[GLASOVA anorama KRANJ, 10. AVGUSTA 1963 ŠTEVILKA 31 že dva dni iščejo po Gorenjskem srečko, ki je zadela 5 milijonov dinarjev Šala s srečo V času, ko so ljudje tako pohlepni po denarju, se nam zdi skoraj neverjetna usoda srečke, ki je zadela 5 milijonsko vrednost. Že skoraj dva dni iščejo pismonoše in zvočniki po tovarnah lastnika srečke 413170, ki je na žrebanju velike denarno-blagovne loterije zveznega odbora »Družine in gospodinjstva« zadela glavni dobitek. Srečka je bila namreč prodana na Gorenjskem. Po pregledu prodanih srečk so ugotovili, da so jo prodali na Jesenicah ali na Bledu. Menijo, da srečen lastnik sploh še ne ve, kakšne skrbi dela novinarjem iz Beograda, ki so dopotovali, da ga najdejo in opišejo »srečni dogodek.« V času, ko to poročamo, se lastnik srečke še vedno ni oglasil. Dobitek pa je takšen, da bi se mu splačalo pohiteti. Srečka mu namreč omogoča potovanje okoli sveta za dve osebi v luksusnem ladijskem apartmaju in 2 milijona gotovine. Vrednost vsega skupaj cenijo na pet milijonov. Kopavcev letos nikjer ni malo. Kdor ni prišel na račun, pa. se boji vode Jeseničani niso razočarali Reševalna ekipa, ki jo je vodil MIHA POGAČNIK, se je po uspešno opravljeni nalogi v Skopju vrnila domov Dva dni po katastrofalnem potresu v Skopju, mestu — ki smo ga gradili s tolikšno ljubeznijo in ki nam je lahko služilo kot simbol bratstva jugoslovanskih narodov — je tjakaj odpotovala tudi osemčlanska reševalna ekipa jeseniških žele-zarjev, ki jo je vodil MIHA POGAČNIK. Ekipa je bila opremljena s kompletnim orodjem m materialom in je po 26 urni utrujajoči vožnji s tovornjakom prispela v razrušeno Skopje. Kaj je tam delala, videla in doživela, skušaj mo približno opisati z besedami vodje reševalne ekipe MIHE POGAČNIKA. Kljub utrujenosti — takoj na pomoč Že prvo srečanje s prizadetim mestom je bilo strašno. Takoj smo ugotovili, da je razdejanje še hujše, kakor pa je mogoče povzeti iz časopisnih poročil. Dimnika ni imela niti ena stavba. Mnoga poslopja na zunaj niso bila videti kdo ve kako poškodovana, toda ko si jih je človek ogledal od znotraj, je bilo vse porušeno. Bili so tudi primeri, da so se ob potresu zrušile stopnice. Ob prihodu v Skopje smo se javili na štabu za čišče- nje ruševin, kjer so nam dodelili mesto za taborjenje. Utrujeni po dolgotrajni in mučni vožnji smo počivali komaj dobro uro, ko so iz štaba zaprosili za dva reše-vavca, ki bi bila pripravljena takoj oditi reševat na neko zelo potrebno mesto. Kljub utrujenosti sta se iz naše ekipe takoj javila Stane Bevc in Lado škerjanc ter odhitela na zaželjeno mesto. Delo na pivovarni je bilo zelo nevarno Vodje ekip smo se morali najmanj dvakrat javljati v štabu. Vstajali smo ob peti uri zjutraj in delali 12 do 14 ur na dan. Na kosilo so nas v kasarno peljali vojaški kamioni in od tu spet nazaj na delo. Tako nam je bilo omogočeno, da smo imeli za reševanje čim več časa. Prve tri dni nas je štab dodelil k odstranjevanju ruševin doma JLA. Tu smo najprej rezali betonsko železo, kasneje pa smo pomagali odstranjevati tudi različne uporabne predmete. Potem so nas premestili k pivovarni, katero so hoteli čimprej usposobiti za proizvodnjo. Delo na tem objektu pa je