Stev. 41.
Y Ljubljani, 9. oktobra 1908.
XLVIII. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
'Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Po krvavih dneh.
20. september 1908 ostane za naš narod zgodovinski dan. Kri, ki je tekla ta dan po ljubljanskem tlaku, prelita po krutosti in kratkovidnosti krmilarjev državuega ustroja v Avstriji, posebe na Slovenskem, specialno pa še na Kranjskem, ta kri nam bodi glasen opomin za pravice in svobodo našega slovenskega naroda.
Iz te nedolžne krvi mora vzkliti tudi našemu, dozdaj zaničevanemu in teptanernu ljudstvu vsa tista prostost, sreča, svoboda in blaginja, ki gre svobodnemu državljanu in kar imajo in uživajo tudi drugi, ue na višji stopnji omike od nas stoječi — kakor kaže ravno 20. september.
In res, narod se je jel zavedati da bodi na svoji zemlji, ki jo je le on izpremenil s trudom in znojem v rodovitna tla, le on sam gospodar, kjer mu nima tujec ničesar ukazovati, ker je gost.
O Ta zavest je prodrla zadnje dni v zadnjo gorsko vas. Narod sam spoznava, da je sam veliko zakrivil tega, da je postal tujec ošaben, ker ga je negoval na vse pretege ter mu prepustil vse vire posvetne sreče, trgovine in podjetja na gospodarsko-kulturnem polju.
Tega se zdaj zavedamo, in pričelo se je emancipiranje od naših tlačilcev na gospodar-skem-trgovskem polju. Prav je tako. Kdor ima denar, ta ima moč in veljavo, in bodi še tako neznatna oseba, magari tudi ljudski učitelj. Kdor je imovit, pred tem je rešpekt. Klanja se mu vse, tudi dvorni svetniki. Le petica da ime sloveče I Če kje, se to vidi pri nas samih.
Treba predvsem, če hočemo, da bomo kaj veljali pred svetom in da nas ne bodo streljali kot divjačino, da se gospodarsko oja-čimo. Potreba je, da vse bogate vire trgovine, obrti in druge prevzamemo v svoje roke. In ko se to zgodi, tedaj nas bodo tudi drugače upoštevali kot dozdaj.
Da se bo pa dalo vse to izvesti in tudi obdržati v posesti, se je pa treba polastiti še drugega, ne manj, ampak še bolj važnega kapitala, to je duševnega napredka
in obče izobrazbe. Brez te ni samo osvojitve in vse dobljeno je le hipno, brez trdnega temelja.
Treba tedaj izobrazbe in s to zavednosti in ljubezni do svoje rodne zemlje in vseh nje vrliu in bogastva. Ko bo imelo naše ljudstvo vse te spodobnosti, tedaj se nam ni bati za obstanek in za s krvjo 20. septembra izvojevane uspehe na vseh toriščih prosvete.
Ta ljubezen se pa mora zbuditi že v nežnih srcib v prvi otroški zavesti. To delo pa vzmore le dobro urejeno, vsem modernim potrebam ustrezajoče liudsko šolstvo. Le dobra ljudska šolaje v stanu izvršiti to veliko gospodar.s ko-kulturno delo emancipacije. Žal, da naše ljudsko šolstvo v celoti še daleč zao-taja po svojem usiroju kakor p<» vsestranskih pomanjkljivostih, da bi bilo že p >poluoma kos tej nalogi
In tem nedo-tatkom nismo krivi mi uboge pare — ljudski učit-1. j i _ Ne 1 Saj vlečemo ko črna živina, o čemer svedoči žalostna statistika prezgodaj l*glih pod črno zemlio : ti so naši in obenem narodovi mučeniki. Temu so vzrok oni, ki imajo usodo ljudskega šolstva v rokah. In ti? Najrajši bi imeli, ko bi se podrla zadnja učilnica v deželi, da bi se spodilo in masakriralo slednjega zavedno narodnega učitelja.
Afera Fabinc še ni pozabljena Oe bi bili ti naši narodnjaki le malo narodnega duha, bi morali tu takoj spoznati, da gre za važen naroden princip. Tudi šolske razmere kot take je treba v tako nevarnih krajih upoštevati tjr jih urediti, odnosno vplivati z merodam^ga mesta, recimo iz deželnega odbora in šolskih korporacij da se, ker šolsko poslopie ne ustreza najmanje šolskim potrebam novo sezida, oziroma primerno razširi. Tu. v tako izpostavljenem kraju je varčevanje velika, velika izguba. Pomisliti treba, da pri takih razm rah ne morejo biti posebni uspehi. In piepro>t delavec, videč neuspehe, pošlje svojega otroka tja, kjer ve, da se res kaj nauči, v šolo z normalnimi in ugodnimi razmerami, kjer pride na eno učiteljsko osebo kvečjemu 40 otrok, to je v šulvereinsko šolo.
Preprostemu dninarju tega pač ni zameriti, saj še ljudski prvaki in voditelji šolajo svoje otroke na nemških šolah 1 Mora pa tudi biti dobro zaveden ta, ki se bo uklonil iz ljubezni do svojega lastnega otroka okolnostim, po katerih sluti, da bo njegov otrok enkrat srečen, ne oziraje se na to, da bo odpadnik in največji sovražnik svojega lastnega rodu. Kar je na Jesenicah, to je na Koroški beli. Nova šola, velika ; otrok več ko zadosti, da lih niti v razred ne spravijo, a po znani de-vizi : „Nobenega razreda in nobenega učitelja več," se šola ne razširi dasi ljudstvo želi in prosi ter so vsi pogoji tu. In nasledki ? Kakor na Jesenicah in drugod slabi uspehi in nezadovoljnost s šolo. To priliko bodo pa znali dobro porabiti naši nasprotniki Nemci in ustanovili bodo nemško šolo, kjer se bo temeljito učilo z najlepšimi uspehi, a še temeljitejše in še z lepšimi uspehi raznarodovalo našo nežno mladino I
Takih primerov bi še lahko navedli več, omenimo samo Tržič. Pa tudi pred zidovjem Liubljane se kaže slična perspektiva. Sploh pa ne samo v takih krajih, vse ljudsko šolstvo treba povzdigniti, treba novih šol, stare, prenapolnjene razširiti, pouk preurediti primerno sedanjim modernim, gospodarskim in narodnim interesom.
Naše sedanje ljudsko šolstvo, kakor že omčnjeuo, nikakor ne odgovarja v velisi celoti narodnim potrebam, po katerih je edino mogoče prispeti do samoosvojitve. Kakor rečeno so uspehi na šulverein^ki šoli zaradi normalnih razmer res lepi in primerni. Teh uspehov pa ni pripisati le zdravim šolskim razmeram, ampak tudi učiteljstvu na teh šolah. To učiteljstvo ne le da je dobro gmotno situirano, ono tudi uživa med svojimi pristaši velik ugled in spoštovanje, se gibliejo pri pouku v okviru zakona popolnoma svobodno, po svojem preudarku in previdnosti, kako in kaj, da se bo več doseglo in bolje utrdila nemško-nacionalna misel. Poznat je otrok slovenskih staršev, nemščine nevešč, kakšnega nemškega duha se je navzel
na tej šoli, da je danes kot uradnik nekje pri železnici najhujši nemški nacionalec.
In čez vse te nemške šole — uče tudi verouk ! — se nobeden ne zgraža, češ, da so to svobodne šole, kakršne so res in kakršnih tudi mi potrebujemo, če hočemo biti to, kar zdaj zahtevamo — gospodarji na svoji zemlji 1
Zdaj pa primerjajmo našo šolo, polno nabasano, da bolj ne more biti, kako in koliko se v nji goji narodni čut. Že beseda Slovenec v šoli je nekaterim našim gospodom odveč, da bi ne prišli v slabo luč pri vitezu in gospodarju vsega šolstva na Kranjskem I Pa ne samo vladno-birokraškemu sistemu, tudi drugim gospodom ni to nič kaj po volji, eeš, s tem se nekako pohujšuje in to je že brezverska šola. Kakor pa vse kaže, se je težko in nevarno učitelju eksponirati, četudi bi se rad, da bi ne zapadel kazni šolskih postav, da je v šoli hujskal ali celo brezversko učil. Zgled nam za to tovariš Fabinc, pa tudi drugi. In če se hoče imeti uspeha, treba trdnih, gmotno dobro podprtih učiteljev, ki bodo imeli ugled. In kako je danes ? Mizerija ! In tega so krivi oni, ki imajo moč v deželi. Eazume se, da dokler ne bo tudi ta točka povoljno rešena, ne bo bolje.
Vkljub vsem bobnečim frazam in besedam na zborovanjih in v časopisju, da so le oni čuvarji narodne misli, prosvete in napredka narodnega gospodarstva, pojdemo le rakovo pot, če ne preustrojimo šolstva v narodnem, naprednem in svobodnem duhu, kakor ga imajo že Nemci, ne izvzemški krščanskih so-cialcev.
In kdo zahteva tudi pri nas tako šolstvo, ki stoji res na pravi narodni podlagi, kije svobodno vsega birokratizma, ki naj ustreza našim vseobčim gospodarskim potrebam? Mi, napredni učitelji smo, ki se odločno bojujemo za ta, naš narod osrečujoči smoter.
Ko vzgojimo v taki svobodni šoli narod, ne bo trpel tudi v svoji sredi parasitov in za-jedalk. Tak narod bo potem napram vsakomur oster, a pravičen sodnik in ne bo trpel, da bi posafteznik gospodoval nad njim. Tega seveda potem ne bo. Narod bo cenil vsakogar po
LISTEK.
- V
f Karel Dermelj.
Zopet so padale grude na rakev, in iz temne jame je odmeval votel glas njihovega padca. V moji duši pa je provzročal ta glas največjo bol, ki me je dušila v grlu in stiskala solze iz oči. Saj rakev je krila moža najple-menitejše duše, najboljšega srca, moža. ki ni nikdar in nikomur storil žalega, ki pa je bil vedno pripravljen vsakomur storiti dobro, če je le mogel!
Karel Dermelj, bivši cerkniški nadučitelj, je zatisnil v zadnji počitek svoje trudne oči. Po daljši bolezni v grlu, ki si jo je nakopal — kajpa — še za svojega službovanja in ki se je prav počasi izcimila — je izdihnil 10. septembra t. 1. svojo blago dušo v Ljubljani, kamor se je preselil 2. septembra — torej osem dni pred smrtjo !
Karel Dermelj se je porodil v znani bo-štanjski družini 26. oktobra 1840. 1. Svojo
prvo uč telj^ko službo je na-topil v Postoini leta 1860 Ker je bil jako muzikaličen in iz-boren igralec na glasovirju in orglah, je tam prevzel tudi cerkveno petje, ki ga je bil kmalu povzdignil do take stopnje, da ni bilo bohšega petja dahč naokolo. Pod njegovim vodstvom so se proizvajale težke latinske maše z o r -k e s t r o m , kakršno petje se je tedaj gojilo le še v Idriji in Ljubljani. V Postojni je ostal 12 in pol leta, od tam pa je kompetiral na dvorazrednico v Cerknici, kjer je tudi I. 1«73. dobil nadučiteljsko mesto. Ker je hodil vedno z duhom časa in ker je bil v vsakem oziru napreden, se je razširila šola kmalo v štiri-razrednico ; postavilo se je zanjo i O'o šol-ko poslopje in napravil tudi lep šolski vrt, ki je bil vedno v zgled drugim šol-kim vrtom. Dermelj je bil neumorno delaven in zavzet za vse pravo in dobro in vedno je bil med prvimi tam, kjer je Šlo za napredek in za dobrobit naioda !
Poleg šole in šolskega vrta se je bavil s čebelarstvom, gojil cerkveno petje, ustanovil svoj čas čitalniški pevski zbor. aranžiral čital-
niške veselice in besede, opravljal pri „Čitalnici" mnogo let posel tajnika, bil je tudi nje predsednik in blagajnik — pravzaprav pa mnogo let vse troje obenem. Ustanovil je z drugimi faktorji kmetijsko podružnico, bil njen predsednik, oskrboval nje velik vrt, pomagal ustanoviti gasilno društvo in bil njen tajnik, sploh — Dermelj je bil povsod, in ni je naprave v Cerknici, kjer bi ne bil sodeloval Dermelj. Po 40 letnem službovanju je šel 1. 1900 v pokoj, a je še nadalje opravljal službo občinskega tajnika do deset dni pred smrtjo.
Dermelj pač ni imel sovražnika ; njegov plemeniti značaj, njegovo dobro srce, njegova prijaznost in dobrohotnost so mu pridobili srca vseh — visokih in nizkih. Njega je ljubila šolska mladina, spoštovali so ga kmetje, cenili obrtniki in čislali gospodje — neučitelji kakor učitelji. Učiteljsko društvo za logaški otraj ga je imenovalo za svojega častnega člana in c. kr. okrajni šolski svet ga je imenoval o vpokojenju krajnim šolskim nadzornikom za Cerknico. Ker je bil tako delaven na vsakem polju, si je pridobil mnogo pohvalnih dekretov
in po različnih razstavah in tekmovanjih vse polno diplom in odlikovanj.
In tega plemenitega moža, vzor-učitelja smo spremili 12. septembra t. 1. k zadnjemu počitku. K pogrebu je prišlo od vseh strani vse polno njegovih sorodnikov, prijateljev in čestilcev. Cerkniško občino je zastopal tamošnji župan g Šerko, krajni šolski svet poštar g. Zagorjan, gasilno društvo pa je bilo zastopano po deputaciji. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo njegovih součiteljev, ki so ga imeli vsi — ne kot svojega predstojnika — ampak kot tovariša, prijatelja in brata; mnogo učiteljev iz logaškega okraja — med njimi tudi dež. posl. tov. Gangl — in mnogo ljubljanskih učiteljev.
Mož tihega, a plodovitega in nepreneh-Ijivega dela je šel pred božji prestol po svoje plačilo, ki mu je bilo tu na zemlji tako beraško odmerjeno. Počivaj v miru, blaga duša I
Socializem na Turškem.
delu in vsakemu tudi prisodil primerno plačilo. Mi učitelji se tega ne bojimo. Pravica naj vlada !
Dokler nimamo take šole in dokler se bo šolstvo tako sistematiško zanemarjalo, kakor se ravno v sedanjih časih, pa ne pričakujmo od zapričete akcije s a m o-osvojitve posebnih vsaj trajnih uspehov ne.
Gospodje, brez razlike politiških strank, poslušajte ta naš glas ! Streznite se in popravite, kar ste zakrivili, oziroma lotite se tudi dela na šolskem polju ! Dela je preveliko, če hočemo emaneipirati narod od tujega vpliva in če hočemo, da ni tekla zaman kri narodnih mučenikov Adamiča in Lundra!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno nalovim, v pomo6 le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca septembra: K 160.792'60.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Kdo nam more pomagati!
E sedanjim dogodkom na slovenskem ozemlja.
Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih. Ta izrek velja posebno za današnje čase. Dandanes so prišle vse stvari do skrajne razcepljenosti. Vse gleda le na individualnost. Pri tem nas sicer veže skupna vez, ki je poosebljena v besedi civilizacija. Ta individualnost črpa svojo snov iz skupnosti, ki jo more pospeševati le dobro premišljen individualec.
