v državni režiji, temveč je le navadni deželni poštni urad. Pismonoše so pa sami trije dočim je sv. Ivan jako raztresen in šteje preko 1500 Številk. In vse to morajo opravljati sami trije pismonoši, a v slučaju, da je eden njih bolan, pa sama dva.
Še slabše, nego s pismi, je pa s poštnimi paketi. Oddajte paket na pošto v Trstu denes ob 5. uri popoludne, in naslovljenec pri sv. Ivanu ga dobi še le pojutršnjem opoludne.
To pa zato, ker odvajajo pakete z g avne pošte v sv. Ivanu le ob 4. uri po-
poludne. Paketi ostajajo potem še eno noč na poštnem uradu pri sv. Ivanu, dočim so bili eno noč že na glavni pošti, in še le drugi dan opoludne vam pismonoša prinaša poštno spremnico. Sedaj si pa mislite, v kakem stanju dobiva naslovljenec pošiljate v, če gre, recimo, za kako mesnino, sadje ali kaj tacega!
Da ni to v resnici polževa pošta ?
Čitatelje in posebej še dopisnike opozarjamo, da smo radi obilice dogodkov v zadregi s prostorom, radi česar jih prosimo potrpljenja, ako ne priobčujemo nekaterih stvari s tako hitrostjo, kakor bi oni in tudi mi sami želeli.
Nemški furor na tržaški državni realki. Vest, ki smo jo priobčili te dni pod tem naslovom o germanski nadutosti nekega mladega suplenta, menda Zellvveckerja, na tržaški državni realki, je tega „stramm" sinčka nemškega „Herrnvolka" pač morala hudo zapeči, da stika sedaj po vseh razredih in išče koga da bi ga prijel, to se pravi, da bi iztaknil osebo (seveda slovenskega dijaka), ki li naj bil nas informiral o njegovi burševskl srboritosti. Svetujemo prav odločno temu petelinčku, da naj nikar ne dviga preveč svojega grebenčka in naj pušča lepo naše slovenske dijake zmirom, kajti sicer ga okupunimo tako temeljito, da mu enkrat za vselej preide volja, da bi pri nas v Trstu uganjal svoje buršovske „ulke".
Odbor starišev za slovensko šolo bo imel v soboto zvečer ob pol 9. uri v „Konsumnem društvu" jako važno sejo, zbog česar poživljamo vse odbornike, naj se gotovo udeleže te seje.
V zastopstvu predsednika tačasni podpredsednik.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Fr. Kollmann, veletržec v Ljubljani 500 K za prodane valčke, cilindre v dobi od 1. oktobra 1910 do 30. septembra 1911. Ti valčki so jako fini in trpežni, priporoča jih pa obenem tudi naš narodni interes. Vsaka hiša naj rabi le te vrste svetilnične valčke! Velecenjeni tvrdki Kollmannovi; hvala!
Pri Špasih na slovenski Livadi v Gorici se je nabralo za CM. družbo 6 K, katere jej je poslala ga. Franja Richterjeva. G. Arnošt Rozač iz Radeč je nabral med kolegami 6 K 20 v in jih izročil CM. družbi. — G. dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem je poslal 5 K za sklenjeno poravnavo iz neke kazenske zadeve. Hvala 1 — Nova šola družbe sv. CM. v Gorici potrebuje notranje oprave, pa tudi učil in učnih pripomočkov. To je upošteval g. Jak. Dimnik, nadučitelj in vodja mestne ljudske šole v Ljubljani, in je daroval zemljevid Avstrije, zemljevid Primorske, zemljevid Kranjske in sliko otroških nalezljivih bolezni. Za ta koristni dar prav toplo zahvalo!
C. kr. državna obrtna šola v Ljubljani. Šolsko leto 1911/12 se prične v po-nedljek, dne 6. novembra.
Letos se otvorijo naslednji oddelki:
I.	Delovodska šola mehanično-tehnične smeri za kovinske obrtnike. Pouk traja dve leti.
II.	Šola za stavbne obrtnike (zidarje, kamnoseke in tesarje) s pripravljalnim tečajem in dvema strokovnima tečajema. Vsak tečaj traja 5 mesecev. S to šolo je v zvezi 3 in pol mesečni mojstrski kurz za zidarje, ki stoje neposredno pred skušnjo za zidarskega mojstra.