bilo zelo nevarno in prav tu se je naša ekipa izredno izkazala, tako da so nekateri menili, da smo posebna specializirana skupina. Na splošno pa so bili z našim delom izredno zadovoljni, saj so se nam zahvalili celo predstavniki družbeno političnega življenja makedonskega glavnega mesta. Med svojim delom smo čutili tudi še nekatere potresne sunke, dva celo precej močan in priznati mora, da to ni bilo nikomu prijetno. (Nadaljevanje na 5. strani) MIHA POGAČNIK GORSKI RSSEVAVCl VSEH NARODNOSTI GOVORE ISTI JEZIK: TAKOJŠNJA POMOČ * Boj za življenje V svitu komaj rojenega dne so se preteklo sredo povzpeli gorski reešvavci pod severno steno škrlatice, kjer je v torek približno ob 23. uri 19-letni beograjski štu-. dent Bogdan Petrovič nedaleč pred bivakom štev. I zdrsnil 30 metrov navpično po steni navzdol. Do ponesrečenca so prvi prispeli kranjskogorski reševavci, uro kasneje pa še dodatna reše-vavna ekipa, ki je prinesla s seboj radijsko postajo in v kateri je bil tudi zdravnik dr. Vilman. Zdravnik je ugotovil: poškodba je zelo huda, saj se je mladi alpinist poškodoval na glavi in hrbtenici ter zlo-tnil desno roko. Nevarnost je bila, da bi med transportom umrl. Vodstvo reševanja fce je odločilo, da bo skušalo dobiti helikopter. Ponesrečencu pa so reševavci pripravili varno zavetje in ga namestili na primerno mesto za transfuzijo krvi. Ta je trajala polne tri ure in to je bil prvi primer v Jugoslaviji, da je dobil nekdo transfuzijo v višini 2200 metrov. Medtem pa se je odvijala dramatična borba za helikopter. V Ljubljani ga ni bilo mogoče dobiti, prav tako ne v Zagrebu. Sledil je poziv na surčinsko letališče. Odgovora ni bilo, ker se je v dolini Krnice razbesncla nevihta in zveza je bila prekinjena. Ponesrečenčevo zdravstveno stanje se je naglo slabšalo. Zdravnik je odločil, da mora v bolnišnico. Reševavci so se pričeli pripravljati na transport in ti so pet ur s pomočjo mariner nosil (običajno reševanje je bilo zaradi poškodb nemogoče) na rokah po metrih in metrih prenašali ponesrečenca v dolino. Upanje, da bi reševali s pomočjo letala, so skoraj že izgubili. Na poti v dolino pa so zvedeli ,da je ZLOS naprosil za pomoč avstrijsko reševalno službo in da bo helikopter pristal na jasi pod škrlati-co v dolini Krnice. Na helikopter so na tem mestu reševavci čakali deset minut, več pa zaradi resnega pone-srečenčevega stanja niso mogli in so ga prenesli do rešilnega avtomobila. Samo nekaj minut za tem pa je na dogovorjenem mestu .• stal avstrijski helikopter. Pilot Josef Haas je iz njega izstopil dobre volje, toda ko je (Nadaljevanje na 2. strani) Po podjntu sporazuma © prepove«! Atomski dežniki General de Gaulle hoče imeti na vsak način svoj »atomski dežnik« — Kancler Adenauer se boji, da sporazum v Moskvi nt šel prek nemškega hrbta — Francoska vlada bo prej ali slej spoznala, da z glavo ne more skozi zid Ko so v ponedeljek v vili Spiridonovski v Moskvi podpisali delni sporazum o prepovedi jedrskih poskusov, niso bili državniki povsod na svetu enako dobre volje. Razočaranje nad takšnim razpletom in posamezne ugovore je bilo kmalu slišati iz Bonna in Pariza, predvsem pa iz Pekinga, kjer so »atomski sporazum« brez zadržkov zavrgli. Ob