Da smo zagledali luč sveta, so nam bili potrebni eni in isti pogoji; vsi smo takorekoč bili prej in smo še sedaj podvrženi isti usodi. Močnejši premaguje šibkega, da se ne more nataučno razdeliti vsega, kar sodi v delokrog močnejšega. Tukaj bomo imeli v prvi vrsti v mislih moč ali energijo. Ta energija pa izhaja iz zgodovinskih ozirov od dobro organizovanih skupin, od okoliščin, v katerih se kaka energija razvija in iz prave kulture, ki vpliva na delovanje energije. Tako smo raznovrstni že v mali družini. Otrok, ki je po vplivu staršev tak kakor eden izmed njih, se razlikuje že v tem, da nima toliko izkušenj kakor odrasli — ni še zrel; mladenič, ki je skoraj končal svojo izobrazbo ali pa se namenil za življenje, ne more imeti tiste energije kakor popoln mož. 7 prvi vrsti ima prvo besedo za individualnost osebe šola življenja. V nji se že v eni družini nahaja jako naraven odsvit. Kakor hitro se je kdo že izšolal v ožji družini, tako mu je že pri-roda dala to, da vpliva na druge družinske člane. Šola življenja pa je vedno ena in ista ; povsod se odigravajo ravno iste moči bodi pri-rodne ali nadprirodne, a učinki so skoraj vedno različni : kmet si pridobiva drugačne predstave nego rokodelec, meščan, obrtnik ali uradnik : zato taka razlika med družinami. Kar je enemu prav dobro, je drugemu dovolj, ali komaj zadostno. Kolika pa je razlika pri takih malih skupinah v veri, jeziku in pa v
tega članka posnemljemo : Socializem, normalno stopnjevanje demokracije, fatalni produkt gospodarskega razvoja, se je moral neobhodno objaviti tudi na Turškem po končnem osvo-bojeuju iz despotizma.
Mnogo let že eksistira revolucionarna organizacija armenskih socialistov „Droscblak", ki je sprejela načela mednarodnega socializma. Pred nekoliko dnevi, kakor so objavili „Times", je bil v Solunu ustanovljen socialistiški list in socialistiška organizacija za Makedonijo. Socialistiški elementi so živeli doslej nekam zamešano med turškim prebivalstvom, ki je tu-patam bilo naklonjeno liberalizmu in demokraciji. Danes, ko je boj proti tiraniji privedel do zmage, se ojačuje tudi socializem. Res je, da se ni velika industrija še vkoreninila na Turškem, ali moderni proletariat tam že eksistira poglavitno na železnicah in v tiskarnah. Ta proletariat se je že zglasil k življenju s stavkami, ki so prestrašile ves Yildiz Kiosk. Danes trajajo stavke na progah Smyrne-Aidin-Kassaba. Istočasuo se naznanja iz Anatolije, da Mahmet Mehžet ustanovlja v Smyrni časopis „Erghat"
življenskih okoliščinah I Ni dovolj, da vemo le to, ker ni naše življenje zaradi nas, ampak mi smo ustvarjeni zaradi njega. Zato si moramo zapomniti, da imamo spoznavati ta prečudni red in čemu smo tu kakor bojevniki za lastno usodo.
Bojevniki za lastno usodo smo, ker je naše življenje delo in to skupno delo z lastnimi močmi proti delu skupnih moči vesolstva. Seveda je naša moč ali naša energija del splošne vseobče energije, ali mi imamo kakor vsaka druga stvar tudi čut samoohranitve in samoobrambe. Gorje ali v pravem pomenu besede usodno tam, kjer se dobita dve enako skrajno nasprotni moči ; odbijata se tako, da se bitja, imajoča te moči, gotovo uničijo. Da se kolikor mogoče vse take neprilike ublažujejo — seveda ni nobeno pravilo brez izjem — skrbi v prvi vrsti celokupnost velikih družin, in to so razni uradi, občine, okraji, dežela in slednjič v najvišji upravni in ustavni obliki država. Njeni temelji slone na bistvu poedinih individualnih moči, ki so v raznih družinah organizovane med seboj. Te organizovane skupine so omenjene družine, občine, okraji, pa tudi razne zveze, društva, občestva, ki se zopet združujejo v plemena, rodove itd.
Zato je potrebno, da so danes te skupine in zveze tudi take, da je mogoče vsakemu posamezniku črpati iz njih korist. Vsak poedinec ima biti tudi individualno prešinjen z vsem, kar je potrebno danes človeku. Skrb mu mora biti zase toliko, kolikor za druge, ker le med enakimi odnošaji mu je mogoče prav odigravati svoje nagibe, med svojimi enakimi izra-ževati svoje želje in pokazovati neovirano svoja fuvstva. Dolgo dobo pa smo videli in še vidimo, da je v veliko, veliko slučajih človek tuj celo med domačimi. Dosedaj se ni mogla energija človeka v toliko koncentrovati, da bi mogla neovirano vplivati brez zamere ali škode sebi ali komu drugemu. Ako je kdo izrazil svojo potrebo napram drugemu, si je s tem svoje stanje poslabšal, ker drugi ni bil toliko energičen, da bi odstopil od svojih navideznih pravic na korist prvemu. Društva s takimi pojavi so jako majhnega pomena, ker se v njih družijo že v tem tako različne osebe. Seveda dela to razliko tudi človeški značaj. Vpliv značajev se pa zruši na zahtevo prave človeške energije. Za skupnost tako potrebne energije pa ne moremo izsiliti na umeten način ; potrebno je človeku zato dolge izkušnje, popolnega zdravja in pripomočkov, da vse to dožene. Kje je še to v nižjih in srednjih stanovih ? Je li v višjih stanovih vse v redu ? V vseh slojih mora zavladati neka enakomernost, in socialno življenje se predrugači, reformira. S tem ne rečem, da se odpravijo vsi stanovi, ali zadovoljnost in subjektivno čuvstvo vseh pride na tako stopnjo, da smo lahko med seboj vsi enaki ; ni nas sram enega pred drugim ; skupaj vzrastemo, živimo in odmrjemo. Odmrjemo sicer mi, ali rodovi ostanejo — ti rodovi, ki se bodo z veseljem spominjali na blagodejno vplivanje, ki ga je dosegla ljubezen prejšnjih časov.
Zora puca, bit 6e dana! Že kdaj smo imeli priliko vzklikati na sledeč način, ali mar-sikak vzklik nam je zaostal v grlu, ker med nami ni bilo pravega ognja. Že za slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda nam je pretilo dokaj nevarnosti; za reformacije Primoža Tru barja ni bilo prave organične zveze med po-edinci ; zato je pa nastal boj, nesrečen boj, ki
(Delavec), prvi socialistiški organ v turškem jeziku. Redaktor tega časopisa je človek visoke inteligence. „Temps" je pisal o njem, da je ta oseba neobičajno zanimiva in naobražena. Mahmet Mehžet je vešč razen materinščine tudi arabskemu, perzijskemu, francoskemu, angleškemu, nemškemu in grškemu jeziku. Že deset let propaguje ideje socializma. Zaradi mladoturškega delovanja je bil obsojen v dosmrtno ječo. Ko ga je sodnik po razsobi vprašal, da li si česa želi, je odgovoril: „Da, hočem Vam reči, da bom v treh mesecih že na svobodi 1"
Tako se je tudi zgodilo. Po razglašenju konstitucije je postal deležen amnestije in se, kakor rečeno lotil izdajanja prvega turškega socialistiškega lista.
Notranja uporaba vode.
Piti svežo vodo, zlasti svežo studenčnico, v gotovih časih ni za človeka ne samo užitek, ampak je tudi v njegovem zdravstvenem interesu.
kaže, kam pridemo, ako ne pričnemo s pravim delom. Kakor sta bila Ciril in Metod in Primož Trubar apostola, tako imamo še drugih znanih in neznanih mož, ki so delali v pravem pomenu besede za delo. Začetki so se sicer postavili v nas vseh, ali boj viharjev jih je tako ušibil, da se niso dali izvabiti iz semena, ki je bilo skrbno vsejano,
Vsaka stvar ima svoj začetek. Tako tudi ta. Veliko mladeničev, ki se izobrazuje v šoli življenja, si pridobi prepotrebnih izkušenj in prepotrebnega znanja, da kot zrelr možje delajo za blagor človeštva. Od teh je odvisno, kako se kultura razširja med narodi in kako se mora edinost in sloga sejati najskrbneje, da se more odbiti skupnega in nevarnega sovražnika.
Premalo je še apostolov in poslancev, ki bi mogli gotovo in uspešno odbijati sovražne navale, ki nam čim srditeje prete Veliko jih je pa takih, ki so le psevdoapostoli, ki imajo sicer hipnih uspehov, ali glede celokupnosti več škodujejo nego koristijo. Dobro je pa vendar to v tem, da znamo razločevati take, ki hodijo kakor ovce v volčji in lisičji podobi. Oni kažejo, da nimajo prave [energije, ti pa, da jim ni nič na drugem kakor na svojem slepem egoizmu. Temu in takemu pa se pride vendar v nekem času na sled ; zaupanje v take pojave čim bolj obledeva; začenja se drugačno življenje, ki potegne vse k novemu delu.
Že od nekdaj se je moralo človeštvo bojevati z razdirajočimi močmi in tako je tudi danes. Kakor je bilo Človeštvo v oni dobi zastopano po lovcih, ribičih in kmetovalcih, tako je še dandanes in bo tudi gotovo še vnaprej. Od tistega časa so ljudje krepki, močni in zmožni, ustavljati se vsem elementarnim nezgodam. Potresi, povodnji in druge katastrofe so tudi dandanes na dnevnem redu. Živež si moramo tudi sedaj pridobivati iz zemlje, ki je drugače obrazovana kakor nekdaj ; nekoč so bili večinoma gozdovi, vode, močvirja in puščave. Stanovanja so bila celo v podzemeljskih luknjah, da se je človek obvaroval proti divjim živalim. Temperatura in menjava letnih časov, kakor tudi dan in noč, suho, mokro, oblačno, sneg — vse se skoraj gotovo istotako vrsti kakor nekdaj. Od tistikrat se je dosti iz-premenilo, in ne moremo reči, ali so bili tudi tistikrat ljudje srečni. Imeli so seveda svoje napake, pa tudi svoje vrline kakor dandanes. Kaka prememba je morala torej nastati in je res nastala, ker so se nazori in izkušnje vedno-invedno večale. Ali so bili časi tistikrat veseli ? Ali so sedanji časi za nas veseli ? O tem ne moremo govoriti, pač pa lahko rečemo, da nam je še potreba vedno večjega napredka, večje kulture in civilizacije.
V duhu vidimo, kako bo močneji branil šibkega, kako stala pravica nad krivico. In ta trenutek — kdaj nastopi ? Takrat, ko bomo sami hoteli. Takrat, ko ne bo človeška energija samo ideal vseh, temveč tudi praksa. Do tedaj pa bodo še iste naravne ovire, isti naravni večni zakoni, ki se proti njim zaman nekateri bojujejo. Pregovor pravi : Proti nevednosti se bojujejo celo bogovi zaman. — Ta nevednost, ki se je prikazovala v masah semtertja posamezno ali v večji množini, izpre-minja luč, ki mora za vse svetiti in se jo je devalo pod mernik. Dvojna mera je vladala v prečudni obliki in se je dosti časa šopirila in se še šopiri v škodo nam samim. To dvojno
Z vodo, ki jo pijemo, nameravamo instinktivno nadomeščati ono, ki jo izgublja naše telo pri svojem presnavijanju, želimo pa tudi začasno, to se pravi, večkrat na dan ponavljamo ohlajenje telesa. Kako važno je za človeka uživanje vode, izhaja iz tega, da telo trajno pomanjkanje vode še težje prenaša nego pomanjkanje hrane. Pri tem pa se nam stavi nasproti vprašanje: Koliko vode naj povprečno pijemo in ob katerem času ?
Mnenje, da je veliko vode piti zdravo, je bilo zlasti pred nekaj desetletij vzrok, da so mnogi ljudje pili sila veliko vode. A tudi nasprotno mnenje ima svoje pristaše. Pravo leži v sredi: človek naj na splošno pije, kadar ga žeja. Ker pa po eni strani večjih množin mrzle vode težko prebavimo, po drugi strani pa se želodec s tem preveč napenja in se njegovi notranji deli premočno ohlade, zato so zmerne množine vode kakor vsakdanja pijača za telo najprikladnejše.
Pri človeku, ki iz navade pije preveč vode ali piva, premočno trpe ledvice, srce in žile, zaradi česar rade obole. Potreba pijače
mero zapazimo potem tudi v manjših kakor v večjih organizacijah Ker je to gotovo tudi posledica prirode, zato je dolžnost in pravica človeštva, da ta neporušeni sistem ohrani svojo veljavo in odpre oči vsem, da se ne štejejo kakor nepotrebne stvari na tem svetu, ako jih tare sila. Quid licet Jovi, non licet bovi. Vse pa o svojem času. Dobro nam je znati, da „svaka sila do vremena". Mnogo časa je trajalo da sta moč in vlada poedinih narodov, ki so bili na vrhuncu svoje sreče, začeli vidno izpreminjati svoj višek Kolikor so oni svoj višek odklonili prvotnosti, toliko se je drugje kai predrugačilo. V tem pogledu smo bili nekateri kakor v čolničku, ki je brodil po razburkanem morju človeštva. Čolniček se še ni razbil, razburkanja valov pa tudi ni konec. Dokaj se je izpremenilo pri čolniču, mnogovrstni so postajali valovi, ki so se vzdigovali od sovražnih nam bregov. Najpogubnejši pa je bil za vsakega nekak varljiv mir, ki se je v sredini srca posameznikov prikazoval v marsikaterih oblikah. Tu se je komu zazdelo, da vlada, da stoji trdno, a že je Damoklejev meč visel nad njim ; tam je kdo iztezal roko po osvežujočem sadju, a nevidna roka mu je vse to v trenutku umaknila. Misel, da ima vse, ona sirena, ki je drznega ribiča hotela upokojiti, mu je odvzela še to, kar je imel. In tako se je pričel zopet boj za življenje ; od pričetka sem je bilo v kupi polno grenjav — vse po starem!
Dosti vsebuje šola življenja ; njeni viri nikoli ne usahnejo ; iz njih nam bo mogoče še marsikaj se naučiti. Sovražniki naši so tudi sovražniki celokupnosti. Kjer dobe ti kako slabo neutrjeno ali neizkušeno skupino ali clo posameznika, ne nastane velik boj; preobrat je majhen, a učinek, dasi nestalen, vendar velik. Nevednost je ona prva in glavna hiba v vseh časih, ki je bila nepripravljena za kakršnokoli podvzetje ; mir je bil, če moremo o miru tu govoriti, in z mirom so se pojavljali znaki podcenjevanja svojcev in drugih. S tem se je bilo i podlago drugim. Sovražnost je začela zmagovati. Še nekaj in bi zmagala. Ko se je pričelo omalovaževati svoje koristi, ni se moglo bojevati pogumno, ni se vedelo o svojem lastnem bistvu, izgubilo se je pogumnost. da se o pravem času ni podrlo nasprotnika. Pa tudi potrpljenje je ginevalo, ni se znalo vztrajaif-V boju v delu in celo v svoji slepoti se je podcenjevala moč sovražnikova. Tako se ni moglo nadaljevati. Inferiornost je morala polagoma izgubljati svoje oblike in to že v dobi humanizma. Da nismo imeli pravih mož, ne mogli bi o tem niti sedaj govoriti. Že omenjena bla-govestuika Ciril in Metod, Hus, Trubar, Vodnik, da ne govorimo o Kristu, Slomšku. Lutru, Danteju in Mohamedu ter drugih, pričajo o tem.
Za to pa je treba vedno pripomočkov, ki jih zahteva ta vedni boj. Ne bojmo se raznih oblik, ki nas z njimi zasiplje naš sovražnik. Da smo tatovi, razbojniki, tolovaji, uporniki in bogsigavedi kaj še, nas ne vznemirja — zato roko na srce — o tem ne moremo govoriti. Zvesto in pošteno moramo sedaj stati na braniku za svoje pravice — ne gledati ne na desno ne na levo, temveč hoditi po svoji za-črtaui poti do skupnega smotra ; miru — one sladkodoneče besede — ne smemo poznati; ogibati se moramo mehkužnih besed našega
Dr<]je v prilogi.
je pri posamezniku različna in je odvisna od letnega časa, temperature, vodenosti zunanjega zraka in različnih drugih življenskih pogojev. Tako čutimo poleti večjo žejo in večjo potrebo po notranjem ohlajenju kakor pozimi. MrzliČavim je treba vsekakor veliko vode. Pri visoki zunanji temperaturi v poletnem času lahko nastopi nevarna solučarica, ako telo ne dobi dovolj vode vase. Dočim naj zdravi ljudje pijejo vodo vedno, če le mogoče svežo, naj bi take osebe, ki trpe na občutljivem želodcu, pile vodo rajši temperi-rano, torej potem, ko je že stala nekaj časa v sobi. zato da se ognejo premočnih ohlajenj želodca.