III.	Mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo. Pouk traja eno leto.
IV.	Šola za lesno in kamneno kiparstvo s tremi letniki.
V.	Specijalni kurzi za obrtnike in sicer: Za prostoročno, geometrijsko in projekcijsko risanje, za strojeslovje in strojno risanje, za mizarski strokovni pouk in mizarsko strokovno risanje, za oskrbnike parnih kotlov, parnih strojev in za vlakovodje. Pouk traja 3 do 7 mesecev.
VI.	Javna risarska in modelirska Šola. Pouk se vrši vsako nedeljo od 9. do 12. ure.
Vil. Ženska obrtna šola z oddelki za perilo, za obleke in za umetno vezenje. Vsak oddelek ima dva letnika. Poleg teh sta dva enoletna ateljeja za šivanje oblek in umetno vezenje.
Vili. Strokovni kurzi za izobrazbo učiteljskega osobja na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Sprejemni pogoji: Za oddelke L, II., III. in V.: Dovršena ljudska šola, starost vsaj 17 let in učno izpričevalo d otičnega obrta. Za oddelke IV. in VII.: Dovršena ljudska šola in starost 14 let. — Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K in delavniška taksa 6 K na semester. Ubožne učence je mogoče oprostiti od plačevanja šolnine in delav-niške takse.
Vpisovanje se vrši zadnji teden pred pričetkom šole vsak dan od 9. do 12. ure in sicer v pisarni bivše umetno-obrtne strokovne Šole (Stari trg 34). Za specijalne kurze se bode dan vpisovanja pozneje naznanil.
V javno risarsko in modelirsko šolo se
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici.
Prodajalna čevljev v Trstu, ul Barriera vecchia 38.
Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov naše zadruge. -- SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE. -
Mnenje g. dr. Ch. Stamatiades
na univerzi na Dunaju - Carigrad
G. /. SJSRRAVALLO
Trst.
Z pravim veseljem Vam naznanjam, da sem predpisal Vaše ŽELEZNATO KINA-V IN A SERRAVALLO z uspehom in dolgo časa velikemu številu svojih bolnikov. Konstatiral sem, da izborno pomaga proti malokrvnosti, klorozi in rekonvalescencl. Zato imam popolnoma prav, ako cenim njegovo perfektno superiornost.
CARIGRAD, 5. maja 1910.	Dr. STAMATIADES.
»n
POHIŠTVO
SOLiDNO: in : ELEGANTNO
MT PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TR8T - VIA MALCANTON - TR8T
Jtajboljše čistilo za sneženje čevljev
Zastopstva in zaloga:
Cngen Jurčev, trst, ulica #qae&olto št. 9.
TELEFON 376 IV.
Nič ni boljšega
za hitro prireditev goveje juhe kakor
^MAGEI'kocke
& 5 h
MAGGI
jllliiiliEIilill UlliM !
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAM AN
specijalist za notranje bolezni ia za bolezni na dihali (yr!o In nos)
se je povrnil ter ordinnje na svojem stanovanju
v Trstu, Corso Št. 12
od ll1, do 1 */» in od 41/, do 51/, ure popoludne. TELEFON 177/1 V.
NAGGI-jeve kocke za govejo juho so čista, najboljša goveja juha v treh oblikah in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave.
Prave samo z imenom MAGGI in z varstveno znamko zvezdo
--s križtm — — —
Na obroke I JAKOB DIIBINSKV Na obroke
TRST — nUca deli' Olmo Stev. 1, D. nadstropje — Trst
Telita izbera izgotorlieii Hek za Me in mannfaKturnsga Hlap
ter moške In ženska suknje.	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
						
rp=						—ii
Velike nove prodajalnsce pohištva in tapetarij
:: Paolc 6astwirtb ::
TRST, ni Stadion it- 6 - Telefon 22-85 (liKa šieđallSč3 Fenlce)
Dva oddelka: Ffno pohištvo — Navadno pohištvo, Ccns ?n«rn«.
Bogata izbera izbera popolnih acb od «500 do 4:000 kron. Jedilne sobe. Sprejemi.« in kadilne dvorane v najnovejšem alegu. — tsPEOIJALITBTA : Železno in medenu pohištvo
gogaia izbera vsakovrstnih stolić. — Popoln« opreme in posamezni deli.
r

Pod najugodnejšimi pogoji
VZAMEM V NAJEM
loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat.