tej priložnosti si bomo nekoliko podrobneje ogledali razloge Bonna in Pariza, s katerimi skušajo delnemu sporazumu vzeti vsako pomembnost. dom ni mogoče doseči brez nemškega hrbta. Bonnski nemir se je začel kazati že kmalu po vročitvi Kennedv-jevega pisma. Spoznali so namreč, da ustavitev jedrskih poskusov ni končni cilj pogajanj med tremi velesilami, temveč da je to samo začetek obširnejših razgovorov, ki bi vključevala tudi razna druga vprašanja. Bonnski glavobol se je začel z največjimi bolečinami, ko je iz vzhodnega). Berlina odpotoval v Mosk*S vzhod-nonemški zunanji minister Bolz, točno tretji dan Moskovskih razgovorov. Zvedelo se je, da je bil jedrski sporazum takrat že dosežen in da bodo na moskovskih razgovorih načeli tudi druge probleme med velesilami, Adenauerjeve orgle a denaucr vesti o moskov-skem sporazumu ni slišal prepozno. Dobil jo je tako rekoč iz prve roke. V štirih straneh dolgem pismu -mu je ameriški predsednik Kennedy opisal potek moško* skih razgovorov in napovedal, da je sporazum pred vrati. V začetku konference med Gromikom, Harrimanom j n Hailshamom v Moskvi se je bonnska vlada držala gesla: x Pogajaj o naj se Američani!« Po sporazumu v Moskvi in podpisu sporazuma pa so Nemci počasi pretrgali tišino in na Renu so se pokazali prvi znaki nezaupanja in nezadovoljstva. Bonn se je začel zavedati tiste stare kanc-lerjeve trditve, da sporazuma med Vzhodom in Zaho- med katerimi ima nemško vprašanje že po tradiciji \edno osrednje mesto. Od tega trenutka so posta-ra/.uma nejevoljni. Sporazu-li v Bornu do jedrskeg.i sporna načeloma ne odklanjajo, naštevajo pa številne razloge, po katerih zahodne sile ne bi smele iti prek meje popuščan ja. De Gaullovo zanikanje Velika predstava, kot v Parizu kličejo generalove tiskovne konference, je presenetila po tem.^da na njej ni bilo nobenega presenečenja. General de Gaulle je na njej ponovil prejšnje utemeljitve. Francija ne pripisuje moskovskemu sporazumu nobenega pomena. Francija, ki je po vsem sodeč najbližja soseda »atomskega kluba«, se jena-' šla v kleščah. Ni mogla naravnost zavrniti moskovskega sporazuma, kot so to storili Kitajci, ker tako med njima ne bi bilo nobene razlike. Toda bilo je sklepati po številnih izrazih, da Francija ne sprejema moskovskega sporazuma. Največjo težavo je za generala pomenilo najti prave razloge za francoski odklon. Sporazum o prepovedi poskusov po francoskih trditvah ni nikakšen ukrep v smeri razorožitve. Zakaj tri velesile so napravile že toliko poskusov, da je razlika med njimi in tistimi, ki še nimajo atomskega orožja ostala ista. Sporazum ne pomeni ničesar, dokler orožje samo ni uničeno. Zato ima Francija, ki se je pred leti odločila, da bo zgladila svojo lastno atomsko orožje, pravico, da to stori. Dokler ne bo prišlo do stvarne razorožitve, bo Francija nadaljevala z atomskimi poskusi. Zastrupljanje ozračja za francosko vlado tudi ni dovolj prepričljivo za odvrni-tev od nadaljnjih poskusov, ker je ozračje že sedaj dovolj zastrupljeno. Ker ni mogoče zadržati Kitajske, da ne bi zgradila svoje atomske sile, tudi Francija pri tem ne bo odnehafa. Z glavo se ne da skozi zid >rendar je general de Gaulle spozna?, da se z glavo ne