Mrzla voda, ki jo pijemo, pride najprvo v želodec, kjer ostane gotov čas in ohlajajoče učinkuje na svojo okolico; tudi pospešuje izločavanje prebavnih sokov (želodčni sok, črevesni sok). Večinoma, in sicer precej hitro jo posesajo mnoge v želodcu se nahajajoče žile in jo prepeljejo v krvni krogotok, kjer redči kri in s tem zvišuje mimogrede krvni tlak, to je do izločitve vode potom ledvic.
Priloga k 41. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 9. oktobra 1908.
sovraga, ki nas vabi s sirenskim glasom v svoje okrilje. Pot pa bodi, četudi polna ovir, ravna in taka, da nas dovede do pravega ideala za človeštvo in naše brate. Opasani bodimo vedno t mečem, ki je na obeh straneh na-brušen, da bomo vsestransko odpirali bratom svojim pot v življenje za prosveto in blagost. Da se bomo mogli uspešno varovati pred hudim sovražnim napadom, ne bodimo preob-čutni, temveč ojačeni, krepki, taki, da vsak poizkus zdrsne ob oklepu ščita, ki ga moramo spretno sukati.
Zapomniti si je predgovor, ki pravi, da „malim rasto male stvari, a nesloga vse pokvari." V prvem bomo ostali veliki kakor naši praočetje, ki niso ostali pozabljeni v dušah svojega vrlega naraščaja. Iz krvi naših delavcev ohrani seme tisto moč, ki ima storiti, da gnilo, leseno in nerodovitno odpade, segnije in da v bodočem času priklije to, zakar tu vsako srce gori.	(Konec.)
Glas iz slovenske Istre.
V	„Edinosti" z dne 29. septembra t. 1. popisuje dopisnik iz Plevlja razmere v Turčiji. Med drugim omenja, da jako požrtvovalno deluje zlasti mlado srbsko učiteljstvo in ga stavlja za zgled vsem zaspancem pri nas doma.
Mi bi proti temu ne ugovarjali, a ker pozuamo dopisnika osebno in ker vemo iz pogovorov z njim, da rad piči slovensko učiteljstvo, zato mislimo, da smatra slovensko učiteljstvo za zaspance. Ravno v slovenski Istri pa tega ne smemo in ne moremo očitati učiteljstvu. Slovensko učiteljstvo deluje v narodno probujo, v narodni prospeh na izobraževalnem in go spodarskem polju. Kdor pozna razmere med slovenskim narodom v Istri, nam lahko pritrdi, ker vsa bralna in pevska društva, ki uspešno delujejo v Istri, so ali ustanovljena po učiteljstvu ali jih pa to vodi in tudi razna gospodarska društva imajo edino delavno zaslombo v učiteljstvu. Ako nimajo tudi dovoljne finančne podpore, temu ni vzrok učiteljstvo, ker samo nima niti toliko, da bi moglo živeti stanu primerno. Res je deželni zbor izboljšal učiteljstvu dohodke, a kaj mu pomaga to, ko deželni odbor in deželni šolski svet zavlačujeta nakaz priboljška že celo letošnje leto, in učiteljstvo mora stradati pri plačah, ki so manjše ko plače vsakega težaka.
V	Istri se bližajo deželnozborske volitve, in Slovensko učiteljstvo — da bi imelo v takih zadevah vsaj kako podporo v dež. zboru — je stopilo v dogovor s politiškim društvom za Hrvate in Slovence v Istri in prosilo, da bi bil proglašen kandidatom tudi en slovenski učitelj. Politiško društvo je obljubilo to, a sedaj, ko je čas proglašati kandidate — kako drži te obljube ?
V	Istri se je pojavila pristna kranjska politika. Slovensko učiteljstvo se ji je prvo postavilo po robu in s tem za sedaj zabranilo, da se ni razširil bratomorilni boj po vsi slovanski Istri. Slovensko učiteljstvo je predložilo svojega kandidata politiškemu društvu, a je določilo in objavilo program, po katerem bo moral delovati nčitelj, ako bo izvoljen poslancem. Citati smo ta program v „Edinosti" in „Učiteljskem Tovarišu". Noben ni temu pro-
gramu ugovarjal, kar je dovolj očito znamenje, da je narod z njim zadovoljen, a noben drugi kandidat ni objavil svojega programa.
Vršila sta se dva shoda, in sicer eden zaupen in eden javen. Na obeh je pokazala veČina, da je zadovoljna z učiteljem kandidatom. Pri teh razmerah bi vsakdo mislil, da bo podpiralo politiško društvo z vsem svojim vplivom kandidaturo učitelja. To bi bil logiški zaključek, a politiško društvo za Hrvate in Slovence v Istri noče poznati logike. Ono se rajše poteguje za kandidaturo nekega c. kr. penzioniranega orožnika, ki nima druge zasluge za probujo slovenske narodnosti kot to, da ima svoje hčerke v dekliški šoli v Trnovem. Oprostil nam bo že to, ker se je le s tem sam pohvalil v nekem listu, ki ga je pisal nekomu in mu še poleg tega žugal, da ga bo denunciral njegovim predstojnikom.
S postopanjem politiškega društva se čuti slovensko učiteljstvo užaljeno in tudi smatra, da mu hoče dati politiško društvo nezaupnico za izvenšolsko delovanje. Bojimo se, da se bo učiteljstvo ozlovoljilo in opustilo vse izvenšolsko delovanje. Uboga naša izobraževalna in gospodarska društva! Ako se to zgodi, izgube najbolje moči in največjo podporo, ker težko nam je upati, da bi jih mogel nadomestiti c. kr. orožnik v pokoju s svojimi privrženci. Zato polagamo na srce politiškemu društvu, naj dobro premisli, kaj dela in naj se ne zanaša na učiteljsko potrpežljivost, ker tudi te bo kmalu konec. _
Šolski štrajk v Črnem vrhu.
(Dopis iz Idrije.)
V	črnem vrhu nad Idrijo so imeli prve dni tega šolskega leta nekak štrajk. Naj navedemo tu popolnoma verodostojno poročilo, samo suha fakta brez vsakega komentarja:
Tam službuje, kakor znano, naš kruto in krivično preganjani tovariš Silvester. Deželni šolski svet ga je lansko leto na pritisk njegovih sovražnikov sklenil kazensko prestaviti. Tovariš Silvester se je pritožil na ministrstvo, ker ne zaslužijo njegovi malenkostni pregreški niti ukora.
V	črnem vrhu je ena najtežjih in tudi v vseh ozirih najslabših služb, in tovariš Silvester gotovo sam želi, da odide prejkomogoče od zavedenih ljudi. A stvar je taka, da mora ostati na mestu, dokler se ne reši pritožba definitivno.
Tovariš Silvester je član krajnega šolskega sveta ; urejeval je šolsko matico in k o t t a k je naznanil gospodu župniku pravočasen začetek šole in ga prosil za prepis novih šolo-godnih otrok.
Gospod pa je dejal, da ne bo oznanil šole in da ne dovoli prepisa krstne knjige, ker ne pripoznava več prestavljenega Silvestra za nadučitelja v črnem vrhu.
Tovariš je šel na to k predsedniku krajnega šolskega sveta, a ta je dejal, da naj „vse stoji" dokler ni pritožba rešena.
Ker so mnogi ljudje vpraševali Silvestra, kdaj se šola začne, je ta na lastno roko, in sicer po nasvetu nekega člana deželnega šolskega sveta, razglasil, da se prične šola brez
Kar se tiče delovanja črev, ga uživanje vode pospešuje, zlasti ako pijemo mrzlo vodo na tešče; tedaj odpira telo in učinkuje odvajalno. Voda pospešuje nadalje delovanje ledvic. Voda, ki smo jo popili se pokaže v urinu čez eno uro in po kakih treh urah je že vsa izločena, tako, da & telo jako hitro iznebi dobljene vode. Večje množine vode (1—2 litra) izločuje pri tem telo primeroma hitreje — kar moremo sicer opazovati tudi, ako pijemo veliko piva.
Obilno uživanje sveže vode pomirjuje srce in zmanjšuje število utripov, znižuje tudi temperaturo života; tepla voda pa poganja utrip srca in zmanjšuje krvni tlak.
Z ozirom na te fiziološke izkušnje moremo torej postaviti sledeča pravila za uživanje vode:
Pri obedu malo (kvečjemu četrt litra) vode piti, je priporočljivo, da se pospešuje tvorbo želodčnega soka in da pri suhi hrani primerno razredči použito jed. — Večje množine vode, torej pol litra in še več pri mizi, t. j. med obedom piti, pa zdravju ne koristi, temveč škoduje. Zlasti na mastne jedi
je slabo piti veliko vode, ker lahko nastanejo želodčni krči ali nerednosti v prebav-ljanju
Sele eno ali dve uri po kosilu je zopet prikladno vzeti vase nekaj več vode, ker se s tem pospešuje pomikanje jedi po črevih in vse prebavljanje. Znano je, da dela apetit, ako pijemo med zajtrkom in kosilom par kozarcev vode.
Na tešče uživana voda deluje rahlo odvajalno, zaradi česar je osebam, ki so rade zaprte, priporočati, naj pijejo vsako jutro na tešče kozarec vode.
Tudi čez dan je proti žeji bolje piti vodo kakor pa kavo, čaj ali alkoholične pijače. A tudi zvečer pred spanjem čaša vode ne škoduje.
Dobro vplivanje vode je seveda odvisno tudi od tega, da ima gotove fizikalične in kemične lastnosti — z eno besedo, da je čista. Dobro je izplahovati usta in grgrati mrzlo vodo zjutraj, ko smo vstali, da se utrdita grlo in vrat proti vnetjem, katarom in nahodom.
Prof. dr. R i e d e r.
ozira na število došlih otrok, dokler se ne preskrbi potrebni razglas.
Začetek — 21. septembra — se je sporočil tudi učiteljici Jurjevčičevi, ki pa je po kratkem posvetovanju z županom, predsednikom krajnega šolskega sveta in še nekim drugim gospodom vrnila okrožnico nepodpisano in svojemu šolskemu voditelju odgovorila, d a se ne pokorava njegovim n a -r e d b a m.
Dospelo je jutro 21. septembra. Ob 8. uri (šola se prične ob devetih) prideta predsednik in en član k nadučitelju. Prvi jame ogorčeno vpiti v šolski veži: „Slišali smo, dabodete imeli danesšolo. Mi vam pa to prepovemo. Vi ste prestavljeni. Ključe od učilnic sem!"
Tovariš Silvester jima je odgovoril, da nimata take pravice, ter ju je mirno odslovil.
člana krajnega šolskega sveta sta šla nato k orožniškemu stražmojstru ter zahtevala asistenco.
Ko je nista dobila, sta zopet prišla pred šolo ter hodila semintja.
Ob »/49. so pričeli prihajati otroci v šolo. Tovariš Silvester jih je naštel okrog 50. — Seveda so to debelo gledali ljudje, ki so prej ta dan čitali v nekem časopisu o popolnem štrajku.
Ko sta videla člana krajnega šol. sveta šoli bližajoče se otroke, sta se vstopila tik pred šolska vrata in podila vrstoma učence domov. Predsednik je rabil nekako sledeče besede: „Otroci, pojdite domov, danes ni šole. U č i -telj je prestavljen. Predsednik ukazuje, bivši nadučitelj ne ukaže v šoli nič več . . ."
Ko so otroci odšli, sta pridrvela člana v prvo nadstropje in vzlic nadučiteljevemu protestu — samovoljno zaklenila učilnice ter odnesla kjuč s seboj. Pred odhodom je naznanil predsednik Rudolf, da mora tovariš Silvester zapustiti v 14 dneh tudi šolsko stanovanje!
Čez pet dni je dobil Silvester od okrajnega šolskega sveta obvestilo, da mu je podeljen dopust, dokler se njegova disciplinarna zadeva ne reši definitivno. Začasno vodstvo pa se je izročilo — čujte in strmite ! — nepo-korni učiteljici.
Opomba uredništva: Navedli smo sama suha dejanja. To poudarjamo še enkrat! Prosimo g. dr. Tavčarja, naj o tej stvari informira pri prvi seji gg. člane deželnega šolskega sveta. Posebno naj vpraša, zakaj se že 10 mesecev ne reši pritožba glede stanovanja. Naj je tovariš Silvester v Črnem vrhu še en leden ali pa še eno leto — zahtevamo da se mu da stanovanje kot ukazuje zakon, in sicer takoj!
Saj vendar ni pes, da bi ne imel strehe in kruha ! Silvestru svetujemo, naj bo — kakor je v takih razmerah tudi težko! — popolnoma miren in naj se ne izseli. Sedi naj n& svojem stolu in naj čaka ! Morda ga tisti, ki so mu odpovedali stan, dejanjsko vržejo na cesto in seveda njegovo ženo tudi. To bo začetek nove tragedije !
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Učiteljsko drnštvo za litijski šolski okraj zboruje dne 15. oktobra 1.1. ob 10. uri dopoldne v šoli v Toplicah pri Zagorju.
Na zborovanju predava gospod profesor S u h e r iz Ljubljane o temi : Moderno risanje v ljudski šoli.
K polnoštevilni udeležbi najvljudneje vabi za odbor
Josip Zajec, t. č. predsednik.
štajersko.
Učiteljsko drnštvo za celjski okraj
ima v nedeljo, dne 1 1. o k t o b r a t. 1., ob 10. uri predpoldne v okol. šoli v Celju i z -redno svoje zborovanje. Na dnevnem redu: Razgovor o volitvi učit. zastopnika za okrajni šolski svet Celje okolica.
K prav obilni udeležbi vljudno vabi
odbor.
Goriško.
Vabilo k občnem zboru Tolminskega učiteljskega društva, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. t. m. ob 9. uri dopoldne v ljudski šoli v Kobaridu.
Dnevni red:
1.	Predsednikov pozdrav.
2.	Zapisnik zadnjega obč. zbora.
3.	Tajnikovo poročilo o društvenem delovanju.
4.	Blagajni ko vo poročilo.
5.	Volitev računskih pregledovalcev.
6.	Zastopnika učiteljstva v c. kr. okrajnem šolskem svetu poročata o svojem delovanju.
7.	Kako naj postopa učiteljstvo v slučaju disciplinarne preiskave.
8.	Razni predlogi in nasveti.
9.	Volitev odbora.
Tovarišice, tovariši! Potrebno je, da vsi složno nastopimo v obrambo naših stanovskih pravic. Občni zbor bodi naš parlament, kjer vsak svobodno potoži svoje težave. Dolžnost pa je naša, da stojimo vsi za enega, eden za vse! Zato vsi v Kobarid !	Odbor.
Vabilo
k odkritju spominske plošče pokojnemu Strmšku.
Oklic za prispevke za spominsko ploščo pokojnemu Strmšku je dobil prijazen odmev, in tako je pripravljalnemu odboru mogoče vršiti prijetno dolžnost ter vabiti vse častilce Strmškovega spomina, zlasti pa njegove p. n. tovariše k odkritju spominske plošče pri Sv. Petru na Medvedjem selu, ki sevrši v nedeljo, dne 2 5. oktobra 1908, ob 10. do p.
Železniška zveza do Mestinja je od vseh strani jako ugodna. Zaradi obeda naj se blagovoli vsak udeleženec gotovo zglasiti pri tov. Fr. Korbarju, nadučitelju pri Sv. Petru na Medvedjem selu, pošta Pristova. Za nezglašence se za obed ne garantira.
Pripravljalni odbor.
Srednješolski vestnik.