IGNAC NEUMANN, menjalnica
Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858.
^lu&ssssa.
/ffi'3
r: ««r i kolinsko cikorijo
toplo priporočamo	_
- edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.	—
v korist družbi sv. Cirila in Metoda I
Stran IV.
.EDINOST" St. 285.
V Trstu, 13. oktobra 1911.
vpisuje vsako nedeljo do konca šolskega; k ta.
Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo.
Dražba blaga na drž. kolodvoru.
Dne 17. t. m. ob 9. uri dopoludne se bo vršila v skladišču za dospelo blago drž. kolodvora v Trstu, Campo Marzio, javna dražba nedostavljenega blaga. Dražilo se bo več kovčekov obleke, 2 šivalna stroja, 1 sod črnega barvila za tiskarne, nekaj praznih in starih sodov, zabojev in vreč, 1 stroj za likanje papirja, več vrvi, 1 sod olja za mazanje itd.
Proda se onemu, ki največ ponudi proti gotovini, in se bo moralo blago takoj odpeljati. Pojasnila daje urad za dospelo blago.
Trgovske pomočnike in vajence opozarjamo, da se vpišejo še ta teden v trgovski kurz „Trgovsko izobraževalnega društva". Vpisuje se pri g. Stanku Deteli v „Trgovsko pbrtnl zadrugi", ulica S. Fran-cesco št. 2. Časa je samo še ta teden.
Tržaška mala kronika.
Nezgoda na delu. Zidar Ivan Vekjet, star 25 let, stanujoč v ul. Tesa 170, je včeraj zjutraj delal v svobodni luki na pomolu III. Ob 9 1/4 se je iz visokega mostu zvrnil dol na tlak nekoliko metrov globoko. Zlomil si je desno stegno. Zdravnik z rešilne postaje je odredil njegov prenos v bolnišnico.
Kolizija torpedovke z „Audaxom".
Radi burje, ki je precej močno pihala pred-sinočnjem, je rešilni parnik „Audaxw plul proti novemu pristanišču, da bi se močneje pritrdile nekatere boje. Pri tem je trčil skupaj s torpedovko „št. 7", ki je plula proti Trstu. Kolizija je bila jako močna. Obe la-diji, zlasti pa torpedovka, sta bili znatno poškodovani, a sta se mogli povrniti v luko.
Koledar in vreme. Danes: Edvard, kr. — Jutri: Kalist pap.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne
-f-18 Cels. — Vreme včeraj: lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Jasno. Temperatura hladna, severovztočni vetrovi.	_
Društvene vesti.
Dijaško podporno društvo v Trstu vabi vse gg. odbornike k važni seji, ki se vrši danes v petek, dne 15. t. m. ob 7. in en četrt uri v pisarni g. dr. Jos. Abrama.
Št. Jakobska Čitalnica. Og. odborniki so uljudno vabljeni k zadni seji, ki se vrši danes v petek ob 8*30 zvečer.
Glasbena Šola št. jakobske Čitalnice vabi vse vpisane in one, ki se Še žele vpisati, da pridejo v nedeljo ob 10. uri v Čitalnico, kjer se sporazumno z učitelji določi urnik.
Javni knjižnici Čitalnice je daroval učitelj g. Waschte krasno vezano knjigo Prešernovih poezij. Srčna hvala.
Pevsko društvo „Trst" danes v petek ob 8 uri in pol pevska vaja. Ker bo v kratkem I. družinski večer, se prosi polnošte-vine vdeležbe. Novi pevci se še vedno vsprejemajo. Vaje so vsaki petek v prostorih „Delav. podp. društva" ul. Giorgio Ga-lati 20 I.
Odsek Tržaškega „Sokola* v Ro-janu naznanja da se vršijo plesne vaje vsako nedeljo od 6 do 11 ure zvečer. Plešejo se vsi navadni in sestavljeni plesi. Na glasovir igra dobro znana učiteljica M. Hulli.	_
Mar. del. organizacija.
Podpisani odbor naznanja tem potom vsem članom raznih skupin NDO., da sestanki izostanejo do nadaljnega naznanila in to vsled bolezni strokovnega tajnika.
