s lito XI.. it« i. »•itnlna pIMaH v ■»tevtoi. W ijubilanl, 7. februarja im*. Uredništvo m »prava: Liubljana, S*s«nblirgova uiica št. 6/11 V •rsanlMClJf ftt kt»Uk«r nraO — ladfco pravic« Ishajt vsak četrtek. Stan« posamezna it«v. 1 [X«. mesečna Din S —, celoietn* . 3S Din. — Za člane ixv®4 p* M par«. p« dogovoru. »raja biti frankfranl sani, ter opremljen! <9 dotične organizacij*, »pisl se ne vračajo. Reklamacije a« poštnina prosta. ij f Glasilo Strokovne kamlslle za Slovenile. (Pokrajinski odbor GDSJ.) 1. redni kongres GRSJ t Beogradu. Leto* 27. i« ‘28. aprila »o bo vršil v Beogradu prvi redni kongres našo na'j-višje strokovno instance GRSJ. Začasni dnevni red je sledeč: t. Konstituiranje kongresa: a) verificiranje mandatov; I*) volitev odbora za potrditev dnevnega red«; c) potrditev kongresnega poslovni- ka; d) volitev predsedništva; o) Porodila. a) o delu upravo GRSJ, referent ». Luka Pavičevič; k) o blagajiai, referent s. Duš** Sto-jitjtovič; c) o finančni kontroli, referent s. M. Tinsotič. 8. Načrt statut« in pravilnika GRSJ. Roforent s. Franjo Rainer. 4.) Strokovni tisk. Referent s. Filip • rahsik. i. Rkonoiaski položaj in delavski raarod. Referent s. dr. Živko Topolovič; •. Socialno politična zakonodaja. Referent s. Bogdan Kreki«’. 7. Predlogi organizacij. Vse strokovne organizacije, včlanjeno neposredno v GRSJ, kakor tudi one, ki so včlanjene preko G. R. Saveza v Sarajevu in Strokovne komisije v Ljubljani, se poživljajo, da izberejo in poš-W*»o na ta kongres svoje delegate. Glasom začasuega pravilnika GRSJ. vok na kongres vsak« organizacija delegate za kongres po sledečem ključu: do 300 članov enega delegata, za vsakih daljnih 500 članov šo po enega delegata. Pripomba: Predlogi organizacij, ki naj bi so dah na dnevni red kot posebna točka, »o morajo vposiati od organizacij na Iz-vržjni odbor GRSJ najpozneje do 1*. april« t. I. Beograd, 20. I. 19*J4. Sprava Glavnega Raduičkega Maro/,n •In »osla vije. Ta kongres je za bodočnost strokovnega gibanja delavstva v naši državi ogromne važnosti. Kljub vsem naporom avtonomistov dr. Koroščev - Prepeluhovega (Abditn-sovega) kova in kljub bedastočam mi-rotvoruega sanjača Radiča stoji pred nami Jugoslavija kot država s centralno vlado, z enotnim uradniškim aparatom ki enotno armado. Kdor pozna bistvo države ta ve, da predstavljajo moč in enotnost države ravno ti faktorji. Drugi faktor je gospoda rstvo. In v Jugoslaviji lahko rečemo teži vse gospodarstvo k enotnosti, v kolikor že ni enotno. Banke, ki so predstavnice kapitalističnega gospodarstva so prav nič »e dele na pokrajine, temveč, kupujejo slovenske banke razna podjetja v Bos- ni, na Hrvaško«*, v Srbiji itd., na drugi strani pa kupujejo srbsko in hrvaško banko podjetja v Sloveniji. Tudi delnico bank so ne delo po plemenski, pripadnosti, tonivoč po gospodarskih interesih. Kdor torej ni slep, vidi da ima jugo-slovonsko delavstvo naprans sebi enotno kapitalistično moč, katere reprezen-innt jo državna vlada oborožena s stoti-soči vojaških, žaadarskili in policijskih bajonetov, ki »e opira b* velik uradnici in bančni aparat. To je dejstvo in vso drugo so frazo, »topijo, sanjo i« demagogija. Resen delavski pokret p« mora računati z dejstvi in ne smo graditi svojih fundamentov na pesek. Zato je jasuo, da bo delavstvo v Jugoslaviji lo takrat doseglo uspehe, kadar bo proti enotnemu jugoslovanskemu kapitalizmu postavilo svoja euotne organizacije, ki bodo ravno tako kot kapitalistične raztezale svojo franto od Triglava do Vardarja. Jasno je tudi, da bodo moralo organizacije imeti enotno vodstvo, enotno taktiko in enoten borben sklad. Teh dejstev so bodo morali zavedeti člani, ko bodo volili delegate na ta kongres in ti delegati morajo računati s tetn, čo imajo posamezni kraj kake posebne želje glede taktike, glede programa itd. bodo morali to na tem kongresu uveljaviti. Zato je nujno potrebno, da se o vseh teh vprašanjih razvije še pred kongresom debata, da bodo člani zavzeti k posameznim točkam svoja stališča tako, da bodo delegati res govorili v imenu tistih, ki jih zastopajo. Na marsikaterem kongresu smo opaziti, da so delegati glasovali in govorili tako, kakor bi ne, če bi tisti, ki so jih izvolili, bili navzoči. To je potem tajna diplomacija, ki v delavskih vrstah smo biti dopustna. Zato je potrebno, da se v časopisju in na shodih o teh vprašanjih debatira, da bodo voljeni delegati na podlagi programa in ne po osebnih vidikih ali pa radi usiljivosti. Delo na kongresu mora biti koncentrirano, ker bi sicer kongresi preveč stali, zato je pa treba v raznih vprašanjih že prej debatirati, prej razmišljati in staviti predloge, tako da kongres lahko kar sklepa. Potem bo kongres v resnici kongres in ne — govorniška šola. V naših organizacijah je debata pred kongresi vedno svobodna. Zato kdor ima kaj na srcu, naj prime za pero. Glede načina volitev delegatov bo Strokovua komisija pravočasno porazdelila mandate kakor pripadajo po moči posameznih organizacij. Člane pa prosimo naj debate točno zasledujejo in naj si v vsem skušajo ustvariti svojo — nepristransko sodbo. Kai sedaj I Zadnji čas sliSimo kat pogosto, da so sedaj itak razmere take, da je škoda krajcarja za organizacijo. Češ, sedaj narašča draginja le počasi, cene živilom, blagu in drugim potrebščinam ne rastejo skokoma, čemu bi bilo potem treba plačevati prispevke strokovni organizaciji. lo naziranja je seveda docela po-grešeno, napačno in delavskemu razredu skrajno škodljivo. Kdor trdi, da je danes organizacija in njeno solidarno, 2. izboljšati živJjensko priliko delavskega razreda tako, da bodo delavsko družine lahko boljšo živele kot so živel« pred vojno. In naj bo potem organizacija odveč, čo mora izvršiti Šo lako delo? To dolo