** Mož bodočnosti. V „Slovencu" čitamo : Kot moža bodočnosti so baje izbrali Nemci odpadnika profesorja Belarja. Njega so določili za nemškega deželnega šolskega nadzornika, in ko se je ta nakana izjalovila, ga imajo prihranjenega za mesto ravnatelja na realki, ko pojde ravnatelj Junowicz v pokoj. Mi moramo že sedaj proti temu oporekati iz več razlogov. Belar nikakor ni mož ne za šolskega nadzornika ne za ravnatelja. Bilo bi raz-žaljenje slovenskega naroda, ako bi tak strupen renegat, kakor je Belar, dobil v roke vodstvo zavoda. Kakor je bil njegov oče kot mož zna-čajen in poštenjak, obče čislan, tako je prof. Belar kot zagrizen odpadnik in sovražnik vsega slovenskega pravi protitip narodnega renegata in ni sposoben za ravnatelja zavoda, ki ga obiskuje velika večina slovenske mladine. Tudi kvalifikacija njegova ni taka, da bi mogel postati ravnatelj. Kot dijak ni bil nobena luč in njegovi uspehi so bili jako pohlevni. Za profesorski izpit je rabil izredno dolgih priprav in o njegovi znanstveni vsebini so sodbe jako različne. Belar zna svojo osebo postavljati vedno v lepo luč. Ljubljanski potres mu je prav prišel, da se z njim oslavi in si dobi podnožje za višje plezanje. Potresno opazovalnico bi pa tudi vsak drugi lahko opravljal. — Hoteli smo opozoriti še o pravem času na to, da ne bo potem kakega iznenadenja. Ljubljanska realka ni nobena nemška posest, in mi moramo gledati, da ne postane!
* * Dopust za šolsko leto 1908/1909 je naučni minister dal profesorju Bogumilu Remcu, da vodi dvorazredno trgovsko šolo, ki se ustanovi v Ljubljani. — Prof. dr Valentin K o r u u je dobil dovoljenje, da sme poučevati na dekliškem liceju v Ljubljani. — Friderik Kordesch je imenovan za su-plenta na gimnaziji v Kočevju. — Prof. Josip W e s t e i z II. drž. gimnazije je dobil dovoljenje, da poučuje na dekliškem liceju v Ljubljani, suplent Leopold A n d r e e pa na obrtni nadaljevalni šoli. Aprob. učit. kandidat Ingnacij S c h a r f je imenovan za suplenta na gimnaziji v Kočevju.
** Nova nemška srednja šola v Bnkovini. V Gurahumori je bila otvorjena nova nemška realna gimnazija. Tako skrbi vlada za peščico Nemcev v Bukovini!
Književnost in umetnost.
Predavanja okrajne učiteljske konference v Šmartnem pri Litiji 10. dne meseca junija 1908 in okrajue učiteliske konference v Krškem 27. due meseca junija 1908. V Ljubljani 1908. Natisnila Učiteljska tiskarna. — Tako se imenuje 48 strani obsegajoča brošura, ki jo je izdal c. kr. okr. šolski nadzornik Lju-devit Š t i a s n y in ki obsega te le jedrnate sestavke : I. Naš cesar. Po raznih virih z ozirom na skioptiške slike, ki jih imata okrajni učiteljski knjižnici v Krškem in v Litiji, sestavil Ljudevit S t i a s n y. — II. Konferenčno poročilo c. kr. okraj. šol. nadzornika Ljudevita S t i a s n e g a. — III. Razvoj ljudskega šolstva za vladanja cesarja Franca Jožefa I. Predaval nadučitelj Bernard Andoljšek iz Litije. _ IV. Kako naj se s pridom goji ljubezen do domovine v ljudski šoli? Predavala

učiteljica Irana D o 1 i n a r iz Višnje gore. — V. Razvoj ljudskega šolstva za vladanja cesarja Franca Jožefa I. Poročal nadučitelj Frančišek R a n t iz Radeč. — VI. Kako se naj s pridom goji ljubezen do domovine v ljudski šoli? Predavala Amalija K o b a u iz Kostanjevice.
Zvonček objavlja v 10. letošnji številki to-le izbrano vsebino: 1. Naš Jožek. Zlatko. Pesem. — 2. Zgodba o lahkovernem mlinarju Tomažu Juraj Pangrac. Povest. — 3. Prva hruška. Podoba. — 4. Ob, poln težav je in bridkosti že sam začetek učenosti! Podoba
5.	Mladi fizik. J. N. Poučni spis. — 6. Jesenski darovi. Podoba. — 7. Krčmar Martin. J. P. Povest. — 8. Petačev Mihec. F. Stu-d e n k o. Povest. — 9. S polja. E. G a n g 1. Pesem s podobo. — 10. Gologlav. K. C. Poučni spis. — 11. Pouk in zabava. Kozel. Senčna podoba. — Demant Zvonko Adamič. — Koline. Iv. K i f e r 1 e Uglasbena pesem. — Rešitev. — Kotiček gospoda Doro-polj&kega.
Domače ognjišče. Izšla je skupno 8. in 9. številka tega krasnega lista s to-le vsebino: 1. Jerica Zemljanova: Matere, vzgajajte nam poštene hčere in vrle žene 1 — 2. M. K a b a j : Šola in dom. — 3. Ferdo Plemič: Bojazen pred denarjem. — 4. Janko P o 1 a, k : Kdo je kriv? — 5. Domači zdravnik. Dr. E B r e 11: Kako si ohrauimo zdrave in trdne zobe? — 6. Slike iz vzgoje. Anton Pese k : Kdo je naučil Lojziko in Frančeka lagati ? — 7. Dopisi. — 8. Listek. Ivo T r o š t: Proroške besede. — 9. Drobtine. — Priporočajte, širite „Domače ognjišče" 1
Naša bodočnost, priloga „Domačemu ognjišču", objavlja v 2. let. številki to-le bogato vsebino : 1. A. Pesek: Pisma slovenski mladini: 1. Z uma svetlim mečem 1 — 2. Fran K o 1 e d n i k : Julče. Povest. — A. S. P r i s a v s k i: Resnice. — cvetice. — 4. Juraj Pangrac: In vendar ga je zmodrilo ! Povest. — 5. Bloc-Podravski: Matere velikih ljudi. — 6. Razgled po domu in svetu:
1.	Zdravje. 2. Raznoterosti — V 3. številki tega lista pa imamo to-le vsebino : 1. Andrej R a p e : Po zemlji je hodila ljubezen. — 2 Juraj Pangrac: In vendar ga je zmodrilo 1
—	3. Fran K o I e d n i k : Julče. — 4. Bloc-Podravski: Matere velikih ljudi. — 5. A. S. P r i s a v s k i: Resnice — cvetice. —
6.	Andrejev: Slovenec sem 1 — 7. Razgled po domu in svetu : 1. Zgodovinske črtice.
2.	Raznoterosti. — Priporočamo najtopleje.
Slavnostni red za proslavo cesarjeve 60 letnice v ljudski šoli. Sestavil Anton Kosi.
—	Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Založil izdajatelj (A. K. v Središču). Cena 1 K.
—	Marljivi tovariš Anton Kosi je sestavil to jubilejsko delo po določilih ukaza c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 7. maja 1908, štev. 8331. — Delo je lepo tudi v tehniškem oziru ter se samo hvali.
Knjige „Matice Slovenske" se vse tiskajo in izidejo brezdvomno pred Božičem. P. n. gg. poverjeniki, ki za letos še niso poslali članarine, naj blagovolijo to storiti čimprej. Poedinci morejo denar (4 K) poslati tudi direktno Matici v Ljubljano, samo naj po možnosti navedejo, pri katerem poverjeništvu so doslej dobivali knjige.
Književna objava. Tiskana je moja brošura „Slobodna Škola". Obseza štiri pole. Papir je lep in jak. Cena 70 vin
Dobi se v knjigarni Trpinca v Zagrebu in pri meni Zagreb, Prilaz 52.
Davorin Trstenjak. Anketa Jednoty Komenskčho o uči-telj8kych akademiich: — Zvlištni otisk z „Podadug. Rozhledu" roč. XXI. — V Praze. 1908. — O knjigi izpregovorimo pozneje.
Politiški pregled.
* Socialnodemokraška državna kon-ferencija o dogodkih v Ljubljani in Pragi. V socialnodemokraški državni konferenci so se, ko so dokončali razpravo o ogrski volilni reformi, posvetovali tudi o narodnostnih bojih v Avstriji. Predsednik Pernerstorfer je poudarjal, da šovinizem v Avstriji zopet bujno poganja in da treba proti temu zavzeti odločno stališče. Ceh Soukup je za vir vsemu zlu označil kurialne deželne zbere. V češkem deželnem zboru vladajo na eni strani fevdalci, na drugi demagogi. Vse javne institucije treba demo-kratizirati iu ustavno reformirati na podlagi avtonomije. Schafer je poudarjal, da Nemci v češkem deželnem zboru zato obstruirajo, ker bi radi preprečili voliluo reformo. Naposled je soc.-demokraška državna konferenca skleuila resolucijo, v kateri obsoja narodno hujskanje v manjšinjskih okrajih. Na Ljubljano se nanaša sledeči pasus : „Na državni konferenci zbrani zastopniki proletariata avstrijskega pa prote-stujejo tudi proti temu, da je državna oblast te demonstracije proti narodnim manjšinam zlorabila v to, da je posegla zopet po metodah stare policijske države, da je proti svobodnim državljanom mobilizirala oboroženo silo, da škodo na lastnini povrne s človeškim življenjem. Državna konferenca protestuje proti krvavim nasilstvom orožništva in vojaštva, naj bodo njega žrtve Nemci ali Slovani, in zahteva strogo kazen za vse teh izgredov krive uradnike in vojake." — Naposled zahteva državna
konferenca socialne demokraeije uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželne zbore ter obsoja vlado, ki noče resnega narodnega po-mirjenja na podlagi ustavne reforme, temveč baranta s strankami in koncesijami.
*	Dalmatinsko Jezikovno vprašanje. Iz Zadra javljajo : Hrvaški poslanci so imeli te dni plenarne konference, ki so se jih udeležili tudi srbski poslanci. Razpravljali so predloge, tičoče se rešitve dalmatinskega jezikovnega vprašanja, ter so pretresali jezikovno predlogo točko za točko. Na željo namestnika Nardellija ostanejo podrobnosti tajne. Kakor se čuje, je večina hrvaških poslancev sprejela vladno predlogo kot podlago razprave. Hrvaški poslanci so namestniku na predlogo že odgovorili. Jezikovna predloga temelji na načelu, da ima italijanski jezik veljati kot drugi deželni jezik.
*	Andrassyjev volilnoreformi načrt za Ogrsko. Ogrska volilna reforma je zagledala beli dan v obliki Audrassyjevega načrta, ki upa, da bo z njim v zbornici prodrl. Volilna reforma ni ne enaka pa tudi ne direktna. V glavnem je taka-le: Volilno pravico imajo vsi ogrski državljani, ki so dovršili 24. leto brez ozira na to, ali znajo pisati in brati ali ne. Vendar pa bodo analfabeti svojo volilno pravico zamogli izvrševati le indirektno po volilnih možeh. Teh analfabetov bo 127.000. Direktno bo volilo 2,617.988 (to so torej tisti, ki znajo pisati in brati). Teh 2,617.988 pa bo razdeljeno v tri razreda, in sicer : Po en glas bodo imeli tisti, ki znajo pisati in brati. Teh je 1,534 000. Po dva glasova bo imel vsak, kije a) absolviral 4 srednješolske razrede, b) ki zna pisati in brati ter plačuje vsaj 20 K direktnega davka, c) ki zna pisati in brati in ima vsaj enega moškega uslužbenca, č) ki zna pisati in brati in je vsaj pet let pri enem delodajalcu, d) ki zna pisati in brati, je vsaj 32 let star, je doslužil vojake in ima vsaj dva otroka. Ta skupina bo štela 863 tisoč 267 volilcev. Po tri glasove bodo imeli a) tisti, ki so absolvirali popolno srednjo šolo, b) tisti, ki znajo pisati in brati ter plačujejo vsaj po 100 K direktnega davka. Ta kategorija šteje 217.721 volilcev. Kar se tiče narodnosti, bodo Madjari dobili 618%, Nemci 15-2%, Slovaki 10-3%, Romuni 7 4%, Rusini 0 5%, Hrvati M%, Srbi 2'4%, druge narodnosti 1'3% vseh glasov. Delavstvo, ki šteje 34'1% vsega prebivalstva, bo dobilo 36-9% vseh glasov. In ta čudna stvar se slučajno imenuje — volilna reforma.
*	Srbija. Kakor poročajo srbski listi, so kralju Petru odgovorili vsi evropski vladarji, da ga tako dolgo ne morejo sprejeti, dokler ne bodo vsi udeležniki umora kralja Aleksandra iz armade odstranjeni. Kakor hitro se to zgodi, bodo kralju Petru odprta vrata na vse evro-pejske dvore.
*	Proglasitev Bolgarske za kraljevino. Knez Ferdinand se je 4. t. m. pripeljal iz Bukarešta. V dunavskem pristanišču so ga pričakovali vsi ministri in drugi visoki dostojanstveniki. Ministrski svet je trajal pozno v noč. Zjutraj ob 8. se je knez Ferdinand z ministri odpeljal v Tirnovo, staro bolgarsko prestolnico, kjerje slovesno p r o k l a -miral Bolgarsko za neodvisno in jo proglasil za kraljevino. — Sodi se, da je zaradi proglasitve Bolgarske za kraljevino vojna med Turčijo in Bolgarsko neizogibna.
*	V goriškem deželnem zbora traja obstrukcija naprej Uganjajo jo slovenski klerikalci in laški liberalci. Ta lepa družba ubija čas in slepi ljudstvo I Seveda obstruira tudi deželni glavar Pajer in njegov namestnik dr. Gregorčič Pod solncem je vse mogoče!
*	Češki shod o ljubljanskih dogodkih. Dunajski Čehi so priredili 30. pret. m. velik ljudski shod, na katerem je govoril Etbin Kristan o ljubljanskih dogodkih. Natančno poročilo o tem govoru podati je iz tiskovnoprav-nih ozirov, žal, nemogoče. Kristan je vehe-mentno napadal barona Schwarza, ki je edini provzročil s svojo nerodnostjo in nesposobnostjo demonstracije in izgrede. Ostro je nadalje obsojal postopanje vojaštva, ki je s svojo okrutnostjo zakrivilo prelivanje krvi. O tiskovnih razmerah je rekel Kristan : če danes piše kak list v Ljubljani resnico, se ga konfiscira, na Dunaju, v Gradcu in Pragi pa se lahko listi lažejo, kolikor hočejo, ne da bi so jih zaplenilo. če se v Ljubljani na primer piše : Poročnik Mayer je dal brez vzroka streljati na ljudi, se v Ljubljani dotični list takoj zapleni. Toda naj se baron Schwarz trudi, kolikor hoče, resnica o grozovitih dogodkih v Ljubljani bo le prišla na dan. Dogodki v Ljubljani dokazujejo, da ne živimo v pravni, marveč v policijski državi. — O ljubljanskih dogodkih izide brošura v nemškem, francoskem in angleškem jeziku.
*	Adreso slovenskega ženstva v Ljubljani na ministra Praška je podpisalo 5000 slovenskih žena in deklet Odposlana je bila 30. pr. m. imenovanemu ministru.
*	Poboljšanje plač državnim uslnž-bencem. S 1. oktobrom je stopil v veljavo zakon, ki dovoljuje naknadni kredit 4 in pol mil. kron za leto 1908 v svrho izboljšanja materialnega položaja posameznih kategorij delavnih uslužbencev.
*	„Arbeiter Zeltung" očita Avstro-Ogrski, da je nje politika nejasna in da si ustvarja le sovraštvo v Bosni in Hercegovini.
Očita tudi naši diplomaciji, da spletkari z Bolgarsko, a da doživi s tem fiasko, dočim bo Rusija zopet triumfirala.
*	Splošno starostno zavarovanje.
V ministrstvu za notranje stvari na Dunaju so se vršila posvetovanja glede na splošno starostno zavarovanje. Načrt je popolnoma dogo-tovljen. Ugodi se ne samo delavcem, temveč do gotove meje tudi malim kmetom in obrtnikom. Predloži se že v prvi seji poslanske zbornice.