Tovariši člani naj blagovolijo to vzeti na znanje.	Odbor NDO.
Skupina „čistilnice olja" (Spremitura olii) ima v nedeljo, dne 15. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih podružnice NDO. pri sv. Jakobu sestanek, na katerem se izvoli pripravljalni odbor. Oni, ki imajo že članske knjižice, naj jih 4 prinesejo seboj, drugi jih dobe na sestanku.
Skupina Škedenjskih plavžev ima v soboto, dne, 14. t. m. v prostorih „Gosp. društva" v Skednju važen sestanek.
Skupina „zidarjev mesta in okolice" NDO. sklicuje v nedeljo, dne 15. t. m. ob 9. in pol uri zjutraj v „Nar. domu" v Bar-kovljah sestanek. Vabljeni so vsi tovariši ondotnega kraja, da se tega sestanka vde-leže polnoštevilno.
Pevski zbor NDO. ima nocoj pevske vaje v prostorih ul. sv. Frančiška št. 2. II. Novi pevci in pevke naj se priglasijo nocoj. Dolžnost vseh tovarišev in tovarišic je, da pristopijo k temu pevskemu zboru, posebno oni, ki niso še pri nikakem narodnem pevskem društvu. Pouk brezplačen.
Govorniška šola NDO. Ako se hoče delavstvo povzdigniti do višje stopinje, ako si hoče priboriti ono mesto, ki mu gre po naravnih zakonih, a do katerega mu vladajoči sloji ne puščajo priti, potrebno je, da je vsak poedinec zadostno izobražen, potrebno je,
da razpolaga z raznovrstnim znanjem, ki mu omogoča spoznati svoj realni položaj, in iz tega izvajati konsekvence — izdelovati svoj obrambeni načrt.
Razven tega je pa tudi potrebno da razpolaga vsak poedinec kolikor toliko z govorniško zmožnostjo, to je, da zna pravilno izražati svoje želje in zahteve napram drugim, da zna z besedami živo opisati svoje notranje razpoloženje: svoj srd in svoje ogorčenje nad današnjimi krivicami, ki jih je tolik, da ne bi zadostovala cela knjiga, da bi jih vse našteli in jih primerno ožigosali.
Da izrazimo to na kratko: potrebujemo govornikov! In to tembolje v današnjih časih, ko so najnižji instinkti v vladajočih prekipeli do viška, ko ti tlačitelji vedno bolj zatirajo neŠtevilo ljudi, da dajajo zadovoljenje svojim ambicijam: bogastvo, razkošje in slava.
Potrebujemo živo govornikov — agitatorjev ki bi na shodih vspodbujali ljudstvo k vstrajnemu delovanju v prid svojim interesom. Nadalje potrebuje naše delavstvo energičnih ljudi, ki bi pri vsaki priliki vs-trajno branili interese svojih sotrpinov, tako n. pr. v raznih deputacijah itd.
Ako pomislimo, da je med delavstvom jako malo ljudi, ki so zmožni nastopiti ob katerisibodi priliki, potem je razvidno, da treba kaj ukreniti, da bo tudi naše delavstvo imelo v svoji sredi močno Število govornikov in agitatorjev.
Lansko leto so se prirejevali v NDO. takozvani debatni tečaji, kjer so se delavci dokaj naučili, in da bo tudi letos prilika našemu delavstvu za samonaobrazbo v govorniški znanosti, ustrojimo govorniško Šolo.
Tovariši naj se ne dajajo premotiti od onega predsodka, ki je ukoreninjen med našim ljudstvom, in sicer da je izobrazba reservirana samo za gospodo. Ne! Tudi delavstvo se lahko naobraža, tudi delavstvo se lahko popenja do višje stopinje kulture 1 In ravno ta mu je potrebna v boju za njegove življenske interese. Vsi oni tovariši, ki se želijo vpisati v to šolo, naj se oglasijo pri društvenem uradniku, ali pa pri tajniku „Izobraževalnega odseka od 7. do 9. ure zvečer.	_
Naše gledališče.
To nedeljo popoludne ob 4. uri (izven abonementa)
„ČAS T*.
Prekrasna igra zaslužuje čim večega obiska že zato, ker vsebuje toliko poučnega
in obenem zabavnega.
*
* *
Zvečer ob 8. uri „KONTROLOR SPALNIH VOZOV".