bodo moralo vršiti strokovno organizacijo v najneugodnejših razmerah i« okoliščinah. Gospodarske prilike v naši državi so nezdrave. Pomanjkanje gotovine, pomanjkanje surovin, pomanjkanje sigurnega tržišča, nesposobni, ne na špeku-iativnost gradeči podjetuiki zavirajo razvoj industrijo in naš delavec je oni, ki s ceneno delovno silo vsaj deloma ustvarja konkurenčno sposobnost industrijskih izdelkov. Industrija preživlja trenotno vse mogoče krize, povzročene po kapitalističnem gospodarstvu. Po tej krizi povzročeno pasivo naj plačuje delavec s tein, da dobiva za težko delo uezadostno mezde. Kaj čuda, če se bodo podjetniki poslužili vseh sredstev, da bo delavec še naprej kril pasimo stran njihovih podjetij. lu, čo bi tudi organizacije trenotno no izboljšale gmotnega položaja delavskega razreda. Neveden je oni, ki misli, da podjetnik ne bo začel sedanjih mezd še zniževati, kakor hitro bo videl, da se mu ni bati odpora. V vseh večjih podjetjih veljajo danes kolektivne pogodbe. Kdo 1)0 branil veljavnost kolektivnih pogodb in s tem tudi vezanost sedanjih mezd, če bo delavstvo reklo: organizacije sedaj ni treba, vsaj ni mezdnih gibanj. — Kdo ne ve, da je danes pri nas v vseli strokah občutna brezposelnost, in torej delovnih sil v izobilju na razpolago? Kdor pa je že bil mesece brez poste, mesece brez zaslužka, ta ve, da je boljšo dobiti polovico običajno mezde, kot pa samo brezposelno podporo. In, podjetniki čakajo, da se bodo delavci, ki so brez posta, sami dogovarjali z njimi o delu in mezdi. Takrat, to podjetniki dobro vedo, bo s takim, lačnim delavcem lažje skleniti pogodbo, ki bo določala nižjo mezde. Vedite, oni, ki prejemate mezde na podlagi kolektivnih pogodb: Dokler bo organizacija močna in jaka, toliko časa bo podjetnik izplačeval tarifne mezdno postavke. Strokovna organizacija je tudi še danes čuvarica naših mezd. Kakor v vprašanju mezd, tako je tudi v vseh drugih zadevah, ki se tičejo delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Vsaj j« današnja vlada najizrazitejša predstaviteljica kapitalističnega razreda. Kot taka dopušča, da se vrši čim najhujše izkoriščanje delovne sile po posameznih kapitalistih, no upoštevaje interes družbe. Kdo moro pošteno pričakovati, da bo taka vlada prisilila podjetnika, da sezida svojemu delavstvu primerna, človeška stanovanja, bivališča. Vsaj bi bili zazidani denarji več nesli v trgovini, špekulaciji, to je naziranje kapitalističnega razreda. Vlada se ne bo brigala za socialne potrebe delavstva. Vsaj odpravlja baš sedaj ministrstvo za socialno politiko, ki je hotelo vršiti te naloge. Le organizacija, le razredna borba ho ohranila delavskemu razredu socialno - politične pridobitve in le v borbi bo organizacija pridobila novih. Končno še: naj sedaj preneha organizacija ustvarjati pogoje za upostavitev socialistične družbe, Kaj ni tudi tukaj še nezorana ledina. Kdor bo razmišljal o gornjih nalogah, bo šel med sodruge, tovariše, p« jih pridobil za svojo strokovno razredno organizacijo. smotreuo, razredno borbeno delo le za spoznanje manj važno, ta ni odgovoril v prvi vrsti sledečemu vprašanju: Koliko so se dvignile mezde po prevratu? Mezde se po prevratu niso dvignilo toliko, kolikor j«* narasti« draginja. Kdor je razmišljal o tem odgovoru, ta si bo pa pač premislil, govoriti, da so danes strokovne organizacije delavskemu razredu nepofrebne. Kajti, za strokovne organizacije prihajajo sedaj resni časi. Strokovne organizacije bodo morale: t. izenačiti povojne mezde s ,!>J^d- Po toči zvone. Ze peti mesec mineva, odkar se jo odigrala žalostna tragedija med rudarji Trboveljske premogokopne družbe in družbo samo. Vendar lovljenje za političnimi cilji raznih meščanskih strank na račun rudarjev še ni ponehalo, lem-več se še vedno nadaljuje. Po tej grozni polomiji še kar tekmujejo med seboj radikali, orjund, klerikalci in končno so nastopili še demokrati, kdo si bo več priboril za rudarje. Vsem tem prijateljem rudarjev pa prednjačijo najbolj hinavsko zviti klerikalci. Oni, ako niso bili slepi, so morali predvidevati končni neuspeh započete akcije. Takrat bi morali povedati tistim neodvisnim fra-zerjem, da zna biti to v pogubo delavstva. Tako kakor je napravila to Unija slov. rudarjev. Ona je dobro preračunala situacijo, hotela izvojevati za delavstvo, kar bi bilo pod danimi pogoji mogoče in dosegljivo brez vsakih nepotrebnih žrtev za delavstvo. A klerikalci kot dobri politiki, so sicer to vedeli, a mislili so si: češ komunisti le zažgite vi, kar bo ostalo pa bomo pobrali mi. in tako se je tudi zgodilo. Oni Krem- žar, ki je prvolno v revirjih navdušo-val za stavko, češ saj ho kmalu premoga zmanjkalo in boste rudarji zmagali. Oni, ki je moral uvideti, da premoga ue bo zmanjkalo, oni se sedaj repenči pred raznimi ministri, narodno skupščino in vlado, ler kriči: rudarjem storjena krivica se mora popraviti! Ministri prikimavajo, skupščina tudi, a vlada in Trboveljska družba pa molči. Ravnatelj Skubic se pa smeji. Klerikalci pa zopet rohnijo po Trboveljskih revirjih, češ, kako so krvavi pot potili v Beogradu v kavarnah — pardon ▼ parlamentu za interese trboveljskih rudarjev. Rudarji pa čakajo in so čimdalje v bednejšem in obupnejšeni stanju, ter nimajo od vsega tega hokuspokusa nič ugrizniti. Tako je, in tako bo ostalo toliko časa, dokler se bodo pustili rudarji odrešavati od raznih meščanskih strank, posebno pa od klerikalcev. Rudarji si bodo le takrat izvo-jevali svoje pravice, kadar si bodo sami ustvarili za to potrebno silo in sredstva, ter se organizirali na podlagi razrednega boja, drugače pa nikoli. Eden prizadetih. , > * vojnimi prejemki, da celo Veselice. Zadnji družabni večer UDR, ki se je vršil na Svečnico