*	Dijaško gibanje na Ruskem. Iz
Petrograda poročajo dne 3. t. m.: Vseučilišče je zasedeno po policiji. Veliko število dijakov ni prišlo danes na predavanja. — Iz Moskve poročajo dne 3. t. m.: Danes se je vršil shod, ki se ga je udeležilo okolo 4000 dijakov in tudi odposlanci petrograjskega vseučilišča. Shod je 6klenil organizirati vseruski dijaški štrajk, ako naučni minister ne umakne svoje okrožnice, s katero se omejuje avtonomija visokih šol. — Iz Harkova poročajo dne 3. t. m.: Shod na katerem je bilo 2500 dijakov, je sklenil pridružiti se resolucijam petrograjskega in moskovskega dijaškega shoda.
Vestnik.
Pomagajte! Neki tovariš na Kranjskem, ki nas prosi, naj ga ne imenujemo, je bil zaradi gonje svojih sovražnikov suspendiran. Pustili so mu letnih 946 K 66 v. Nahaja se v obupnem materialnem položaju. Hči mu je na učiteljišču v Gorici, sin v Kopru. Za oba plačuje mesečno 82 K, sam pa dobiva 78 K na mesec. Apeluje na vse slovansko učiteljstvo, da mu priskoči v tem žalostnem stanju na pomoč. Darove sprejemamo mi, ki jih bomo izkazovali v listu ter pošiljali imenovanemu tovarišu.
„Slovenski Gospodar" se je v poročilu o letošnji skupščini „Zaveze" obregnil nad učiteljstvom, češ, da sta njegova edina ideala boj zoper klerikalizem in izboljšanje učiteljskih plač, ter kar naravnost ščuva ljudstvo zoper regulacijo učiteljskih plač. Da se ljudstvo v tem oziru pouči, širite tovariši in tovarišice, Peskov referat „Regulacijo učiteljskih plač" med narod, da spozna upravičenost naših zahtev. Potrebno pa bi tudi bilo, da se izvrstni Ganglov referat „Sola in kmetiško vprašanje" izda v posebni brošuri, da se razširi med narod, da vidi, da se učiteljstvo poteguje za reformo ljudske šole v kmetiškem smislu, da hočemo ljudstvu dobro. Prepričan sem, da bi ta brošura pridobila šoli in učiteljstvu marsikaterega prijatelja, ker bi uvidel, da nismo taki, kakor nas črnijo, temveč da imamo srce za kmetiško bedo ter da iščemo pomoči zanjo in da delamo za blagor naroda!
Za slogo. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je imel pretekli teden sejo, na kateri je soglasno sklenil, naj stopi dr. T a v č a r v njegovem imenu v dotiko z dr. Š u s t e r-š i č e m in zve, če se da doseči sporazumljenje med narodno napredno in S. L. S. v svrho skupnega postopanja v narodnih stvareh.
Tovariš Ivan Lapajne, ravnatelj v p. v Krškem, se zavzema v „Našem Listu" za to, naj narodno-napredna stranka in S. L. S. postavita za bodoče nadomestne volitve v deželni zbor kranjski kompromisne kandidate. Ker se je začelo delovati za slogo, se morda tov. Lapajnetu izpolni želja, čeprav nimamo mnogo upanja.
Poročil se je tov. Fran G r a j 1 a n d, učitelj v Kostanjevici, z gospodično Friciko Šetinčevo. Obilo sreče!
Samostojni krajnl šolski svet za Spodnjo Šiško se je prvikrat volil. Voljeni so: Viljem Maurer, Fran Burger, Dragotin Mohar, Miha Bizjan, Jakob Kogovšek. Namestnika: Anton Homan in Anton Vernik. Krajni šolski nadzornik ostane A. Pogačnik.
Glasbena matica v Celju. Pogoji za ustanovitev Glasbene Matice v Celju so izpolnjeni. Šola za petje, klavir in gosli se otvori 1. novembra.
Prepovedane cigarete. Vse županije na Ogrskem so strogo prepovedale otrokom pod 15 leti pušiti cigarete ali tobak. Tudi so zapovedale trafikantom, da ne smejo otrokom pod 15 leti nobenega tobaka predati. Ta prepoved bi bila tudi pri nas na mestu. Izostal bi marsikak požar in tudi bolj zdrava in krepka bi bila naša mladina!
Osebne vesti na Kranjskem: Ana E r z i n o v a je imenovana za suplentko na šoli v Semiču. Marija Zakrajščkova, prov. učiteljica v Spodnjem Zemonu, je v isti lastnosti premeščena v Šmihel-Štopiče. Provizorična učiteljica Marija Bitenčeva je prestavljena iz Št. Vida nad Ljubljano v Presko. Učiteljica Evgenija Pehanijeva v Logatcu je dobila zaradi bolezni dopust, suplira jo Ljudmila Juvanova. Marija G a 1 e t o v a v Cerknici je šla zaradi bolezni na dopust, nadomešča jo Roza Svetičeva iz Trnja.
Osebne vesti na Štajerskem: Nad-učitelja sta postala Ferdinand Spranger iz Št. Ilja v Veržeju in Anton G 1 a s e r od Št. Janža na Vini gori v Remšniku. Definitivni učitelji, oziroma učiteljice so postali: v Kapeli pri Brežicah dosedanji začasni učitelj od Sv. Petra pod Sv. Gorami Franc V a d n e 1; v Sromljah dosedanja suplentinja v Hrastniku
Antonija D a n e u ; r Zdolah ondotna začasna učiteljica Ljudmila Š i r c 1 j e v a; v Spitaliču začasni učitelj v čadramu Ivan K e r ž i i; v Vurberku ondotna suplentinja Ivana L e š n i-k o v a. Učitelj na Ponikvi Tomaž Grah in učiteljica Antonija L i k ar j eva sta na lastno prošnjo upokojena, in sicer prvi stalno, druga pa začasno. Učiteljici v Pišecah Rozi P r o s -k a r j e v i se je dovolilo, da se poroči z on-dotnim učiteljem Josipom Bohincem.
Umrla je v Ljubljani Ana Pod-rekarjeva, učiteljica na Viču. Pogreb je bil dne 7. t. m. R. i. p.!
Razbojniški napad na učiteljico pri belem dnevu. Gospa Marija P o 1 4 k o v a , učiteljica v Doleh pri Litiji, se je napotila 30. dne meseca septembra t. 1. ob eni popoldne iz Dol v Sevnico. Tja je bila vabljena kot priča v neki posestveni zadevi. Romantična pot in lepo vreme sta jo izvabila, da se je napotila peš do Radeč pri Zidanemmostu. V soteski pod Kumom jo je napadel razbojnik pri belem dnevu, t. j. ob pol treh popoldne. Na levo skala, na desno peneči se potok Sopota in zopet skala. Srčnemu možu bi upadlo srce in kaj ne bi slabotni ženski ob nenavadnem napadu, ob vršanju peneče Sopote in ob groznih besedah : „Denar sem, ali te pa zabodem !" In prijel je razbojnik svojo žrtev za lase, jo potegnil nazaj, in gledala sta si v oči. Strašne so bile razbojnikove oči v trenutku, ko je izustil: „Denar sem, ali te pa zabodem! . . ." ln v rokah se mu je zasvetil svetlonabrušen nož. Srčnemu možu bi upadlo srce ob nenadnem napadu in kaj ne bi slabotni ženski. Dala mu je torbico, v kateri je imela robček, klju-ček, povabilo k sodniji, zavojček za cigarete in denar. In spustil se je čez penečo se Sopoto v gozd. Vso zadevo je preplašena gospa naznanila na orožniški postaji v Radečah pri Zidanemmostu. Orožniški postajevodja g. Lavrič je ukrenil takoj vse potrebno, da se razbojnika izsledi. Že v zgodnjem jutru se je napotil sam v spremstvu edinega tovariša, ki je šele na poizkušnji, v Kumsko sotesko in v Kumske hribe. Ne moremo si kaj, da bi ne pohvalili na tem mestu spretnosti in požrtvovalnosti orožniškega postajevodje g. Lavriča. Brez hrane in pijače je letal od ene zjutraj pa do štirih popoldne s svojim tovarišem, ki je šele na poizkušnji, po Kumski soteski in po Kumskih hribih. Uspeh prvega dne je bil zadovoljiv. Doseglo se je kolikortoliko. Da ni moč misliti na jasnost že sedaj, je uverjen vsakdo, kdor pozna Kumsko sotesko in Kumske hribe. Sum leti najbolj na nekega 20—30 let starega moškega še dokaj lepe zunajnosti. Mož je vitek, ozkega nosu in bledega obraza. Najbolj ga označuje praska na enem uhlju. Pod nosom ima rjave brčice. Oblečen je v rjavo obleko. Nosi poletno srajco z rdečim, vrvičastim podvezkom. Kdorkoli bi ga videl, naj ga ovadi takoj najbližji orožniški postaji. — Da smo opisali vse to tako podrobno, nas sili mnenje, da ni napačno opozoriti na podkumsko sotesko vse one, ki potujejo tuintam tako brezskrbno skozi njo. Ob tem nam sili v spomin tudi dejstvo, da v razdalji 6 ur ni niti ene orožniške postaje. V tej razdalji kliče lahko človek na pomoč z zverinskim glasom, a doklical ne bo nikogar. Ali bi res ne bilo moč ustanoviti v Doleh pri Litiji orožniške postaje ? Na Doleh se orožnikov ne brani živa duša. Tudi za stanovanje bi bilo oskrbljeno G. Vrtačnik star. ima lepe prostore. Če je pa v Doleh pri Litiji preblizu, gotovo bi se orožnikov tudi v Št. Jurju pod Kumnom ne branili. Varnost je draga vsakemu. Orožniki pa tudi niso lovski psi. Toliko gotovim c. kr. oblastem v resen preudarek !
Po Hrastniku lažejo nemškutarji na vse mogoče načine zoper slovensko šolo. Opozarjamo Slovence, naj ne verujejo vsega, kar slišijo, pač pa naj se sami prepričajo o resnici! Amar & Comp. se boje, da bo polagoma njihova šola prazna, in zato si bodo izkušali pomagati na razne mogoče načine.
Nemiri na učiteljišču v Kopru. Na koprskem učiteljišču je začelo zopet vreti, in sicer na italijanskem oddelku. Dijaki se pritožujejo, da učitelji ne znajo dovolj italijanski. Posredujeta društvi učiteljev („Federazione" in „lega degli insegnanti"), ki sta poslali nauč-nemu ministrstvu brzojavko, v kateri prosita za odpravo nedostatkov.
Tečaj za pletenje košev so otvorili v Sovodnjah s 1. oktobrom t. 1. Poučuje g. U r š i č , dosedanji učitelj pletarske šole na Žagi.
Obrtno šolo za mizarje otvorijo s 1. novembrom t. 1. v Solkanu. Potrebno in koristno !
Proti ustanovitvi nove italijanske gimnazije v Pulju na stroške dežele in puljske občine je protestiral ljudski shod, ki ga je priredila v Pulju „Narodna radnička organizacija". Ta protest se je naznanil ministrskemu predsedniku baronu Becku in nauč-nemu ministru dr. Marchetu.
Preizkušnje učiteljske usposobljenosti za obče ljudske ln meščanske šole se začno na c, kr. ženskem učiteljišču v Gorici dne 4. novembra" t 1. ob 8. uri predpoldne. — Pravilno opremljene prošnje se imajo predložiti predpisanim potom do 15. oktobra t. 1. ravnateljstvu c. kr. izpraševalne komisije za obče ljudske in meščanske šole v Gorici.
Sedaj pridejo Gorenjci! V nedeljo, dne 11. t. m., na veliko ljudsko slavje, ki se vrši v Lescah po domače pri „Krištovu" na
Gorenjskem. Priredili bomo pravcati „narodni semenj" in poslali, kar bo le prebitka, pa če zraven dali, za one vsega usmilienja vredne može, ki po krivici trpe v bolnici usodne Ljubljane, poleg tega pa tndi še prispevali za druge blage namene. Na vsa slavna društva, korporaeije in občinstva gre tem potom nujna prošnja, na ta dan prav nič ne zase prirejati, tembolj pa se nujno odločiti k izkupičku pod Triglav k nam.	Pripravljalni odbor.
Šolstvo v Jesenicah na Gorenjskem. Iz sobotnega „Slovenca" posnemljemo: Iz nemške šole je doslej izstopil en sam slovenski otrok in prestopil v slovensko šolo. — Slovenska ljudska šola ima letos 9 razredov in 9 učiteljskih oseb, pa je samo štirirazrednica Prvi razredje so trije, druga dva, tretji tudi trije, samo četrti je brez paralelke. Povsod drugod, kjer je toliko otrok, so deški razredi «ase, dekliški zase, samo na Jesenicah so v vseh razredih namešani dečki in deklice. Nabasani so v vseh razredih tako, da zleti na koncu sedeči otrok iz klopi, kadar se drugi le malo ganejo. V klopeh, kjer je prostora za dva otroka, sedeti morajo po trije in štirje. Vkljub temu, da so trije prvi razredi, jih je v vsakem še polovico preveč za majhne in tesne prostore, kakršne ima sedanje šolsko poslopje. Skrajni čas je že, da se zida nova šola, ki se zanjo pobira davek že 10 let, pa še danes ni rešeno, kdaj se bo zidala in kak-kšna. {¡Občina želi novo šolo za celo župnijo kakor je bila tudi dosedaj samo ena šola Razmere zahtevajo več kot štirirazrednico. Če bi bila osemrazrednica, bi ne bilo treba nič več učiteljskih oseb, kakor jih je že sedaj Otrokom bi ne bilo treba hoditi v ponavljalno Šolo, kjer se čisto nič ne nauče, hodili bi do 14. leta v osemrazreduico in si pridobili izobrazbe, kakršne si v štirirazrednici ne more pridobiti najpridnejši učenec. Pomisliti je treba, da je v jeseniški župniji komaj 20 kmetov, vsi drugi so obrtniki ali tvorniški delavci in železničarji, in njih otroci od 12. do 14. leta nimajo doma kaj delati. Kako dobro bi bilo sanje, ko bi hodili v tej dobi še v šolo I In kako lahko se to zgodi, če se zgradi osemrazrednica! čudno je, da taki opravičeni želji nasprotujejo ravno taki, ki bi vendar morali v prvi vrsti skrbeti za prosveto in napredek. Občina bi rada na svoje stroške zidala osem-razrednico, pa ne sme. Ali ni to nekaj posebno ■čudnega? Rajši dve štirirazrednici četrt ure Darazen, kot pa skupno osemrazrednico. Za to dela v prvi vrsti tvornica. Zakaj bi otrokom svojih delavcev ne privoščila večje izobrazbe? C. kr. deželni šolski svet naj ne uvažuje želj savskih Nemcev, ko gre za zidanje slovenske Šole, ampak ozira naj se na dejanske potrebe in želje staršev, ki hočejo skupno osemrazrednico za celo župnijo. — Na Jesenicah bo treba ustanoviti tudi obrtno-nadaljevalno šolo.
Zahvala. Tukajšnji trgovec, blagorodni gospod Josip Kandušer, je blagovolil ubožnim učencem mengiške šole podariti 15 K, ki bi mu jih bil izplačal kamniški odvetnik gosp. dr. Kraut kot potniuo. Za ta veledušni dar se iskreno zahvaljuje vodstvo ljudske šole v Men-gišu, dne 4. oktobra 1908. — L. Letnar, voditelj.