da skozi zid. General je na koncu pojasnil svojo idejo: ker Francija moskovskega sporazuma ne prišteva med ukrepe, ki služijo razorožitvi ima do konca letošnjega leta namen sklicati ostale velesile, da skupaj z njimi prouči ukre- pe za -stvarno in učinkovite razorožitev«. Francija želi stvarno razorožitev in popu ščanje in bo k temu velike doprinesla, da bi do nje pri->!o. Končno je general de Gaul ie mora! priznati, da so ur« njegove trmoglavosti štete če noče, da bo Francijž ostala popolnoma osamljena Bo' za ZIV me (Nadaljevanje s 1. strani) zvedel, da je prišel prepozno, mu je bilo rezko. Iz Celovca do Bieda je potreboval slabih 35 minut. Z njim |e-dopotoval Se rezervni helikopter in helikopter za specialno gorivo. V boj za reševanje alpinistov so pri nas tokrat prvič posegla tudi letala in verjetno je bilo tudi prvič, da je bila za reševanje organizirana tako široka akcija. Ponesrečenca so najprej prepeljali v jeseniško bolnico, od tu pa v četrtek v ljubljansko in je izven življenjske nevarnosti. — P. REKLISO... »Ce ti nekdo reče, da si norec, molči in razmisli: mogoče ima prav.« Nino Man f red i, italijanski igravec »Na odru lahko samo toliko stresemo iz rokava, kolikor smo pred tem natresli v glavo.-; Joachim Kaiser, nemški iDobcr zakon nastane iz boljše in iz močnejše polovice« Victor de Kowa, nemški filmski igravec ^Berlin je Kcnnechjevo kurje oko, ki se ga vedno lahko dotaknem.« Nikita Hruščov, » sovjetski premier »Vi ste vsi domišljavo znani, toda svojih računov nikoli ne plačate točno. Vaše vedenje bi lahko imenovali tatvino. Nekoč zelo znane princese in grofice so najslabše med vsemi.« i \-. Gabriele Chanel, lastnica |':;' X' i»r8kega nočnega zabavišča GLOBUS Molk do zadnjega trenutka štiriindvajset ur, preden so v londonskih prodajalnah začeli prodajati novo ploščo »Christine«, še niso vedeli, kdo je pevka. Na plošči je bila pevka podpisana z »Gospodično X«. Pevka pa je prikupna Joyce Blair. Glasbo pa je napisal brat belgijske kraljice Fabiole Jaime, grof Mora in Ara-gona. Na sliki prikupna pevka s ploščo. Ukinjen vlak Od konca zadnje vojne - ima ameriški veleposlanik v Bonnu svoj privatni vlak pri zahodnonemški železnici. Pred kratkim pa se je State Department (ameriško zunanje ministrstvo) odpovedal temu privilegijski zahteva neprestano zaposlitev osmih mož in stane letno državo okoli 120.000 dolarjev. Posebni vlak je bil bonnskemu veleposlaniku na razpolago, da bi lahko nemoteno opravljal službena potovanja med Bonnom in Berlinom. Pri pregledu paso ugotovili, da so bilo najbolj pogoste vožnje na podeželje in v letovišča kot sta Garmls izredno. Mladi ljudje najrazličnejših narodnosti so zaživeli v skurmem utripu. Del trdnjave v Leridi Plesali so vse no vrsti: tvvist, madison, pasadoble, tango, valček . . . Posebno zanimivo je bilo opazovati sloke temnopolte Senegalce v njihovih nacionalnih oblačilih in fante s škotske v plisira-nih krilih. Večer je minil v prijateljskem in neprisiljenem pogovoru s člani vodstva federacije in španskimi jjostiteJji, med katerimi je bil tudi župan g. Pons. Ideje svetovne federacije pobratenih mest so izrazito apolitične, take so bile torej tudi teme naših pogovorov. O tem, kako se Španci pravzaprav počutijo>pod diktaturo, je na-nesel pogovor šele v Franciji. Takole je pripomnil francoski znanec: »Španci trdno upajo, da jim bo čas prinesel spremembo na boljše. Pripravljeni so marsikarj potrpeti, samo da ne bi doživeli še me držav lianske voine.