v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani nam je dal povod, da ludi o teh stvareh napišemo par resnic. V delavskem gibanju je precejšnja struja, l;i je sploh proti prirejanju vsakršnih vrše lic. zabav, ali družabnih večerov, To stališče je za organizacijo množic preozkosrčuo, vendar ima tudi ta struja mnogo tehtnih vzrokov /a svoje zadržanje. Na veselicah, zlasti pri nas v Sloveniji se po navadi popije toliko alkoholičnih pijač, da utrpe udeležniki veliko gmotno in moralno škodo. Čisti dobiček, radi katerega prirejajo organizacije svoje zabave, pa spravi gostilničar. — To so resnice, ki se jih ne da utajiti. Na drugi strani je pa seveda treba KHaftH i. >» > I A TIC< upoštevati ugovor tistih, ki pravijo, da i« boljš«, da hodijo ljudje na nas* veselice, kjer s* uživanj« alkohola lahko kontrolira — kakor pa da bi hodili n« buržuazne prireditve, kjer ni nikogar, ki bi skušal vsaj delno omejiti preveliko pijanstvo. Tukaj imamo lorej dvoj« »tališč, ki sta si izrazito nasprotne — ki pa »ta oboji s svojega stališča pravilni. Zadnja zabava UDR se nam je /.dela, da so prireditelji skušali upoštevati — kolikor se da — oboje teh stališč. Kakor se je na eni strani raztočil alkohol, tako lahko rečemo, da pijanih ljudi nismo videli. Opazili smo celo, da je bilo tudi za abstinente dobro preskrbljeno z antialkoholnini pijačami. Če upoštevamo, da (je bilo prodanih 100 steklenic brezalkoholne pijače, bi lahko sklepali, da je bilo na prireditvi skoro eno četrtino ljudi, ki alkohola sploh niso pili. Za Ljubljano pomeni to rekord. Ta dejstva so nam dokaz, da ima pisatelj brošurice U. D. R. >Kdo smo in U«j hočemo V < popolnoma prav, ko trdi, da ljudj* u* hodijo v gostiln* zaradi alkohola, temveč1 radi družb* ia razvodji la, ki ga tam najdejo. U. D. R. je letošnjo zimo primorano, da še goji te vrste družabn* sestanke, kei- še finančno ni dovolj močno, da bi organiziralo zimski šport. Cim pa skopne sneg in se zemlja nekoliko osuši, bo pa t* »voj* družabne sestanke, takoj preneslo v prosto naravo. — Črez letošnje poletje pa upa, da se bo tudi finančno tako okrepilo, da prihodnjo zimo ne bo več vezano na take prireditve, temveč bo organiziralo zimski šport v velikem stilu. Glede veselice same pa pripomnimo, da sta bili obe dvorani, velika in mala nabito polni, tako, da je ob 10. uri že zmanjkalo prostoi'a in so marsikateri morali oditi. Zabava je bila prisrčna in zelo dostojna. Zlasti lepa muzika gledališkega orkestra in pevci pev-stoga društva Krakovo-Trnovo so- s krasno ubranimi glasovi, poživeli to lepo prireditev. Delavsko gibanle. Gibanje draginje. V naslednjem podajamo draginjski račun za mesec februar. Zanimivo bo primerjati ob tej priliki, kako se gibljejo pri nas cene v zadnjih mesecih. Naše draginjske številke kažejo tozadevno tole sliko: Ekuirieučni minimum za mesee fe- bruar 1624 za 5-člansko družino (mož. žena in 3 otroci, »tari 12 let, 7 let iu t leto): Predmet Mesečna Za enotno Skupaj Din potreba kg Din moka 0 15'— 6*50 97-50 moka za kuho 10 — 625 6250 krušna moka 10 — 575 57 50 koruza 20 — 325 65 — krompir 70 — 125 87 50 fižol 3 — 8 — 24 — meso 1. vrste 11 — 26‘— 286 — » 2. s 10 — 22 — 220 — mast 3-— 42 — 126 — sol 1 — 425 425 olje IS 28 — 42 — riž 1. vrste 2-5 14 — 35 — »2. » 2-5 10 — 25 — stadkor kock« 2 — 23‘— 46 — » kristalni 2 — 21 — 42 — kava Santos 07 50'— 35 — » Rio ©7 40 — 28 — frank ti 25 — 2-50 milo V— 19 — 19 — kis 01 2'— 1 — čaj 0i 75'— 7 50 mleko 20 — 4'— 80 — rum 0*5 32 — 16 — drva 1 m' 200 — 200 — premog 2 q 47 50 95 — čevlji pol para 300’— 150'— kamgam 1 m 300 — 300’— ševiot 1 m 160 — 160’— moli nos 2 m 20 — 40’— 25% za ženo, 20% za otroka nad 12 let, 17% za otroka v šolski dobi, 8% za malega otroka. Pri samcih, ki n* žive v skupnem gospodinjstvu računamo, da je treba pribiti k zgornji vsoti 50 do 70%. september november december januar Februar Din '2349.60 Din ‘2840.20 Din 2322.50 Din 2344.25 Din 2854.25 Skupaj 2354-25 je bil eksirieučui minimum 1. februarja 1924. Opomba: Računamo, da odpade od tega zneska 32% za težkega delavca, Iz lega vidimo, da »o pri »*•> zadnjih pel mesecev enako kakor valuta, lako tudi cene stabilizirane. Pri tej ugotovitvi pa a* m*rem* nikdar dovolj povdariti. da znašaj* plače našega delavstva komaj SO d* 79% predvojnega normala. Opozoriti moramo dalje na to, da j* pri nas cela vrsta podjetij, ki svojemu delavstvu že od leta 1922 dalj* »iso zvišale plač. Vendar je od takrat draginja napram sedanjemu stanju znatno narasla. Naša draginjftka številka za juhi 1922 znaša samo 1805 Din, za oktober 1999 Din in je od takrat naprej stalno raetla, dokler se ni avgusta I. 1928 ustavila. Naše delavstvo je po večini tako slabo plačano, da od tega ne mor* živeti. Ono živi lako, da ne dolži in da črpa iz skromnih prihrankov, ki si jih je v tej aii oni obliki s« pred vojao ua-> bralo. — Vse le prihranke daje kot svoj I ribat našemu nenasitnemu mladetuu kapitalizmu, ki postavlja iz teh razlaščenih kanmov svoja podjetja, svoje tovarne, svojo sveto osebno lastnino. Pride pa čas, ko se obleke ne bodo dale več narobe obrniti iu ko bo prodana zadnja prezadolžena hišica. Takrat tako ne bo Sto več naprej. Podjetništvo računa danes z razbitjem delavskih organizacij iu z ojačanjem reakcionarnih sil. = Dolarski tisk ia zadrug*. Velik pomen časopisnih Pusta v, kojih vpliv *• j* pri zadnjih angleških volitvah prav posebno čutil, j* imel za posledico uva-ževauja vreden načrt. Dnevnik* je mogoč« izdajati le kot gospodarska podjetja. Njih uspeh je odvisen od dobr* uprave in od pripravljenosti občinstva, da jim daje inserate. Težak položaj edinega angleškega dnevnika >Dailv Heral-da«., kakor tudi amerikanskega delavskega časopisja to dovolj jasno kaže. Po novem načrtu naj bi