Nova šola v Vavti vasi pri Novem mestu. Dne 20. septembra se je blagoslovilo novo šolsko poslopje v Vavti vasi. Slavnosti so se udeležili gg. okrajni glavar baron Viljem Rechbach, prošt dr. Seb. Elbert, okrajni šol. nadzornik Jos. Turk, dež. poslanec Jos. Dular, župan Josip Zurc in obč. svetovalec Znane ter še nekateri duhovniki. Učiteljstvo se je splošno prezrlo in ni bilo vabljeno. Ker pa je bližnje učiteljstvo vedelo aa to slavnost, se je brez povabila udeležilo ier tako storilo svojo sveto dolžnost — zavedajoč se svojega vzvišenega stanu. Prošt dr. Elbert je imel ob 9. uri slavnosti primeren govor staršem in šolski mladini. Govoril je popolnoma iz duše učiteljstva. Takih govorov smo še malo — ali sploh nikakega — slišali iz ust katoliškega duhovnika. Če bi večkrat take govore slišalo naše ljudstvo, bi se tudi ljudsko šolstvo kmalu lepše povzdignilo in truda-polno delo učiteljev bi rodilo lepše in boljše sadove. Tu v tem govoru ni bilo umazanega hujskanja, pač pa je govornik lepe nauke, ki «o mu v resnici izvirali iz dna srca, polagal v duše poslušalcev. Iz govora samega pa smo spoznali, da g. prošt pozna in ve ceniti težko delo ljudskošolskega učitelja! — Po maši so šli udeleženci k novi šoli, kjer je g. prošt blagoslovil novo poslopje. Po blagoslovu je okr. šol. nadzornik nagovoril v primernem govoru zbrane starše, potem domače učiteljstvo in šol. otroke ter jim razložil pomen šole. G. okrajni glavar se je zahvalil vsem, ki so se potrudili, da stoji sedaj ta krasna nova šola Govoril je še g. župan Zurc v istem smislu kot oba pred-govornika. Vsi govorniki pa so poudarjali, da je šola zgrajena v istem letu, ko slavi naša država 601etnico vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. S trikratnim ,Slava' na vladarja se je slavnost zaključila.
Kako z nami in kako z Nemci! V „Edinosti" čitamo : Ali naj pripovedujemo vnovič, žalostni historiat naše šolske mizerije?! Ni treba. Saj je ta škandal predobro znan nam vsem : V ogorčenje naše in v sramoto države bije to naše ubogo ljudstvo že nad četrtstoletja boj za eno borno ljudsko šolo, za tisoče šolskih otrok svojih ! Nad četrtstoletja traja že ta borba in — mi ie nimamo te borne ljudske
šole! — Tako se postopa z nami, ki tvorimo tu na tisoče avtohtonnega prebivalstva. In niti jubilejsko leto, ko zahtevajo gospodje patentirani avstrijski patrijotje, naj se vsi narodi radujejo v jubilejskem razpoloženju, niti to slavnostno leto ni prineslo saniranja te vnebovpijoče krivice, ni odpravilo tega evropskega škandala!
—	Kako se pa postopa z Nemci, ki so tu le kolonija, tujci?! Ni dovolj, da nas ubijajo 8 tem, da nam odrekajo sredstva za elementarno naobrazbo, ni dovolj, da nas tišče v duševno temo, da gonijo našo deco v tujinske šole, kakor se goni neumno in nemo žival v klavnico! — Ne, vse to ni dovolj, ampak po vrhu se nam še rogajo, nas izpostavljajo zasmehu, nas ponižujejo in nam dajajo občutiti, da smo nevredna inferioma bitja: s tem, da druge, ki so tu tujinci, ki tu nimajo nikakega prava, kar obsipljajo s svojo dobrohotnostjo! Ko gre za to, da se ustreže, kaki in tudi najobjestneji želji tržaških Nemcev, tedaj jim vlada kar z obema rokama nudi česar žele! V takih slučajih se nič ne vprašuje, je- li je potrebno ali ne in koliko bo to stalo?! Ko gre za želje Nemcev, tedaj avstrijski državljan le — plačaj!
—	Tudi v Trstu imamo dvojno mero v najbolj kričečih formah. Nemcem se brez srama vse dovoljuje na šolskem polju, nam pa se brez srama vse odreka! — V tej dvojni meri smo ravnokar prejeli nov kričeč dokaz. V 2. razredu v nemški šoli na Lipskem trgu sta bili doslej dve parelelki. Ker pa se je tu letos slučajno nabralo nekaj več učencev nego prejšnje leto, in ker se je isto zgodilo tudi v šestem razredu, je ravnateljstvo zahtevalo, da se za drugi razred otvori tretja paralelka in da 6 razred dobi pa-ralelko. To se je zgodilo šele pred par dnevi po otvoritvi šole! A sedaj čujte in zgražajte se z nami vsi vi, ki že nad četrtstoletja trpite in kolnete zaradi naše slovenske šolske mizerije: zahtevi ravnateljstva nemške šole je v polni meri ustreženo brzojavnim potom! — Ne moremo dalje, ker se nam krči pest od najopravi-čenejega ogorčenja zaradi take pristranosti! Ali to čujte, gospodje Beck in kompanija: slovenski narod se ne raduje v tem jubilejskem letu, ker se ne more. ker vladin režim nima zanj kruha, ampak le kamen in puške!
Deželna kmetijska šola na Goriškem. Do 20. oktobra se vpisujejo prosilci za sprejem v prvi zimski tečaj deželne kmetijske šole, in sicer kmetiški sinovi in sinovi posestnikov, ki dokažejo, da so dosegli normalno starost 16 let. ali pa da so pred kratkim zadostili vojaškemu službovanju; mladeniči, ki so neposredno pred naborom, se ne sprejemajo. Prosilci morajo posedati v elementarnih predmetih zadostno predznanje, ki ga morejo dokazati s sprejemnim izpitom ; biti morajo lepega nravnega vedenja in krepke fiizične kon-štitucije, primerne za kmetijski poklic. Pouk se razdeli na dve dobi po pet mesecev, in sicer od J 5. novembra 1908 do 15. aprila 1909. Kdor dovrši prvi tečaj z dobrim uspehom, ima pravico stopiti v drugi tečaj, ki traja ravnoto-liko časa. Koncem vsake učne dobe se vrše javne preizkušnje in koncem druge učne dobe se izdajo gojencem, ki so dovršili drugi tečaj, odpustna izpričevala. Gojenci se bodo poučevali v praktičnem kmetijstvu, govedoreji, si-rarstvu itd. Vadili se bodo v čitanju, pisanju in računstvu ter v rabi kmetijskega orodja, v obrezovanju itd. — Značaj šole zahteva, da stanujejo gojenci v zavodu, kjer bodo imeli brezplačno stanovanje brez perila. Za skupno hrano plačajo mesečno prehranilnino, ki se izračuna na podlagi vseletnega potroška za nakup jestvin in se razdeli na število prisotnih gojencev. Pri določevanju mesečne prehranil-nine se bo oziralo na premoženjske razmere manj premožnih učencev ; dvajsetim se podele mesečne podpore po 24 kron. torej skupaj po 120 kron za petmesečno dobo zimskega tečaja Kdor namerava prositi za te podpore, naj priloži prošnji ubožni list. Zakoniti zastopniki gojencev iinajo predložiti pismene in z dotičnimi listinami opremljene prošnje (krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo dobrega nravnega vedenja, ubožni list) deželnemu odboru do 20. oktobra S posebnim obvestilom se naznani dan sprejemnih izpitov in otvoritev tečaja
Nepriobčen popravek. Tov. Silvester je poslal „Slovencu" popravek. Ker ga pa ta ni hotel priobčiti, ga objavljamo mi, da se spozna resnica: Slavno uredništvo „Slovenca" v Ljubljani. Podpisani prosi, da priobčite v smislu § 19. tiskovnega zakona sledeči popravek v svojem cenjenem listu: Poročilo „Slovenca" z dne 25. septembra 1908, št. 220, pod naslovom: „Šolski štrajk v Črnem vrhu" ne odgovarja istini. — Ni res, da sem brusil tri dni pete okrog in nagovarjal ljudi, naj pošljejo otroke v šolo. Res pa je, da nisem storil v ta namen niti enega koraka, res je tudi, da sem razglasil začetek pouka v šolski veži in sem mnogim vprašajočim občanom tudi povedal, kdaj se začne šola. Ni res, da je štrajk v Črnem vrhu popolen. Res pa je, da je mnogo staršev, med njimi tudi pristaši Slovenske Ljudske Stranke, ki bi pošiljali otroke prav radi v šolo pod mojim vodstvom; najboljši dokaz pričujoče trditve je dejstvo, da sta 21. t. m. predsednik kraj nega šol. sveta in eden član okrog 50 v šolo došlih otrok staršev raznih političnih barv šiloma odpravila domov Ni res, da sedi vitez Kaltenegger na aktih, ni res, da se šolske oblasti ne ganejo. Res pa je, da sem se proti sklepu c. kr. dež. šol. sveta pritožil na ministrstvo in da mora g. vladni refe-
rent čakati na uspeh pritožbe. Res je tudi, da se višja šolska oblast v mojem slučaju giblje izredno marljivo in me je poslala pretekli teden na dopust ter tako v polni meri ustregla sovražnikom naprednega učiteljstva. V Črnem vrhu, 28. septembra 1908. — Franc Silvester, nadučitelj.
V Ornem vrhu nad Idrijo je bil pretekli teden požar, ki je uničil 13 hiš, 12 hlevov in 6 drugih stavb. Začelo je goreti v hiši občinskega svetovalca Žigona, tistega moža, ki je podil dne 21. pr. m. v šolo došle otroke domov, da je bil tako štrajk ,popolen', kakor so si ga želeli v Ljubljani. Isti dan je v družbi Filipa Rudolfa Žigon našemu tovarišu Silvestru odpovedal stanovanje, dasi ga deželni šolski svet še ni prestavil. — Tovariša Silvestra je hotel vreči na cesto, a že par dni kasneje je spodila kruta usoda iz hiše njega in njegovo ubogo družinico. Rekli bi lahko: Božji mlini meljejo počasi. ... Tudi drugi kruti preganjalci učiteljstva ne uidejo pravični kazni božji!
Šolsko zdravstvo.
Ako te Je pičila čebela, osa ali kaka
druga žuželka, odstrani najprej želo, nato drgni dotično mesto močno z novo narezano čebulo. To sredstvo olajša bolečine in zabrani, da rana ne oteče.
Škrlatinka se jako širi po Galiciji. Začetek vseh šol je odgoden za dva tedna.
Darica razsaja v ptujski okolici. V dveh mesecih je pomrlo blizu 40 otrok.
Shod protiaikoholistov se vrši od dne 12. oktobra naprej na Dunaju. Na dnevnem redu je mnogo predavanj o vplivu upijančljivih pijač na človeka, o stanju pijančevanja v posameznih deželah, o obrambnih sredstvih proti pijančevanju itd. Slovence bo zastopal na tem shodu prof. Krek. Slovenci bi imeli mnogo vzroka, da bi se zanimali za ta kongres.
Mednarodni kongres za tuberkulozo so otvorili 21. pret. m. v Washingtonu. Kongres se je bavil poglavito z dosedanjimi uspehi borbe proti tuberkulozi.
Razgled po šolskem svetu.
—	17.000 otrok, in sicer slovenskih, je brez pouka na Goriškem. Vlada zida Lahom in Nemcem šolske palače, a za Slovane nima niti vinarja.
—	Dr. SuflaJ — vseučiliški profesor. Kakor javljajo, je imenovan dr. Šuflaj profesorjem na zagrebškem vseučilišču. To imenovanje je simptomično zato, ker je vseučiliški senat istega dr. Šuflaja ze dvakrat odklonil. Ta vest o imenovanju je zbudila silno ogorčenje.
—	Pruske višje dekliške šole. Na Pruskem imajo 270 javnih višjih dekliških šol, na katerih službuje 3158 izključno ondi zaposlenih učnih oseb. Število učenk na teh šolah je od ]. 1901. do 1906. poskočilo od 53.480 na 71.156. Privatnih višjih dekliških šol imajo 675 z okolo 86 tisoč učenkami. Po veri je bilo 1. 1906. v javnih višjih dekliških šolah poleg 56.382 protestantk in 7.080 židovk le 7.415 katoličank. Iz tega je razvidno, da katoliški nemški krogi niso posebno zavzeti za višjo žensko izobrazbo, kar je z obžalovanjem konstatirala pred kratkim tudi „Köln, Volkszeitung".
—	Vrenje na vseučilišču v Moskvi.
Iz Moskve poročajo : Reakcionarna politika na-učnega ministra je Drovzročila veliko vrenje na tukajšnjem vseučilišču. Dijaki so sklenili, da bodo energično podpirali profesorje v njihovi opoziciji proti ministru. Ako bo potrebno, pričnejo tudi aktivno borbo.
—	Ljudsko šolstvo na Bolgarskem. Ljudsko šolstvo na Bolgarskem je sedaj urejeno po novem šolskem zakonu, ki se je izdal začetkom tega leta. — Ljudske šole so državni zavodi, in pouk traja štiri leta. Ako otrok zamudi pol dneva šolskega pouka, so dolžni starši plačati 10 do 15 vinarjev denarne globe. V prvem razredu sme biti največ 60 učencev; ako je več učencev, se otvori nov razred ali pa se uvede poldnevni pouk. Ako je šola oddaljena 3 km, niso tako oddaljeni otroci dolžni obiskovati šole. Bazen ljudske šole je še meščanska šola, ki v nji traja pouk tri leta. Poučuje se tu ruski jezik in računovodstvo. Za šolska poslopja skrbe občine. Ubožnim občinam pomagata zidati šole država in okraj. Učitelj mora dovršiti učiteljišče in napraviti državno učiteljsko izkušnjo. Ako v treh letih ne napravi izpita, ga odslove. Omožene ženske ne morejo biti učiteljice, izvzemši učiteljic na deželi. Učitelji ljudskih šol imajo izpočetka 1200 kron plače; doklad je osem. Največja plača znaša 2220 kron. Učiteljice imajo za 10 odstotkov manj; provizorični učitelji in učiteljice imajo 20 odstotkov manj nego definitivno nameščeni učitelji. Učitelji v mestih nimajo prostega stanovanja niti stanarine, pač pa dra-ginjsko doklado, in to v mestih s 15 000 prebivalcev 10 odstotkov, v Sofiji 40 odstotkov svoje letne plače. Draginjsko doklado plačajo občine. Učitelje plačuje deloma država deloma občina. Vsaka občina je dolžna za vsakega učitelja ljudske šole plačati na leto v državno blagajnico 900 kron. Učitelje ljudskih šol voli kraj ni šolski svet. Politike v škodo kulturnemu
delu bolgarski učitelji ne smejo biti udje po-litiških društev niti se udeleževati politiških zborovanj. To je pač „moderno"!
Hrvaška ljudska šola v Pazlnn je
imela pred 18 leti, ko so jo odprli le 60 učencev in učenk. Danes jih ima 330. — Tudi lep D sp redek«
—	Židje v ruskih višjih šolah. Ravnatelj peterburškega inženirskega zavoda je naznanil, da se v prihodnjem šolskem letu židje sploh ne bodo sprejemali v ta zavod, ker je njih število že prekoračilo normo za židovske učence. Istotako se ne bodo sprejeli v elektrotehnični in metalurgični oddelek peter-burške politehnike. V druge oddelke se bode sprejel samo po en Žid.
—	Grašbo vseučilišče je štelo minuli poletni tečaj 1477 rednih slušateljev in 17 rednih slušateljic. Juristov je bilo 855, medi-cincev 280, filozofov 278, farmaceutov 63 in teologov 80.
—	Boj Čehov za svoje šolstvo. Poslanec Cipera je, kakor javljajo iz Prage, sestavil štatistiko o češkem šolstvu na češkem tam, kjer so čehi v manjšini. Iz statistke je razvidno, da mora 80.000 čeških otrok obiskovati nemške šole, ker čeških ni. — V Po-štorni na Nižjem Avstrijskem je češka šolska družba „Komensky" ustanovila češko šolo. To je na Nižjem Avstrijskem prva češka šola na kmetih.
—	Ženske izključene z ruskih vseučilišč. Iz Petrograda poročajo: Ministrski svet je pooblastil naučnega ministra, da prepove vpisovanje žensk na vseučilišča. One, ki so že vpisane, zamorejo dovršiti nauke. Doslej J j bilo na ruskih vseučiliščih vpisanih 2102 žensk.
—	Šolskih zdravnikov Je na Japonskem 4941 (za 395 več) nego lani. Ti zdravniki dobivajo 143.987 jenov plače. Lani so preiskali 722.973 učencev.
—	Zopet nora madjarska šola na Hrvaškem. „Hrvatski Branik" poroča, da otvori madjarsko društvo „Julian" v kratkem madjarsko šolo v Sotu v Sremu. Učitelj je že dospel na svoje novo mesto.
—	Za češke manjšinjske šole. De-putacija čeških obrambnih društev odpotuje te dni na Dunaj, da vroči ministrskemu predsedniku Becku spomenico v zadevi čeških manj-šinjskih šol.