« r Pred izstrelitvijo vesoljske rakete v Cape Canaveral* ZANIMIVOST V Opatiji ladja bar-restavracija V Opatiji je zasidrana naša prva ladja, ki je predelana v bar in restavracijo iz nekdanje potniške in tovorne ladje »Knin«, ki je lahko sprejela 450 potnikov in 42 ton tovora. Ladjo »Barba Rude«, kakor se sedaj imenuje, so preuredili v ladjedelnici »Viktor Lenac v Marinščici in ima na palubi restavracijo, v notranjosti pa so še moderna kuhinja, bari in saloni, ki bodo lahko sprejeli naenkrat 220 gostov. Od 4. avgusta je ladja na razpolago 20 ur dnevno, gostom pa nudijo predvsem domače specialitele. Srecolov vesoljskih poletov Cooperjev polet: današnja tehnika ne more zagotoviti nobene varnosti pri izstrelitvi v vesolje — Za vsakim astronavtom sedi smrt — Varnost poletov v vesolje je utopija Čeprav je bilo vseh šest vesoljskih poletov, kar so jih opravili do sedaj v Združenih državah Amerike, označeno da so zelo uspeli, so strokovnjaki pri nacionalni upravi za astronavtiko in vesoljska raziskovanja NASA vendarle zaskrbljeni, če jim bodo naslednji poleti še naprej tako srečno uspevali. Po programu so na vrsti poleti dveh astronavtov skupaj v isti kabini. Z večjimi tehničnimi zahtevami se pojavljajo tudi večje težave, kako zagotoviti popolno varnost vseh sodelujočih. John Glenn je rekel navanjem kabine in kakor J vsi ameriški astronavti z vi- ..'. že pred meseci ameri- soko temperaturo v kabini, škemu Kongresu: »Predvsem Pri Cooperju pa je pri desi moramo biti na jasnem, vetnajsti poti okoli Zemlje da bodo poleti ljudi v veso- odpovedal celo avtomatični lje zahtevali tudi človeška sistem za njegovo vrnitev, življenja. Astronavti bodo Direktorju VVilliamsu v kon-umirali tako, kakor so umi- trolnem središču Mercur so rali raziskovavci pred več se lasje od tesnobe kar na-stoletji, ko so na svojih vož- jezili. Pri vsem tem pa upo-njah odkrivali neznane pre- števajmo še to, da so neka-dele Zemlje.« tere polete že prej odložili Vsaka sprožitev v vesolje na kasnejši čas, ker so na-na pot proti mesecu je se- P.ake našh že Pred festrelit-veda poizkus, kjer se odkri- VIJ°-vajo napake pri ljudeh in napravah. — Preden pa so Večje ladje —— stvari kolikor toliko v redu, vpx|a n^vomn«* je potrebno veliko takih po- vecJ«* nevamosi letov, kjer se astronavti iz- Nevarnosti pri izstrelitvi postavljajo velikim nevarno- vesoljskih ladij se ne mrio-stim, podobno kakor poiz- žijo le z dolžino predvidene-kusni piloti pri preizkušanju ga leta, ampak tudi s pove-novih tipov letal, preden jih čanim obsegom ladje. Zato začnejo redno proizvajati. . so strokovnjaki upravičeno Možnosti, da astronavti iz- zaskrbljeni, kako bo z izva-gubijo svoja življenja raste- janjem programa »Germinv«, jo vzporedno z dolžino pole- kjer bosta v vesolje poletela tov. Ta trditev ni vzeta kar dva človeka v isti kabini. Za tako iz zraka, temveč teme- primerjavo navajamo, da je lji na dosedanjih