izrabil« zadrug* moč svojega kapitala, kakor svojo trgovsko sposobnost za časopisje, s čimur bi bilo mogoče postaviti delavsko časopisje brez izdajstva proti temeljnim načelom delavskega gibanja na trgovsko podlago. O tem načrtu se v angleških zadružnih in delavskih krogih živahno razpravlja. = Plače t Rusiji. Na zadnjem »banki uem zboru komunistične stranke j* govoril poročevalec strankinega načelstva Rykov o i/redno velikem povišanju plač tekom zadnjega leta. Njemu nasproti je komunistični strokovničar Kassior: >Mi zamolčujemo dejstvo, d« se gospodarski položaj delavcev v prvih 9 mesecih preteklega leta nikakor ni poboljšal, temveč v posameznih »lučajih celo poslabšal. V povprečju se plače uiso izboljšale za 68 odstotkov, temveč le za 9 odstotkov. Tudi ta majhen povišek prihaja le od tod, da s* j* po-ložuj kovinarjev poboljšal. V tekstilni in v kemični industriji imamo zaznamovati nazadovanje, čeprav delajo te industrije z velikimi dobički. Absolutno vzeto, so plače zelo nizke 72 odstotkov delavcev dobi manj ko po 14 (zlatih) rubljev mesečno. = Moskva i* nemšk* »trak*ra« *r ganuaeije. Na zborovanju komunističnih strokovnih funkcionarjev v Moskvi so s* bavili s položajem nemških strokovnih organizacij. Generalni tajnik Rdeč* strokovne internacionale Losowsky j* dejal, da j« razkol strokovnih organizacij teoretično, kakor tudi praktično nujen. On j* t« vprašanje pav mesecev. Zalo s* je treba oa to pripraviti ia delati na sklicanj* izrednega kongresa nemških strokovnih organizacij, ki ga j« sklenil« sklicati Weimarska konferenca. Sklicanj* tega kongresa bi prineslo’ po Kosovskem ua vsak način razkol v strokovnih organizacijah. Predsednik osrednjega sveta ruskih strokovnih organizacij Tornski j* šel S* dalj«. Ou j* ostro obsodil prizadevanje nem šk* komunistične stranke. Nemčija, ki gre za rešitvijo nemških strokovnih organizacij. Tudi geslo: ponesite razkol v strokovne organizacije atu a« ugaja, kajti tudi vsaka nova strokovna organizacija bi morala postopati tako, kakor sedanji oportunistični strokovni pokret.i Tomski tudi ni zato, da bi se agitiralo za izstop iz strokovnih organizacij, zm-kaj mase bi takega gesla ne razumele.«: Zato naj s* ostitn* v »troMovaih *r-ganizacijah, « s* jih skuš« v očeh delavstva sistematično diskreditirati, ja čuti pa obratu* svete. Na tem zborovanju sta bila prisotna ludi dva zastopnika komunistično stranke Nemčije. Po vsem lem j* pričakovali, d« bodo komunisti svoj* razkrajalno d*to v strokovnih organizacijah podvojili. = Moč časopisja. Zadnje volitve v Angliji so pokazale, kakšna silna moč poseduje dobro urejano in razširjeno delavsko časopisje. Edini delavski dnevnik v Angliji >Daily Heraldt, ki se j« dolgo časa boril za svoj obstoj, je v volilni borbi odlično sodeloval. Stotisoče glasov j« pridobil »Delavski stranki*, ki bi biti sicer zgubljeni. In ta Ust j* bil tik pred volitvami v takih finančnih teikočah, da je uprava naznanila, da bo prenehal izhajati. Strokovne organizacije so spoznale to silno nevarnost in ko z znatnimi prispevki pripomogle, da j« list finančne težkoče premagal. Danes jim za ta denar gotovo ni žal, ko so p* s leiu. da so sparili liri, dobili oben**« V roko vlado mogočne Anglije. CU»i strokovnih organizacij bodo imeli s*daj v delavski vladi gotovo tako oporo, da s* bo marsikatero strokovno gibanje dobro končalo, ki bi s* sicer ne, č* bi bila politična moč držav/ v rokah kapitalistov. Angleške strokovne organizacije se sedaj pečajo z vprašanjem, kake bi tist še bolj razširile in kako bi mu dale š* boljšo finančno podlago. Zlasti povdarjajo potrebo administracij* i» potrebo, da s* d« listu na razpolago dovolj sredstev, da nastavi loliko urednikov, kakor jih moderen in dobro informiran liri potrebuje. Saj te finančh* podpore bodo potrebne L* v začetku, dokler s* list ne zboljša, kajti pole* ko bo list tudi tehnično dobro urej**, si bo pridobil gotovo mnogo »ovila naročnikov, ki bodo potem list z »aročni-do vzdrževali. Naš* delavstvo v Sloveniji s* važnosti delavskega tiska vsa premalo zava- da Vsako povišanje naročnine ga spravi v slabo voljo. A listi s« pa brez zadostnih finančnih sredstev n* morejo spopolniti, da bi predirati tudi med širšo javnost. Č« primerjamo kapitalistično »Jutror, ki j« cela štiri l*ta bilo silno delicitno, ali bank«, ki stoj* za »jim, znajo ceniti moč časopisja, pa so ga kljub silnim milijonom vzdržal* Kad vodo. Danes Ima pa Uri 17.000 naročnikov i« je vkljub temu, da ni drag, še vseeno aktiven. Koliko bo ta liri v bodoče kapitalistom koristil iu delavstvu škodoval, to Jb pa vprašanj, o katerem bi morate razmišljati vse delavske organizacije- Na drugi strani pa z žaloatjo opazujemo, kako delavstvo »e svojega strokovnega lista »e podpre, da bi »e spopotnil ia razširil. Naš »Detovec«, ki že U leto vodi borbo za delavske interese, ima danes 8 tisoč naročnikov in »Jutro:, ki zagovarja peščico kapitah- Delavska zakonodaja v naši driavl. Zakon j« torej osvojil za delavsko izkazih) legitimacije po vzorcu inozemskih delavskih izkazih zgolj izpričevalo o istovetnosti dotične osebe glede starosti, pristojnosti, zakonskega stanja in glede strokovnega znanju. Pravilnik o delavskih legitimacijah, ki pa tudi še ni razglašen, izpreminja legitimacije v delavsko knjižico z vsemi hibami in napakami, zoper katere se je borilo delavstvo, dokler ni doseglo z zakonom legitimacije. Med drugim predpisuje pravilnik za legitimacijo rubrike, kje j« služil delavec in koliko časa, kolikokrat Je dobil brezposelno podporo ter kje potoval. V interesu službe iščočega delavstva Je, da ne pozna delodajalec njegove predzgodovine, zlasti nepogostib služb, ker bi ravno 'iz teh podatkov zavrnil delavca, češ, dobrega delavca nihče