—	Bolgarsko vseučilišče v Solunu. Bolgari so imeli v Monastirju shod, na katerem so sklenili nabirati denarne prinose za ustanovitev bogarskega vseučilišča v Solunu.
—	120 milijonov za vseučilišče. Znani ameriški politik W. F. Vilas je zapustil za vseučilišče v Visconsinu 120 mil. Njegovi dediči bodo dobivali samo letno reuto. Svoje imetje si je pridobil s špekulacijami z drvi.
—	Doktorat živlnozdravništva. Ži-
vinozdravniški visoki šoli na Dunaju in v Le-vovu sta z najvišjim odlokom z dne 5. septembra dobili pravico promocije za doktorje živinozdravništva (doctores medicinae veterina-riae). S tem je ustreženo željam živinozdrav-nikov. Ta doktorat bo pa le fakultativen, torej ne obvezen za praktičen poklic, kakor je medicinski. Obenem je z novim šolskim letom uvedena šolnina, ki znaša za avstrijske državljane 50 kron za semester, za druge 75 kron. Ubožni in marljivi slušatelji morejo biti šolnine oproščeni. Šola bo smela odzdaj voliti tudi rektorja svobodno in preide t civilno upravo, kakor hitro bodo dotična pogajanja končana. Doslej je stala pod vodstvom vojnega ministrstva !
—	8 hrvaškega vseučilišča. Z imenovanjem dr. Milana Šuflaja vseučiliškim profesorjem se je vlada pregrešila proti vseučiliški samoupravi. Profesorski kolegij je tega „učenjaka" že trikrat odklonil, zadnje leto z opazko, da ni vreden, da bi poučeval hrvaško mladino, ker je v svojih spisih falzificiral hrvaško zgodovino. Tudi Madjar profesor Greksa se je pridružil tej izjavi profesorskega kolegija. Sedaj bodo profesorji protestirali proti imenovanju Šuflajevemu. — Pred petimi meseci, ko je hrvaška vlada suspendirala vseučiliškega profesorja Manojloviča, so vladni listi trobili v svet, da bo preiskava dokazala njegovo krivdo. Sedaj pa so Manojloviču poslali dekret upokojenja, ne da bi navedli kakršenkoli razlog za upokojitev. Preiskave, ki bi jo imel voditi po zakonu edinole akademski senat, so se menda zbali, ker bi ta dokazala, da je bil profesor Manojlovič obrekovan. Mladi profesor mora v pokoj, ne da bi vedel zakaj.
—	Wahrmund. Kakor poročajo z Dunaja, je profesor Wahrmund izjavil, da Praga ni zanj pripravno mesto. Obljubilo se mu je, da ga pokličejo na Dunaj, ali obljube niso izpolnili. V kratkem baje Wahrmund obelodani neka senzacijonalna razjasnjenja.
—	Prepoved barv. Naučni minister dr. Marchet je na zborovanju vseučiliškega odseka nemških svobodomiselnih strank zagrozil, da na vseučiliščih sploh prepove nošenje barv, ako bi se tudi letos ponovili izgredi na vseučiliščih.
Ne zabite Učiteljskega konvikta!"
Z gospodarskega polja.
— Sadna- letina na Štajerskem
utegne biti letos jako ugodna. Računa se, da bo letos na izvoz odpadlo 4000 vagonov sadja.
= Izboljšanje kraških pašnikov.
Deželni zbor goriški je lansko lelo potrdil pravilnik za podeljevanje podpor v izboljšanje kraških pašnikov. Zvišal je tudi tozadevni prispevek od K 2000 na letnih K 3000. Za leto 1907 je dovolil izredno podporo K 2000, namesto koncem 1. 1906. zapadlega prispevka v enakem znesku s pogojem, da zviša tudi vlada stalni državni prispevek na K 3000 in da dovoli za akcijo I. 1907. izredni prispevek 2000 kron. Vlada pa do sedaj ni odgovorila na odborov dopis vzlic večkratnemu pospeševanju in akcija se ne more izvesti. Med tem je stalni prispevek iz dež. zaloga za 1. 1907. zapadel in izredni prispevek za lansko leto v znesku K 2000 ima zapasti koncem tekočega leta. Da se že dovoljeni denar ne poizgubi zaradi zavlačevanja tostvhrne rešitve od strani vlade se bo stavilo v prihodnjem zasedanju deželnega zbora predloge, pozivljaje vlado, da nemudoma reši to stvar in da se zagotovi vsa dovoljena sredstva.
«=> Prvi uvoz mesa iz Srbije. Dne
9. pret. m. je došla iz Belgrada na St. Mar-iov sejem na Dunaj prva pošiljatev mesa v štirih železniških vozovih z zaklanimi prešiči. Meso se je hitro razprodalo.
= Uvoz ameriškega žita v Evropo. Iz trgovskih krogov se doznaje, da je izvoz žita iz Amerike že do sedaj prekoračil 2 mil. kvintalov. V zadnih dveh tednih se je izvozilo v Evropo 1 mil. kvint. pšenice več nego lani v dobi največega izvažanja.
= Letina medu na Kranjskem. Stanje kranjskih čebel je dosedaj v vsakem oziru zadovoljivo, ker niso nič trpele na običajni gnilobi, samo paša je bila zaradi dolgotrajne suše po nekaterih krajih bolj pičla. Vendar pa prihajajo muogo ugodnejša poročila iz posameznih dolenjskih in gorenjskih krajev, ker sta bila kostanj in hoja, oziroma smreka letos nenavadno medena, drugod pa so se morale zadovoljiti z različnim roževjem. Borovniška in vrhniška okolica je bila v tem oziru na dobrem zlasti še, ker je zgodnja ajda dala obilo izborne paše.
Čebelarski shod v Ribnici. 11. t. m.
ob Vj4- popoldne priredi ondotua čebelarska podružnica sho"d čebelarjev v šoli. Na shodu bo predaval zastop. osr. čeb. društva iz Ljubljane g. nadučitelj Likozar.
= Na čebelarski razstavi v Dunajskem Novem mestu je dobil g. Karel Kopatsch ml. iz Slovenje Bistrice srebrno štajersko svetinjo za febelorejo.
= Muhe trgovski predmet. O trgovini po>ebue \rste: o uvozu posušenih muh iz Južne Amerike v Evropo poročajo časopisi. Na Angleško so že pripeljali več ton tega blaga. Posušene muhe rabijo za hrano ptičev in za rabo pri lovu rib. Sanitarna oblast je pričela sedaj napravljati tej trgovini sitnosti, češ, da bi ta trgovina lahko zanesla kako epedemijo.
= Sadja je letos na Gorenjskem nenavadno veliko. Ker pa nima nobene cene, delajo ljudje iz najlepšega sadja mošt.
= Vinska letina na Hrvaškem. Iz
mnogih krajev Hrvaške in Slavonije prihajajo neugodne vesti o letošnji vinski letini. V mno gih krajih je toča hudo pobila vinograde in jih popolnoma uničila. Sploh bo letošnja letina slabša nego lanska. — V nekaterih krajih je grozdje dobro obrodilo, ali kvaliteta je slabeja, ker ima grozdje manj sladkorja in več vinske kisline.
= Svetovna produkcija žita. Po
zadnjih poročilih o žitnem pridelku letošnjega leta se računa, da bo znašala letos svetovna produkcija pšenice 921 milijonov metrskih stotov, dočim se je lani pridelalo 886 stotov, predlanskim pa 992 stotov. Kolikor je znano, leži sedaj po evropskih skladiščih 15 in v Ameriki 7 in pol milijona metrskih stotov pšenice, pšenične moke pa je v Evropi tudi 15 milijonov stotov. Letos bo Evropa potrebovala okoio 140 milijonov stotov zunanje pšenice. V Zedinjenih državah je bila setev obilna in se ondi nadejajo, da bodo mnogo žita izvozili v inozemstvo. — Zimskega žita imajo okolo 426 „bushelnov" (bushel 36 litrov). Koruzo cenijo, da jo bo okolo 2 7 milijarde bušljev v vrednosti dveh milijard dolarjev. Pšenice bodo imeli za 650 milijonov dolarjev.
= Otvoritev novih železniških prog leta 1907. V Avstro-Ogrski se je lansko leto otvorilo 387-734 km novih železnic proti 1,312-646 km leta 1906. Od novih prog odpade na Avstrijsko 124104 km in na Ogrsko 263 630 km.
= Nova podjetja. Leto 1907 je bilo leto podjetij. V poročilu obrtnih nadzornikov beremo, da so lani ustanovili 338 tvornie, 42 velikih kamnolomov, 42 strojnih opekarn, 101 žago, 63 električnih central, S plinarne in 2 izdelovalnici za acetilen. Nove trgovske pogodbe so dale industrialcem pogum in podjetnost. Nasveti obrtnih nadzornikov so se povsod uvaževali. Poslopja so v zdravstvenem oziru popolna in prostor za delo tako, urejen, da se bodo lahko preprečile nezgode. Z malimi izje-
mami se je povsod upoštevala skrb za blagor delavcev.
= Zadružni ponk pri vojaštvu. Ogrska agrarna korespodenea poroča: Kmetska zveza se je glede zadružnega pouka med vojaštvom s posebno vlogo obrnila do ogrskega domobranskega ministra. Vloga kaže na uspehe, ki so se že dosegli pri kmetijskem pouku vojaštva in prosi ministra, da se v zvezi s tem poukom uvede tudi pouk o zadružništvu, in sicer na ta način, da se med vojaki osnujejo primerne zadruge. Tako bi vojaki dejanski opravljali zadružno delo. — Kmetska zveza se sklicuje pri tem na Unione Militare v Italiji in različne zadružne naprave francoske armade, ki oskrbujejo vojakom hrano in različne potrebščine, ustrezajo njihovim kreditnim potrebam, podpirajo doma ostale rodovinske člane itd. Dalje izvaja kmetska zveza, da zadružni pouk na eni strani krepi duha vzajemnosti, na drugi strani pa nudi vojakom take izkušnje, ki jih lahko porabijo kasneje v svojem življenju. Zveza prosi tudi poljedelskega in naučnega ministra, da naj to vlogo priporočata na pristojnem mestu.
= Pristno laško olje (namizno) je tako dobro, tečno in zdravilno, uporabljeno kot zabela, kakor sirovo maslo, kuhano maslo ali svinjska zabela, samo na tem je največ, kako ga gospodinja pripravi kot zabelo. Jedila, naša navadna ali tudi fina, so tečna, lahko užitna in lahko prebavljiva, ako so zabeljena z dobrim (laškim) namiznim oljem tako za postna kakor za navadna mesna jedila, ako ga razbelimo v toliko, da se izkadi — izdiši, potem denemo vanj narezane čebulje in česna, pridenimo še nekaj bele moke. Zabeli takoj, naj si bo za juhe ali prikuhe, in poznati in razločiti ni od druge zabele. Ribe, jajčja jedila in zelenjad dobe še posebno pristnost in vrednost. Dobro namizno olje že samo na sebi dobro vpliva na želodec in redno lahno pre-bavanje jedil. Juhe z oljem pa zahtevajo še domačih začimb, kakor limone, lavora, rožmarina in majarona kot posebna želodčna zdravila.
= Čebule vedno premalo sadimo. Rabimo je prav veliko, pa jo radi prav drago plačujemo. Ona nam služi v jedilih in začimbah. Čebulo sejemo, sadimo in presajamo, čebuli gre važen prostor na vsakem zelenjad-nem vrtu. čebula ima redilne snovi, daje zabeli pravi okus in duh in je tudi kot zdravilo jako priporočljiva.
= Koščice telečje pečenke, kokoši in piščanca ni zametavati. Dobro stolčene in zdrobljene so izvrstna piča kokošim.
= Krompir sirov, drobno narezan, daje mladim kokošim tečno redilno hrano. Mladi piščanci ob tej hrani hitro rastejo in se uspešno rede.
= Zeleni radič je tako zdravilen in tečen kakor druga grenka zdravja. Priporoča se posebno kot salata za večerjo. Ta salata pospešuje prebavanje bolj kot druge, čiščeuje želodca in čiščenje krvi. Uživa liihko samo kot salato, osobito z domačim črnim kruhom. In njegovi koreni — korenine 'J Tudi ti, skuhani, s kisom in oljem so pravi lek za utrjenje želodca. Radičeve korenine izkopavamo spomladi meseca maja.
Raznoterosti.
X 30 tisoč ubitih modrasov so izročili kmetje zadnjih 14 dni okrajnemu predstojniku v Glamoču (Bosna). Izplačal je okrog 4 tisoč kron nagrad.
X Petdesetletnice mašniškega po-svečenja je obhajal papež Pij X. Vendar pa so se slavnosti preložile na 16. novembra, ko poteče 24 let, kar je bil posvečen Jožef Sarto v škofa, to pa zategadelj, ker so obhajali 20. septembra obletnico, kar je bil konec papeževe dižave.
X Podgane in Črna knga. Slučaja kuge, ki sta se te dni primerila v Trstu, sta na nedvomen način potrdila zanimiv rezultat raziskavanja kuge, ki je pred malo meseci zbudil veliko pozornost v znanstvenem svetu. Dokazano je namreč, da so kugo na parniku „Nadvojvoda Fran Ferdinand" provzročile podgane. Preiskave v tej smeri so dognale, da so se na ladji istinito nahajale okužene podgane. Da so spoznali podgane kot najpogosteje raz-našalke kuge, je zasluga, ki gre v prvi vrsti angleškim učenjakom. V monografiji o prenašanju kuge, ki jo je pred malo meseci izdala angleška akademija znanosti, je to na podlagi dejstev nepobitno dokazauo. Angleški raziskovalci so izhajali pri svojih delih od davno opazovanega dejstva, da je kuga posebno v onih krajih Indije udomačena, kjer je veliko podgan. Pokazalo se je, da v Bombaju kuga najbolj v onih mestnih okrajih razsaja, kjer so podgane doma. in da na primer evropskemu predmestju, kjer je le malo podgan, kuga precej prizanaša. Angleški raziskovalci so torej izku-šali dognati, v kaki zvezi so podgane s kugo; in to se jim je tudi posrečilo. Dognali so, da bolhe, ki jih imajo podgane, prenašajo kužni bacil od okužene podgane na človeka. Dokazano je namreč, da gre ta bolha tudi na človeka in ga s tem okuži. Indijska vlada se je s tem važnim razkritjem angleških raziskovalcev kuge že okoristila : nakupila je na sto-tisoče mačk in jih razdelila po krajih, kjer
kuga najbolj razsaja. In pokazalo se je, da bolezen v teh krajih, odkar je preskrbljeno za uničevanje podgan, čezdalje bo|j izginja.
X Senzacionalno aretiranje. Aretirali so markija Villamarino, bližnjega sorodnika laške kraljice vdove Margarite, ker je baje osleparil svoje upnike za 30.000 K.
X RomanJe v Lnrd. Od 1. januarja do 1. septembra 1.1. je bilo v Lurdu 2.400.000 romarjev, dočim je bilo 1.1907. skupno 1,300.000 romarjev.
X Telefon v Tnrčlji, Iz Carigrada poročajo, da uvedejo telefon tudi v Turčiji. Trije višji uradniki carigrajskega poštnega ravuateljstva se podajo k telefonskemu kongresu v Budimpešto, potem na Dunaj in v nekatera druga večja mesta, da proučijo razne telefonske naprave.
X Proti knpMji z dekleti je avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve izdalo dva odloka V enem nalaga vsem politiškim upravnim oblastem, da smatrajo dunajsko policijsko ravnateljstvo za osrednji urad proti kupčiji z dekleti in mu pošljejo seznamek vseb v tem oziru sumljivih oseb in lastnikov javnih hiš ter mu vsako leto poročajo o eventualnih iz-premembah. V drugem odloku ukazuje, da se mora o vsakem najemanju, oziroma angažiranju mladih deklet za artistinje (šansonetke, koncertistinje itd.) v inozemstvo obvestiti sod-nijska varuška oblast, ki se ima v tem oziru informirati in tozadevno ukreniti.