Kdor se hoče neprisiljeno zabavati, si ogleda to duhovito burko.
Vstopnice prodaja vratarica „Narodnega doma".
Predstava se vrši v abonementu.
Vesti iz Goriške.
Zveza županov in podžupanov na Krasu bo imela v nedeljo 15. t. m jako važno odborovo sejo v Štanjelu pri g. Starcu (ob 2. pop.) _
Vesti iz Istre.
25.000 kron za istrsko CMD je zapustil Osječan Karol Petruki, ki je nedavno v Voloski izvršil samomor.
Praktični kurzi za občinske tajnike v Istri. Istrski deželni odbor je določil štiri štipendije po 600 kron za praktično izvežba-nje kandidatov na mesta občinskih tajnikov v Istri. Prošnje, v katerih morajo prosilci med drugim dokazati, da so dovršili nižjo gimnazijo, realko ali tam vsporejeno šolo, je vložiti na istrski deželni odbor v Poreču do 15. novembru t. 1.
Kdor dobi štipendij, bo moral izvršiti prakso pri občinskem uradu, ki ga določi deželni odbor. Praksa traja eno leto in začenja dne 1. februvarja.
Natančne pogoje je doznati pri vsakem županstvu.
Zahvala. Ricmanjska „Zavarovalnica za govejo živino" se tem potom najiskre-njejše zahvaljuje vsem tistim, ki so pripomogli, da se je tombola, ki se je vršila v nedeljo, dne 8. t. m. v korist te zavarovalnice, obnesla tako dobro.
Posebna zahvala pa veljaj si. „Zavarovalnici goveje živine" v Skednju, ki je bila našemu zavodu vedno na roko v vsakem oziru. Prisrčna hvala torej vsem!
Zavarovalnica za govejo živino v Ricmanjih.
Nova podružnica CM družbe. Na-mestništvo je potrdilo pravila podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Breg to je: vasi Boljunec, Boršt, Dolina in Ricmanje.
RH	HALI OGLASI	■■■■ Hi muMU
	MALI OOLAS1 m rataoajo po 4 rtot. besedo. Mutno tiakaac be-udt M nfunijo cakrat v«L Najmanja prisiojblaa znala 40 itot. Plača M takoj Inier. oddtlku.	
|| v sprejme Anton Repenšek, knjigovez, ULcNLd. ulica Cecilia št. 9. 1780		
Hnlonicki krompir izvrstne kakovosti, prodaja UOIt/IIJolU v \saki mDožini in po zmerni ceni. C. Sicherle & Co, Gorica, Gledališka uhca 20. 1800
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Saniti 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila v soboto, dne 14. t. m. od 9. do 11. ure predpoludne.
Kompletne postelje, chiffoniers, mize, omara s 4 predalčki, nočne omarice, stolice, slike, umivalnik, obešala za zavese, zrcalo, obleke in perilo za moške, rabljeno.
Trnniiclri Pomo^n'k> štiri leta v trgovini, I rUUVbIU govori slovensko, italijansko in dovolj nemSko išče službe. Ponudbe pod „Mladenič" pri ina. odddelku Edinosti.	1802
Dpinnpnro 66	en8^Da babica slovenskim
■ II pUrlJ Ld gospem. Marija Urbanija, ulica Coroneo St. 29, II. nad.	1798
IŠČ6m 8P08°knf>Ea gostilničarja za restavrant
kuharica.
Balanč Prošek Soproga mora biti dobra
1799
CSlfllia za	ae na dom. Via Luigi
OlVIljd Galvani 1, pritličje desno (nad ljudskim vrtom].	li*20
Anncnira v PodSorJu (Istra)- Podpisana na-r%pllCllll/d znanja slav. občinstvu, c*a se 15. oktobra t. 1. začne prodajati živo apno prve vrste v vsaki množini. Postrežba točna, cene ztterce. Pošilja ee tudi na dom. — Društvo rApnenicau.	1S03
iiloH trgovski pomočnik špecerijske stroke išče ITI IC li službo. Ponudbe pod „Mladenič" na ina. oddelek Edinosti.	1785
Tovarna sodovke rici priporoča svoj
izvrstni izdelek šifonk in pokalic gospodom krČoiar-jem v Pcdgori in okolici Postrežba na dom. Jos:p Nemec.	l757
RibardNovaH&e iy
Pekarna in slaščičarna s \j prodajo moke	%
TRST — ULICA FABNETO ftT. 13
Postrežba: ločna. CEHE ZMERNE.