ne odpušča iz službe. Za delodajalca je dovolj, da pozna strokovno izobrazbo in osebo, a katero sklepu službeno pogodbo; koliko časa je bil delavec drugod v službi, kolikokrat je dobil brezposelno podporo im k ja je potoval, mu ne koristi nič, utegne pa onemogočiti sprejem v delo, kar pa nikakor ne more iti ne sme biti namen delavske legitimacije Glavno je za delodajalca, de dobi po rabo o strokovno moč. Ce se pozneje izkaže, da je delavec neporabea in nezauesijiv, ga ima delodajalec pravico odsloviti pod /akonito določenimi pogoji. Služben*. izpričevat« predvideva itak Re zakon o zaščiti delavcev v § 121 v obliki posebnih potrdil, Iti jih izdajajo delodajalci na zahtevo pomožnega osobja, zaradi česar ne spada to v delavsko legitimacijo Pravilnik predpisuje za legitimacijo ludi fotografijo lastnika, kar Je irfdjuč-uo poti-eijakega značaja. Ker zakon ne omenja fotografije, je to nedopustno in nepotrebno obremenjevanje delavcev s. stroški, kar se praktično tudi ne bo dalo povsod izvesti. Vzemimo samo slučaj, da je zagotovljeno del« domačinu v kraju ua deželi, kjer daleč okoli ni fotografa. Podjetnik ne sme sprejeti delavca v deio, ki se ne izkaže z legitimacijo. Legitimacije občina ne more izdati, ker ni fotografije. Ali naj se posije delavec v mesto k fotografu po sliko, kar bi ga stalo neredkokrat pol mesečna plače? To ne vetja aamo za Slovenijo, marveč v veliko večji meri za pokrajine v južnem delu naše države. Zakon pozna legitimacijo, ki je res legitimacija. In (o naj ostane. Vse drugi) je neumestno. Delavska zbornica. Delavska zbornica je razredno predstavništvo delavcev . in nameščencev. Zakou ji daje značaj samostalnik upravnih teles, ki se upravljajo in izvršujejo svoje naloge po odredbah zakona o zaščiti delavcev in srnjega statuta. Delavska zbornica je pravna oseba, ki »me na svoje ime pridobivati pravice, kolikor so potrebne za uresničevanje svojih nalog, kakor tudi prevzemati obveznosti, tožiti in biti tožena. Podrejena je neposredno miaistrsvu socialne politike. Delavska zbornica mora v mejah svojega področja oddajati mnenja to pojasnila državnim in stanovanjskim oblastem o vseh vprašanjih- v katerih se obračajo nanjo. Državna obtastva morajo vsa zakonske načrte, uredbe in liarcdbe, Iti so direktno ah indirektno dotikajo interesov delavcev ali neunsa-ščeticev, pošiljati delavski zbornici v izjavo, preden «« sankcionirajo. Namen delavske zbornice vobče je, ščititi ekonomske socialno in kulturne interese delavcev iu nameščencev, zlasti pa je njena naloga: 1. paziti, da obtastva pravilno izvršujejo veljavne zakone iu naredbe, ki sle tičejo interesov delavcev in nameščencev ; 2. podajuti poročila, »mnenja in predloge delavstvu o vseh vprašanjih socialne zaščite; 3. posredovati v mezdnih sporih in pri sklepanju kolektivnih (»godb, ako to zažele prizadete stranke ali pristojna državna obtastva; 4. voditi statistiko o vprašanjih, ki so tičejo interesov delavcev i« nameščencev ; Član1- delavske zbornice v Sloveniji po Številu -50, volijo delavci in nameščenci brez razlike spola, ki so zavezani zavarovanju zoper bolezen in nezgode in ki so dovršili 18. leto starosti. Pasivno v olivno pravico pa imajo samo osebe, ki so izpolnile prve pogoje, so €k im! ». slov pa 17.000. Te so dejstva, ki dajejo veliko misliti. In če pomislimo, da je ta kratkovidnost zmagala tudi pri naših gospodarskih organizaejah, ki so lansko leto sklenile, da delavskega tiska ne bodo podpirale, potem še le vidimo, da bo delavski pokret Slovenije preživel še marsikatero razočaranje. = Auglesk* delavska vlada priznala Rusijo. Cim je prevzela vlado Anglije v rok« Delavska stranka, je takoj sporočila Moskvi, da prizna Anglija sedanjo rusko vlado in da bo imenovala svojega zastopnika v Moskvi. Obenem j« »japrosi la insko vlado, naj tudi ona odpošlje svojega zastopnika k angleški vladi v London. K temu koraku je pripomnil sedanji finančni minister Snovr-den (znan strokovničar) takole: Za nauke komunistov Delavska stranka nima nikakili simpatij in tudi ue za njihove metode. Ker pa smatra, da je ta vladna oblika privatna zadeva vsak« države, zato smo priznati Sovjetsko Ru- sijo. da tudi ta država vstopi zopat v mednarodno trgovino. Slavka železničarja v aa Aagjr« ikem. Razlog zakaj so angleški strojevodja stopili v stavko, obstoji v tem, ker ja pri pogajanjih i narodnim mezdnim uradoin ta skupina slabo uspela, dočim so bili za druge skupine železničarjev rezulati pogajanj boljši. A ko bi se pristalo na zahtevo železničarskih družb v polni meri, bi znašalo znižanj« plač vseh železničarjev letno 4 milijon« funtov. Pristalo s« je pri pogajanjih komaj na osminko le vsote, in še to odpade po veliki večini na strojno osobje. Najbolj je prizadeto strojno osobje pri brzo vlakih. — 59.000 vlakovodij in kurjačev je združenih v Associated Societ.v o! Locoinotive Eugenieers and Fire-men<, približno 20.000 strojevodij in kurjačev pa je združenih v »National Union of Railwaynien<, ki je sprejela odlok narodnega mezdnega urada in s« radi tega stavk« ni udeležita. Nate organizacije. Kovinarji na Jesenicah, volite pri občinskih volitvah kandidatno listo Socialistične Stranke Jugoslavije. Nosilec liste je sodrug Valentin Klinar. Kovinarska sfroka. Redni letni občni zbor podružni«« KemlJfc? strok*!. K uš«. Dn« 2. februarja s« j« vršil •Saveza Metalskih Radnika Jugoslavijo shod klerikalcev, ua katerem smo jim ua Dobravi se bo vršil v nedeljo, dne mi pokazali in povedali, da pri nas v 17. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni- Rušab ni nič za rušit in da še nismo škili prostorih g. Urbanka na Dobravi pozabili, tiste ljubezni do svojega bliž- i. dnevnim redom, ki je bil že objavljen, »jega, ki so jo gospodje klerikalei po- Ta občui zbor- bi se moral vršiti že v kazali I. 1920. v Ljubljani na Zaloški uedeljo. dne 3. t. m. in se ga je moralo cesti. Ruše so in ostanejo trdnjava drav- iz tehničnih ozirov preložiti. Opozarja- ske doline. Ako pa gospodje klerikalci mo vse člane te podružnice, da se tega tega ne verujejo, se naj prepričajo pri občnega zbora polnoštevilno udeleže, nezavianih o njihovem uspehu. Mislimo Občui zbor bo sklepal brez ozira na št«- pa, da ta dokaz, ki so ga doživeli, zado- vito navzočih Članov. Odbor. Kamnik. Opozarjamo vse člane ba- si uje. — Delavstvo tovarne za dušik. Medved«. V nedeljo, dne 3. febru- veza Metalskih Radnika Jugoslavije po- ar,ja t. 1. se je vršil pri nas redni občni družniee v Kamniku na redni občni zbor naše podružnice kemičnih oziro- zbor podružnice, ki se bo vršil v nede- ma papirniških deiavcev. Podružnični (jo, dne l«.'t. in. Dnevni red, kakor čas funkcionarji so razen podružničnega in tokat, v katerem se bo občui zbor predsednika podali lepa letna poročila, vršil, je razviden iz lepakov in vabil. — katera je članstvo vzelo s popolnim za- Odbor. dovoijstvoiii im znanje. O bodočem stro- lZJAVA. kovnem pokretu je poročal sodr. Rejc. Dne 25. februarja t. 1. s« Je vršila Pri volitvi podružničnega odbora so bili pri okrajnem sodišču v Radovljici raz- izvoljeni v odbor sledeči sodrugi: pred- prava zoper g. Augusia Znjc-a, restav- sednik: Franc Narobe; namestnik: .Ja- raterja hotelu” »Stol- ua Dobravi radi kob Krmelj; tajnik: Janko Cvajner; naval ienja časti funkcionarjev Osrednjega mestnik: Čarman Ivan; blagajnik: Jan- * l _ š« . t •' . m. n im a.-,1h % f - * I« no«% t * D 3 V, 3 7, društva kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani. Organizacijo je zastopal od v ko Mravlje; namestnik: Franc Ribič; nadzorstvo: Avgust Čarman, Češnovar dr. Jelenc in je obtoženec g. Aug. Zajc Jože. Tehovnik Ivan. Turk Anton. Fran- “ , ... D.. r.. in rlA n /\yln podal izjavo sledeče vsebine: Obtoženec August Zajc izjavlja. ca Burger. Iz točnega poročila dosedanjega podružničnega vodstva, udeležb« da ni imel uikdar namena očitati odbo- in sklepov, kateri so bili sprejeti ua i-n Osrednjega društva kovinarjev lu so- tem občnem zboru, je konštatirano, da rodnih strok v "Ljubljani kako nepošt«- naša podružnica živi in bo živela v za- uost v poslovanju s prispevki v tem vednosti potom zdravega razvoja. Zato- društvu organiziranih delavcev, izjavlja rej sodrugi in sodrnžice, ua delo za nadalje, da je, če je rabil morda kako enotno organizacijo papirniškega delav- žaljivo besedo glede te organizacije, stva v Sloveniji, v kateri bodimo vsi storil to le v razburjenosti in se zaveže enaki, brez razlike v naziranju. plačati na roke zastopnika zasebnih obtožiteljev v 14 dneh pod izvršbo njihove stroške »z tega kazenskega postopanja. Usnjarska stroka. Redni letni občni zbor podružnic »Osred. dr uš tu usnjar*«v< v Ljubija** naši državljani, uživajo vse državljanske pravice, so dovršite najmanj 25'. le-lo starost in so nastanjene stalno ter neprenehoma vsaj leto dni v območju delavske zbornice. Mandat članov delavske zbornice traja tri teta in je brezplačen. Delavska zbornica upravlja svoje agende po T. skupščini; 2. upravnem odboru. Skupščina voli člane upravnega odigra in tajnika zbornice, odobrava letne proračune, voli izmed aebe posebne odbore za proučevanje delavskih vprašanj ter določa odškodnino členom za udeleževanje sej. Upravni odbor je izvršilni organ delavske zbornice. Predsednik zbornice podpisuje ke-lespondsenco važnejšega značaja skupno s tajnikoaii. Manj važne rešitve i* -dopise podpisuje tajnik sam. Podrohn* odredbe o vodstvu zbornice se določijo s statutom. Sredstva, 'za. svoje vzdrževanje črpa- jo zbornice iz; doneskov, ki jih plačujejo delavci in nameščenci brez razlike spota, zavezani zavarovanju zoper bo-kwn iu nezgode in ki so dovršiti. 18. teto starosti. Doklada se pobu-a skupno s prispevki za bolezensko zB-vArovanja in ne »me presezati 0.5 odstotka zasbažka, ki tvori podlago prispevanja za zavoro-vanje zoper bolezen, torej največ. 0.5 odstotkov takozvane zavarovalne mezd«. Sedanja delavska zbbnd.cn ima značaj provizorne, začasno delavske zbor -aiee, ker njeni člani niso izvoijeni, marveč te imenovani po ministrstvu za socialno politiko. Začasne delavske zbornice so v prvi vrati doline, izdelati statut b zbornlSki. poslovnik ter ukreniti vso pripravljalno odredbe, da s« čimprejo’izvolijo člani definitivne delavske zbornice. Začasne delavske zbornice pokrivajo v zmisiu zakona vse stroške iz državne subvencije.'' Vse delavske zbornice v naši državi smejo ustanoviti strupno tajništvo v Beogradu. da opravljajo {jm uapešnej-5*. svoje- posle pri centralnih oblastvfh. s« bo vršil 10. februarja t§24 «b pol It. tal dopoldne v prostorih gostiln« pri Mezetu na Vidovdanski cesti. Na dnevnem redu je: 1. poročilo predsedstva. 2. poročilo tajnika. 3. poročilo blagajnika. 4. poročilo kontrole. 5. poročilo o organizaciji in delavskemu položaju. 