X Na Reki je bilo naštetih 1. 1900. poleg 17.354 Lahov, 2842 Madjarov in 1945 Nemcev še 2251 Slovencev, 7497 Hrvatov, 55 Srbov, 5136 Ilircev, 147 Čehov, 29 Slovakov in 1241 Slovanov. Vseh Slovanov ima Reka 16.356, in vendar ne slišimo ničesar o njih. Žalostno dejstvo je, da so Slovenci nazadovali od 1. 1890 za 529 duš. Pomadjarili se niso, pač pa jih je vzela laščina. Ako smo res prepričani, kake važnosti so za nas trgovska obrežna mesta, delajmo tudi na to, da si priborimo v njih primerne pozicije. Reka pa potrebuje predvsem izobraževalnih organizacij.
X Koliko bi potrebovala Nemčija denarja za prihodnjo vojno ? Na to vprašanje odgovarja v „Magd. Zeitung" general Blum : „V slučaju vojne mora Nemčija staviti pod orožje 2,500.000 ljudi, ki bi v enem letu stali okroglo 5700 milijonov mark. Ali to je samo neposredni vojni strošek. Za nabavo vojnega materijala, za pokojnine in odškodnine po vojni ter za vzdrževanje in miloščino vdovam in sirotam ubitih vojakov bi morala Nemčija izdati 7200 milijonov mark." Gospod Blum je gotovo račuual, da Nemčija brezpogojno zmaga, ker ni računal eventualno odškodnino sovražnikom.
Listnica uredništva.
Koroški tovariš: Priobčimo prihodnjič, in sicer po Vaši želji neizpremenjeno. — V Istro: Ono je bilo že stavljeno, zato nismo izpustili. Drugo pride prihodnjič. — Peskov referat priobčimo prihodnjič, ker nismo mogli danes odložiti posebno aktualnih člankov. Potem izide Peskov referat skupno z Ganglovim referatom v posebni brošuri, ki jo naj tovariši in tova-rišice širijo med ljudstvom. To željo so nam sporočili z mnogih strani. (Glej tudi tozadevno notico v današnjem listu !)
Listnica upravništva. Pozor!
Na ovitkih današnje številke ima vsak izkazano, doklej ima plačano naročnino Tovariša. Kdor se po svojih računih ne ujema z izkazanim datumom, naj nemudoma pošlje upravništvu dokazila, če pa teh nima, pa vsaj naznani približno leto in mesec, kdaj da je poslal naročnino, ki v knjigi naročnikov ni vpisana, pa se najde lahko v blagajniški knjigi.
I/,kazal sem na ovitkih tako zgodaj zato, da opozorim še pravočasno stare, nepoboljšljive dolžnike, na sklep „Zaveze" v Gorici, glasim katerega se ustavi list s 15. decembrom vsakemu lire* izjeme, l»i ni poravnal vsega dolga in četrtletne naročnine naprej. Časa je tedaj še dva meseca za poiavnavo Poslužite se ga! Ponavljam, da se na obljubo ne bo oziralo, ker morejo upravne knjige z novim letom slednjič že vendar biti v redu. Ob tej priliki vljudno piosiin vse cenjene naročnike, ki nimajo naslovov čisto natančnih, ali jih z novim letom hočejo izpremenjane, naj to po dopisnici naznanijo upravništvu, ker se bodo sedaj jeli prirejati novi naslovi. Današnji številki so priložene poštne položnice.
Upravništvo, Gradišče št. 2.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 2218.	Kranjsko.	170 1-1
Na petrazredni ljudski šoli v Št. Vidu pri Ljubljani je stalno oddati izpraznjeno učno mesto z zakonitimi prejemki in s pristavkom, da se bo pri tem oziralo zaradi močno obiskovane obrtne nadaljevalne šole v Št. Vidu le na moške prosilce, zlasti na take, ki so kvalificirani za pouk v risanju na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati do 1. novembra 1908.
Prosilci za stalno nameščenje, ki še niso stalno nameščeni na javnih ljudskih šolah na Kranjskem, morajo dokazati z državno-zdravniškim izpričevalom, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
Št. 2748.	171 1—1
Na dvorazredni ljudski šoli v S topi,¿ah s» vnovič razpisuje nadučiteljska služba s pristavkom, da imajo veljavo že vložene prošnje tudi za ta razpis.
Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom vlagajo semkaj do 31. oktobra 1908. C. kr. okrajni šolski svet Rudolf o v. o, dne 28. septembra 1908.
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učitelj stvo i
SSSBSS33S
V Učiteljski tiskarni je izšel
„Ročni zapisnik"
za šolsko leto 1908/1909 z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Juž. Štajerskem in Primorskem in z osebnim statusom kranjskega ljudskega učiteljstva.
Ročni zapisnik velja: brez kataloga elegantno vezan K 150, za 100 učencev 1-70, za 150 učencev K 190.
Naroča se v „Učiteljski tiskarni". Kdor ga želi dobiti, naj ga naroči prav kmalu, ker ga je že malo v zalogi.
Učiteljska tiskarna priporoča vodstvom obrtnonadaljevalnih šol
„Kontrolne knjižice"
Cena jim je po 16 h.
Hranilnica in posojilnica „Učit. konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom se je dne 1. kimavca t. 1. preselila
v Gradišče št. 4, I. nadstr. t. j. v poslopje, kjer je Učit. tiskarna.
Naprednemu učiteljstvu!
Vsakdo bodi naročnik ,Zavezinihl listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče.
Učiteljska tiskarna ■
priporoča si. šolskim vodstvom in š. svetom za cesarjev 60 letni jubilej krasne
jubilejske karte
na karton z vzbočenim emblemom (naš cesar I. 1.848. in 1908.) in primernim besedilom.
Posamezni komadi: manjši po 10 h, večji po 20 h. Pri naročilu nad 100 komadov 10°/» popusta.	112 12—10
Za šolsko mladino najprimernejše ln najcenejše darilo in spomin na letošnji jubilej.
	<j><j>i|<|<|(p<|>!p<p<^!j>!j!
	
Km?»»«	
Vljudno priporočam p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno
knjigoveznico
Jos. Dežman
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko.
Cene sigurno najnižje.
Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov. 83 26—15

Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Najboljše klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic in harmonije amerikan. sistema prodaja in izposoja
Alfonz Breznik, učitelj „Glasb. Matice"
136 Ljubljana, Gradišče 11. 52 13
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 36
Ceniki gratis in franko.
Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti liotela. „TJinj.©».'
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v ■mestu in na deželi njiju priznano najboljši črni, medli	19 52—41
lak za šolske table.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Uajvečja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur --
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik lir ScltafT-hausen, Klassig in Gla§hiitte.
Veiika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebrain kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
Dr. Ed. Volčič v Novem mestu (Kranjsko)
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo-101 12 7 tržeih naslednje pravne knjige: I. Clvilnopravdni zakoni (IV. zvezek Prav-nikove zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII in 909 strani. 1906. V
platno vezana knjiga........K 8 —
H. Odvetniška tarifa; določila o rabi hrvatskega in slovenskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom (20 tabel) 1906. Broširano K 1-80
3.	Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zvezek Pravnikove zbirke) z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezj, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v dveh delih, skup 618 strani Mehko
vezana knjiga..........K 5*<i0
popolno v platno vezana.......Ii 6'—
Ponatis iz knjige, navedene v točki 3.:
4.	Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Broširana............K 1"—
5.	Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjiei. Stenska tabela na močnem papirju.....60 h.
Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik".
Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s p. jasnili in vzorcem prošnje. 1907 Mehko
vezano.............K —'40
Zvezek II. in III Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani
knjižici...........K —-80
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908 Knjiga potrebna posebno posojilnicam m denarnim zavodom sploh. Mehko
vezana knjiga..........K —*80
Zvezek VI,—X Predpisi o razdeliti in ured* bi ter o zložiti zemljišč. 1908 Mehko vezano ..............K 2-—
Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o polj. ski okvari. 1908 Mehko vezano . . K —-80 Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.
-, * .
P. n. učiteljstvu in si. občinstvu se priporoča
Kavarna Evropa
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in vsi drugi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc,
27 26-21
kavarnar.


priporoča p. n. krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom in učiteljstvu svojo 166 4 3
knjigarno
za dobavljenje vseh knjig in časopisov, kakor tudi trgovino papirja ter vseh y šolsko stroko spadajočih potrebščin.
VERONIKA KEEDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	157 52—5
Postrežba točna in solidna.
G-lavna zaloga __
A. Slatnarjevih zvezkov.
Naročajte in priporočajte
šolske zvezke
slovenskega izdelka! Založnik A. Slatnar v Kamniku.
Zaloga v Ljubljani pri V. Kenda, V. Petričiču, Fr. Igliču in dr. ter pri trgovcih po deželi.	147-12 (7)
Vljudno naznanjam, da sem popolnoma prenovil in na novo uredil
na Marijinem trgu v palači Assicura-zioni generali.
Eazen mnogih drugih časopisov je na razpolago tudi „Učiteljski Tovariš".
Slavnemu učiteljstvu se priporoča za obilen obisk
Marol Polajnar
146 6—5	kavarnar.
JA1V BAŠTA
v Scliiinbacliu pri Hebn (Češko),
sloveča tvrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koncertne in orkestralne gosle, viole, čele, base, citre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa godala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko.
Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov-
njaško preizkusi. Stare gosli in čela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploč. Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, da je dolžnost vsakega zavednega Ceha, da naroča svoje potrebščine pri Vaši cenj firmi, ki ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mnogo uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. Mohapl, ravnatelj. L 29./XlI. 1906. Ne kupujte pod roko od prekupcev, obrnite se najprej ln naravnost na našo tvrdko!
P. T. Jan Bašta, Schonbach!	89 18—14
Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene Pošiljam Vam zadnje odplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Olešnice, 2./I. 1908.
A. Zimmermann, ravnatelj.
Na tisoče pohvalnih pisem svedoči g g. učiteljem ln zborovodjem o kakovosti in primernosti mojili instrumentov.
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—36
Kaj večja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
Odlikovane z zlatim zaslužnim križem s krono. C. kr. privil. tovarne
orgel] in harmonijev
Jan Tuček, Kutna gora
(Češko)	25 26—21
stavi in dobavlja orgije vseh velikosti, sistemov in slogov, harmonije s stiskalnim in sesalnim sistemom (Cottage-orglje), klavirje in pianine
najmodernejših konstrukcij. 3 do 51etna garancija. Ustanovljene I. 1869.
Nizke cene.	Tudi na obroke.
Tovarna je postavila že nad 6000 instrumentov. Ilustrirane prospekte orgel, cenike harmonijev in klavirjev gratis in franko.
Gričar & lejač
v Ljubljani, Prešernove ulice 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, oblake za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za dekliee itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«. 74 12—12


Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 17 26-21
Pišite po >zoiO- ! J"
Modno blago
volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajce in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago stalnobarvni 13 26—25
=ZEFIRI=
prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti priporoča
Bazpošiljalnica za platneno in modno blago
V. J. Havliček a bratr
Podčbradi na Češkem.
Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 K franko.
Pišite po vZ.MCe'
Marodna 5 49 knjigarna
v Ljubljani, ^TT!
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
FR. STUPICA
v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 1
in Valvazorjev trg štev. 6
priporoča svojo zalogo najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratil, čistilnic, strojev za košnjo in obračanje
Kmetovalci, ki rabijo pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, pluge in brane, peči, štedilnike in poljedelsko orodje, so zagotovljeni najbolje postrežbe. Mlekarnam se priporočajo izvrstni posnemalniki in trpežne ročke za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, vedno svež cement, strešna lepenka, štorja za strope, pločevina, nagrobni križi ter vse ključavničarsko, kovaško, kiparsko, stavbinsko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. (9) 26 26



Slovenci kupujte užigalice
oiuvcmi,v k()rjst družbi sv. Cirila in Metoda!
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
T7- ^TZj^OrT
zavaruje v življensfeih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokoinini, ženitveni kavciji itd, in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 Rezervne in poroštvene
zaloge.....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na posestva	. . .
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1 1905
V	vsem pa doslej . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala e banka „Slavija" svojim členom odd I—V. za
škode in nagrade . . „ 87 176 383 75
Vsa pojasnila daje 22 26-21
General, zastop banke ,Slavi;e'
v I^jut>ljjini,
<3-osposls:e "uJLice št. ±2.

K 1053.737 339 88 8,090.621'62
4,361.283-89
34,791.584 99
2,188.391 24
34,087.781-4S
206.296 40 1.606 893 21
3,004.509-8u
Fr. Burgar
v
Spodnja Šiška
.......:::::::::: (pri Ljubljani) :::::::::;:::::::: |
piirotovarna lesnih tzilel-1 kov in vseh v mizarsko stroko spadajočih del.
| Izvršitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke. y
11 26-26
Kaj podeli kavi lepo barvo in prijeten okus?
f7 J CC ' (8)26-26
„Mu lil
fUil H linfnrlnTTn i i
kavina primes.
Kupovalke teh izdelkov dobivajo od Prve jugoslovanske tovarne za kavine surtfgate v Ljubljani brezplačno mesečnik „Slovenska Gospodinja".

f IV A N J A X & SIN
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
■\7"elils.a< zaloga 12-10
dvokoles, šivalnih in pisalnih strojev.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
i JULIJA ŠTOR
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev.
162 12—2
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. 3Srajpriležn.ejši čevlji sed.a,noosti!
IM
C. in tr. dvorni
že? dvorni
od~ ar Gabrijel Piccoli
v Ljubljani, lekarna „pri angelju", Dunajska cesta
priporoča sledeče izkušene izdelke: Želodčna odvajalna tinktura krepča želodec, vzbuja slast ter pospešuie prebavo in odprtje telesa l steklenica 20 h. — Železnato vino krepča malokrvn^ in nervozne osebe ter bledične in slabotne otroke. Polliterska steklenica 2 K. — Salmijaknve pastile olajšujejo hripavost, razkrajajo sliz. 1 škatljica 20 h. — Malinčev sok, izboren naraven izdelek. Pomešan z vodo da za zdrave in bolne prijetno, žejo gnSr-čo in zdravo pijačo. 1 kg steklenica K 150. — Antirrheumon (cvet proti trganju) je najboljše sredstvo zoper reumatične boli. Bolni udje odrgnejo se s tem trikrat na dan. 1 steklenica 50 h. Na razpolago je mnogo zahvalnih pisem Ceniki se razpošiljajo brezplačno in franko.
Naročila se izvršujejo (oono po povzetju.	16 26—24
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani priporoča vizitke in raznovrstne kuverte s firmo.
Izšla je in se dobiva v Učiteljski tiskarni spevoigra 133-7
Slava cesarju Francu Jožefu 1.
Za šolske slavnosti priredil in Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta poklonil Emil Adamič, učitelj v Kamniku. Cena 52 strani obsegajoči par-tituri je 5 K. Po pošti 20 vin. več. Besedilo za učence je izšlo v posebni knjižici po 20 vin. knjižica.
1908
Naš denarni zavod.
(24) 12—10
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta t Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak Četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—1ltr!. ure zvečer ali pa vsaK dan potom poštne nakaznice ali e. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadrug» ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog: po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok ln plačnik), zastava premičnin,
zemljišč invknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov i 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B „	18
G „	24
D „	38
E „	46
F „	60
G „	70
H	85
17 23 37 45
59 69 84
6	„	-
4	„	50
3	„	—
2	„	50
75 50
18. 24. 38. 46. 60. 70. 85.
3	„ 56
4	„ --	* 66
1	„ 81
-	* 70
1	„ 42
1	„ 26
Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4, I. nadstr.
estna =
hranilnica
= ljubljanska =
v lastni hiši Prešernove ulice štev. 3
== poprej na Mestnem trgu zraven rotovža.	-

Stanje hranilnih vlog: nad 24 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 860.000 kron.
sprejema hrauilne vloge vsak delavnik od 0. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4 ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska
z vsem svojim pr^mo/enjHm in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog
popolna, svfdo^i zlasti to. da vlagaio v to hranilnico tudi sodišča denar malo-
letn-h otr»k in varovancev
145 12—t
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.