»X. 13
Pehamo UEKOSLflU COL
TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13. Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada.
Najfinejša moke po zmernih cenah. Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste.
POSEBNOST: vsakovrstni likerji in - vino v steklenicah.--
■ Umetni: fotogram
it r^ nteljž e
alioa Rivo štev. 42 (pritUfijft)
>ri sv. J&ko-u - TRST.
Slovanske igralne karte
knjigarna J. Gorenjec, ul. Caserma 16., Gregor Zidar & C., Kocol 263, tobakarna 6ego!in, ulica Industria (Sv. Jakob) in v Sežani : Fran Stolfa, trgovec. 1472
7al07ri9	pk°raj nova se proda. Naslov
^C'OZIld pove inafr. oddelek Edinosti 1759
llrQr <-a,° Sqnadrani * Trsta, ulica Scalinata
urar gt. I. - Prodaja In popravlja nre po nizki ceni In z garancijo. Popravi j i budllnice po K 1—.	8896
M fotograf le Anton JerKIč, Trst,
Via delle Poate 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
Zaloga tu- in Inozem. vin, špirita likerjev In razprodaja na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acque it 8, Trst
{Nasproti Caflfc Centrale) Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeauz Burgunder, renskih vin, Mo9ella in Chianti. Ram, konjar, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, siivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, do§li iz do tičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpo-kilja ae po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej. 283
V novi trgovini
nI. Carlo ghega 2 (bivša mirodilnica)
je dospela :: partija porcelanaste
^ Posode
po priložnostnih cen .h. — Samo za malo dni I
213 1
IrvTiaJ« vuko fotografleno delo, k*. kor tad! razgled«, potne tka, notranjo«* lokalov, porcelan*«to ploMa aa Tiakomtno apomanlk« Itd. itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Kadi odobooatl P. N. uroinlkor ■prejema naročba In Jih ttrriuje na doma, eventualno tudi run*J mesta.
■■■■■■■■■BBBl
Berite in čudite se!
600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4-20.
U najem se oddalo bicikli
Zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo
nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev, 16
V. Osvaldella
Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. pop.
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakoršnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratnl oddelek" v ul. Giorgio Galatti St. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
Krasna, pozlačena, najfineja ura Anker-Remont h p o zlačenim številnikom ; ista ima dobroidoče 30-urno kolesje, za kar ee jamči 3 leta, 1 krasna ovratna igla s Sinoili - brilantom. 1 pozlačen prstan h pon. kamnom za gospode ali gospe, 1 krasen collier iz okolu 150 c rijentalskih peri, najmodernejši nakit za dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice ovratnike in prai, zajamčeno 30/o Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganten žepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 sorna i dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72 angleških peres, 20 različnih komadov za korespondenco in Še 396 drugih predmetov, ki »o koristni in neobhodno potrebni. Vse s i upaj z zlato uro vrtd. ki sama velja dvakrat toliko, stane samo K 4 20. Odpošilja po povzetju ekspertna tvrdka
H. SPINGARN, Krakovo št 240.
Kdor kupi 2 paketa dobi 5e zistonj zraven iep no-ž č z dvemi lezili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak rizizo.

Josip Semulic
TRST, ulica deli' Istituto št. 5
Friporoča slav. občinstvo SVOJO PEKARNO in SLADČIČ A R>T0, v kateri bb dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčice. Moka iz I. mlinov ter maslo. Ukeri, vino in pivo v stekl.
Postrežba tudi na dom.
F!
■i
TEODOR KORN
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = V PO NIZKIH CBSAH. •.» :: Delo dobro in zajamčeno. :: Teltl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenke.

II
"scaas®*
Splo&no anonimno druitvo za prevažanje
Via Ghega 3, Telefon 2487.
SbfuBiiMi In presažanje pohBtra
Telefon 1220
Sazpoill. In shramba Koučekou
Telefon 2572.
Čiščenje in shramba prepros
2015
Telefon 2573.

Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki Iz klobučevlne prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki
Emporlj kap za potovanje In za šport.
i	T ^T ^ ' v * ^	y, t