0. razno. Dolžnost vseh članov organizacije je, da se občnega zbora gotovo in polnoštevilno udeleže. Živilska stroka. Vsem podružnicam Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok na slov. ozemlju v vednost. V »Delavcu« št. 3 z dne 17. januarja t. 1. j« bil razglašen sklep centralnega odbora z dne 7. januarja t. 1. o rednih letnih občnih zboiih podružnic. Opozarjamo vs« podružnice, da se natanko po njem ravnajo iu ga tudi izvrše, ter da vse on« podružnice, ki še niso prijavile, oziroma. ki še niso določile občnega zbora, to stor« in da se drže strogo danih navodil. — Predsedstvo. Stavblnska stroka. MHčni zbor »linij« »turbinskih delavčeve podružnica \ Litiji, »e bo vršil v ponedeljek dne 11. februarja 1924 zvečer ob 5. uri v dvorani gostilne »Pi i pošti«. — Dnevni red: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; ,3. poroči lo blagajnika; 4. poročilo kontrole; o. strokovne organizacije in ujih cilji (referent s. Leskošek)« 6. volitev novega odbora; 7. volitev obratnih zaupnikov; 8. volitev delegatov za kongres »Unij««; 9. Razno. — Odbor. Vestnik "Svobode”. Udeležene« za vaditeljski tečaj naj •note še pripravijo do 10. t. m., d« s« jjm preskrbi prenočišča. Oni, ki bodo pozneje prijavljeni, se bodo pač morali zadovoljiti s tem, kar bo pač na razpolago. Meseča* izkaz«, ki »mo jih poslali podružnicam naj slednj« izpolnijo po poslanem vzorcu in enega pošljejo ua centralo. Telovadno akademij« priredi v nedeljo 10. t. m. DTK Jesenice, začetnica našega telovadnega gibanja. Ker so Jesenice ena naših najboljših enot, naša je pričakovati na tej prireditvi maogo užitka in zato naj s« vsi naši člani t« akademij« udeleže! 'Tiskovine za poročite načelnikov o telovadbi ostanejo enoti. Zvezi naj s« pošlje samo dopisnico. Načelnik Zvez« DTE. Podružnica »Svobode« v Zagorja sklicuje svoj redni letni občni zbor za nedeljo dn« '24. februarja 1924 ob 'i. uri popoldne v prostorih »Čitalnice« »a Lokah. Dnevni red: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo računskih preglednikov; 5. poročilo podzvez; 6. volitev norega odbora; 7. solite v posameznih odsekov; S. razno. Dolžnost vsakega Člana je, da se občnega zbora zanesljivo in točno udeleži. — Odbor. Redni letni občni zbor ljubljanske podružnice »Svobode«, se bo vršil dn« 9. februarja 1924 ob 7. url zvečer v »Prešernovi sobi« pri »Novem svetu« □a Gosposvetski cesti. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo o de-iovanju Delavske telovadne enote. 5. Poročilo delegata o delegadjskem zborovanju. 6. Sprememba pravil, 7. Volitev odbora 8. Razno. — Odbor. Dopisi. HJJAbTNlK, Nekaj v album hrashii-»ki.m zamorčkom. V »Pravic«, štev. 3, ki je izšla n. januarja se hrastniSki zamorčki z©l» »gratojo ua uašo veeelico. Neša veselica pa je biU čisto lepa in inS em-a pri igri pokazali, kaj smo se naučili. Igrali smo igro »Orehi.. Potem pa smo imeli veselico. Po tej veselici j« res prišlo do malega prepira med dvema bratoma, pa ne v veselični dvorani, kakor piše »Pravica«, če pa kdo ui opravičen, da bi .--e nad tem zgražal so to naši zamorčki. Bolje bi bito če bi pbtr.edU pred: svojim pragom.! Zakaj pa rtič ue. poveste o boju na Vaši veselici, ki j« bila v gostila i Logar. Vi ste res pravi abstinent)«, ki tudi skrbite, da e« /. nabavnim prispevkom uničuj« alkohol! Kar s« pa tič« društva »Svobodac in »Vesne«, moram pa priznati, d« s« bolj strinjamo, kakor pa s kako napredno ali črno kulturno organizacijo. Kajti vsi smo sami delavci! Rudarji malo pomislite, kako se ti čmuhi norčujejo iz Vas. Opa7.ovalcu pa povemo, da naj pove člankarju naj se briga raje za svojo službo, kakor pa za politiko in obrekovanje, ker drugače bo res moral iti po Sloveniji avtonomijo prodajat, d* si bo kruh služil. — Rudar-Svobocteš. Objava. POSLANO* Resnica Je, da je Franc Weisbadier rekel pri Trškanu, da je on »Bog ua stavbi!« Laž pa j, da sem jaz govoril, da je Franc Weisbaeher vzel Pavlu Potočniku znesek 100 Din. Resnica j, du je Pavle Potočnik prišel v goetiluo Tr-škan vs premočen, kjer je bil tudi na hrani ter si je slekel suknjo, da bi s* posušil. VsedeJ se je k znanim dekletom. S. Franc Weiebacher pa je bil naj-brže ljubosumen, ter ga je zato .« svojimi kolegi vrgel iz gostilne ua cesto. Pri tej priložnosti je zmanjkalo Pavlu Potočniku 200 Din, katere je držal v roki in je hotel plačati svojo štirinajstdnevno hrano natakarici. Dokažem mu lahko tudi sledeč«: Da se je on — oženjen mož — jako zanimal za neko Ivano P., ki j« bil« pri nas zaposlena. Ker pa ja/, za njegovo ljubavno razmerje napram nji nisem znal, sem se večkrat ž njo pošalil, nakar se je naš France izrazil: ... d« me bo, če še enkrat z njo govorim, odpustil z dela. Mislim, dn je dovolj žalostno. če ima mož. petih otrok, katere pa jako slabo hrani — kar mu lahko dokažem — pa .še leta za drugimi dekleti v oddaljeno vas (Kostrevnieo), kjer je že tudi dobil batin« ravno radi lega. In slednjič: On piše, da tem jaz uesraroen in podel laž nji ver; toda večjega lažnjivca le ui na stavbi, kut je on, kar mu lahko sodnijsko dokažem in sicer iz tega, ker je on javil orožnikom, da sem jaz avstrijski podložnik in se me mora izgnati iz Jugoslavije, nakar j« g. polir dokazal, da nisem nemško-avstrijski temveč jugoslovanski državljan- On pač povsod poskuša svojo orsčo, katera mu pač povsod spodleti. C« pa g. Fvaojo Weisbacher koca /vedeti š« več, sem mu tudi s od oljsko ua uslugo. Litij*, da« 20. januarja 1924. ____________ Ludovik Meliu. * K«r smo priobčiti prve Poslano, priobčujemo še to, ti« se slišijo obe plati zvona. Uredništvo do lega ne zavzema nobe-»ega svojega stališča iu v bodočo osebnih prepirov uied člani tudi pod poglavjem > Pas la« o < ne bo več priobčevalo. Zahval*. Podpisani st* najtopleje za-hvatjoje«] vsem sodrugom tukajšnjih revirjev za nabrano vsoto v znesku Din 509.25. 7,a kav mi je bila prav izda ton pomoč v moji še trajajoči bolezni. — Ivan Ladtnig, Mežica. Listnica oprave. ."tailrugom. ki obisku jej« kavarno »Untaiiv sporočam«, da je ta kavanra sedaj »Delavca« naročila. Tiskovni popravek I V 4. Številki se je zgodila neljuba pomota. Sodrugi in čltatelji našega Usta naj blagovolijo popraviti v poročnem naznanilu s. Franjo Clrkolaoa na 4. strani v toliko, da se je s. Ft. Clrkolan le zaročil in ne poročil s s, MId Vrečekovo v Litiji. V Mfeljo, dne M.fe&nrarJa 1921 plačaj 6. Mtntt Rteml mil onurindlll im**! n. ..A .v. Razgled Tadefiski s>r«slevišji < lepo ženijo ia zabavajo na rovaš in račun trpečega naroda. Meščanska družba vsaj navidez spoštuje nesrečo svojega bližnjega, aristokratom tega ni treba. — V «stalem omenjeno, se potresi na .Laponskem, seveda z manjšo silo nadaljujejo ia so s« razširili tudi ua Ameriko in nekatera ozemlja Evrope in Afrike. Kakor vsa kaže, so ti potresi vulkanskega aaačaja. V naši državi je potres posetil le Dalmacijo in sicer njena severne predele; najini je sta trpela Šibenik in /tariu. Škode je bilo precej, vendar ni bilo človeških žrtev. Iz Sibirije, kakor tudi iz nekaterih krajev Južne Rusije prihajajo poročila o protiboljševiških uporih. Po vsem sodeč so upori posledica Ljeniuove smrti ia znak odpora proti diktaturi Trockega. Odigravali so se baje krvavi prizori. Monarhistični Jisti iz Evrope pišejo celo o vojaški revoluciji v Moskvi, kar pa ne bo držalo, ker imata Trockij in Kanienjev še dovelj moči, da prevratne Bačftif zatreta že v kali. Med te vesti udarja poročilo, da j« »adtein že tudi Italija priznala sovjetsko Rusijo in sklenila z njo trgovinsko pogodbo. Poglavitne točke te pogodba so že znana in določajo, da bo dobavljala Rusija Italiji žito za proizvajanja testenin, da bo od uje kupovala industrijske izdelke in da bo obrežna plovba v Črnem morju pridržana italijanskim ladjam. Ce je vse ta res, so Rusi profitirali s prvima dvema točkama, z zadnjo pa so bili gotovo oeiganjeni po lokavih Italijanih. Pa najsi bo kakorkoli, je priznanje Rusije s strani Anglije in Italije bistveno izpremenil polivi č ho in gospodarsko stanje v Evropi. — kaj poreče k temu Jugoslavja? Raš včeraj so nam došle vesti, da bodo Angliji in Italiji sledile ostale evropske države in priznale Rusijo >de jure< ne-le >de facto«. Ko se to zgodi, bo storjen velik korak h konsolidaciji Ev rope. V zvezi s tem je predvidena konferenca evropskih držav, ki bi se vršila v Londonu in sicer po želji vodilnih politikov čim preje. Angleški ministrski predsednik Macdonald, kakor tudi njegov ministrski tovariš ua Francoskem Poincare sta v stalni zvezi glede konference, ki naj končnoveljavno reši dve po svetu. najko&ljivejši vprašanji Evropa; rt in aernško. kvaRot' že zadtijn: omenjeno, so *• starim osebnostim pridružila nova i«je-na iu jih potisnila v ozadje- Trockemu se je veodar-le, zijog njegove močne individualnosti, posrečilo, da si 4* ohranil Ua pod nogami. V novem ruskem kabinetu, ki mu predseduje naslednik pogojnega Ljeuiua fttkfVj ima Trocaij portfej ministra vojne. Na površju se j« obdržal, tudi Čiceriu, ki bo še nadalje vodil ministrstvo zunanjih poslov. Politična Evropa je z obsoječimi razmerami na Ruskem, če ne ravno zadovoljna, pač pa jim ni protivna. Zato želi, da se udeleži omenjene konference evropskih držav v Londonu baš Čičerin, ki je že ofi-cieluo v imeu ruske vlade izjavil, da je Rusija pripravljena iskreno sodelovati pri obnovi Evrope, pri njenem gospodarskem razvoju, zlasti pa pri ureditvi mednarodnih dolgov. Drugo važno vprašanje, s katerim se bo bavila ta konferenca, j« problem plačilne zmožnosti Nemčije. Najmočnejše obrambno sredstvo Nemčije proti francoskemu imperializmu je bil doslej izgovor, da ne more in ne more plačati. Posledica tega je bila zasedba Porenja in Poruhrja s straui Francozov. Nemčija je vztrajala pri svoji taktiki, vendar je končno na pritisk Anglije začela oddajali prve obroke. Tudi Jugoslavija je dobila na račun prepaiacij nekaj blaga, zlasti železniškega materiala. Upajmo, da bo londonska konferenca spravila to težavno vprašanje s sveta ob splošni zadovoljnosti vseh strank, ki se bodo v Londonu pogajale. Ubogi Venizelos na Grškem ai*>a miru. Ako ni bolan, mu preti atentat ia ako ui atentata, ga prežene revolucija v tujino. Početek tega leta pomenja zanj triumf. Strmoglavil je kralja ia sestavil vlado. Komaj pa mu je to uspelo, je zbolel. Zdravniki mu sedaj svetujejo, naj poda ostavko, da se z napornim delom ne uniči. Baje se namerava podvreči zdravniškim nasvetom. V tem silirajo bi sfstuvil novo vlado Kotu uda ris, ki se medtem bavi s pripravami za pogajanj« v. Rusijo. Cika Pašič se hudo ijuti nad tako-zvamiti »ponašanjem«; opozicije. Zato j« sklenil, da poda demisijo. škode a« bo, niti zanj, niti za opozicijo. Končni rezultat razmotrivanj sedanjih političnih razmer pa je, da bo radikalna, ,v svojem korenu šovinistično pogojeua stranka, kmalu zrla v lice — propadu. * Opozicija v narodni skupščini j« vrlo ua delu. Značilno je, da se je prva seja opozicionalnih klubov vršila v muslimanskem klubskem prostoru. Opozicija upa zrušiti dosedanjo vlado. Ko s« to zgodi, jo takoj nadomesti opozicioual-ni klub. Ker vlada v radikalnem klubu občutljiva revolucija, je pričakovati raža ih dogodkov v radikalni stranki — ia v politiki države sploh. Opozicioualci so imeli doslej dve seji, na katerih so ostro obsodili radikal ski režim. Likvidacija pokrajinskih uprav so vrši ua polžji način. Možno je, da borno L 1999. že likvidirani. ..V::UJ': U‘rT 1 *-YfirffrxfrfVVarT-- tt Milo „GAZELA“ odtehta — po svoji izborni kakovosti — vse manjvredne, cenejše izdelke. Dobite ga v vsaki trgovini. Razno. £ limt! (Beanična zfodfc* iz sjivaroegut fecfl«- Slavgitije.) V neki fari jo ali pri veHl«jatj£»MB talavskeni i*~ ;jr»fi«vanjn n*ki 15 lettti fcmt ki *o ga m a bivati vsev s-dneža, to pa zato. ker jo au vaako vpražauj* župnikov« mai do-«10 odgovoriti. Župniku jo to .jako ugajalo. zato mu ie nalašč postavil vprašanje: Ti vsevedni pobalin, povej mi s tole: kaj dela sedaj Bog v nebesih? Kant aiito uliti o pomisli, ter nui odgovori, da Rog ravno sedaj sedi na ma-iem stolčku z rokami podpira glavo ter premišljuje. /akaj da baš duhovnikov »i nobenega v uebeta. In najbrže jo takoj končaio nadaljnje izpraševanje! Nevarno čtir«. Župnik iz Poly]