izkušnjah, v konici Mercur vloženo 11,2 Tako sta na primer parabo- kilometrov žičnih zvez, v ko-lična leta Sheparda in Gris- niči Germinv pa 22,4 kilome-soma minila brez posebnih trov. Razumljivo je torej, da motenj (razen tega, da bi so se inženirji, ki priprav-Grissom pri pristanku kma- ljajo izstrelitve vesoljskih lu utonil). Že pri Glennovem ladij, z novo vnemo vrgli na trikratnem obkroženju Zefn- težko nalogo. Ustvariti želijo lje pa so nastale bistvene te- nove in boljše varnostne na-žave pri pristajanju, razen prave. Vse varnostne siste-tega pa se je zaloga pogon- me bodo vodili trojno: avto-skega goriva za uravnavanje matično, iz spremljevalnih konice že nevarno zmanjšala, centrov in ročno (astronavt Nekaj podobnega je doživ- sam). Predvsem pa se po-ljal tudi Scott Carpenter, #svečajo tistim napravam, ki pri katerem zavorne rakete odkrivajo napake v raketah niso začele delovati pravo- že pred izstrelitvijo, časno in je poletel 400 kilo- Tako so na primer pred metrov dlje od predvidenega Cooperjevim poletom našli mesta pristanka. Ce bi letel napako v ventilu v petih mi-samo še 15 minut dlje, bi bil nutah in jo tudi odstranili, uničen. Prej pa je trajalo iskanje VValter Schirra je imel med raznih motenj naimanj eno svojim šestkratnim poletom uro. Cas je v takih primerih okoli Zemlje težave z urav- odločilen. Osnovo teh var- nbstnih naprav tvorijo instrumenti firme Hughes, s katerimi lahko preskusijo vse naprave v raketi, ko delujejo. Svoje ugotovitve posredujejo z napisanimi poročili. Hkrati ugotovijo (s pomočjo svojih elektronskih spominov) tudi izvore napak. Na pregledni sliki so V vrsti nanizane sheme posameznih elementov in razločno je mogoče videti, v katerem stiku ali v katerem delu za zveze je napaka. Tehniki tako takoj vedo, kaj je treba popraviti. Će je napaka manjša, počaka astronavt kar v svoji kabini, če pa je na primei pokvarjen dovod goriva, ventili za kisik ali kaj podobne ga, polet odložijo. Raketa grozi z eksplozijo Tudi nevarnost eksplozije pokaže Hughesova naprava. V takem primeru seveda nihče ne misli na to, da bi raketo popravljal, ampak hitro obvestijo vse, ki so v bližini, da se hitro umaknejo. Pri novem stolpu za rakete Saturn (z njimi bodo pošiljali v vesolje kabine Apollo s 3 člani posadke) bodo tehniki pri taki nevarnosti stekli od delovnih odrov k trem odprtinam, skozi katere bodo po nekakšnem toboganu zdrsnili na tekoči trak, ki jih bo z veliko hitrostjo popeljal v zaklonišče. Za astronavte je predvideno ,da se bodo reševali v nasprotno smer, proti nebu. Konice raket Mercur imajo poseben stolp, ki v primeru nevarnosti najvažnejši del rakete, to je konico s pilotom, iztrga in pošlje v varno višino, od koder se po cevi spusti nazaj na zemljo. Pri kabinah Germinv so sedeži tehnično tako konstruirani, da so podobne pračam. Astronavta enostavno izvržejo. Če pride do napake v prvi minuti letenja, uporabijo ta varnostni mehanizem, pri poznejših napakah pa morata astronavta ostati v svoji kabini in se skupaj z njo odtrgati od nosilne rakete. Vprašanje pa je, kako bi vsa ta reševanja potekala, če bi v resnici prišlo do nesreče, kajti pri vsem tem odločajo drobci sekunde. Zato lahko le upamo, da bodo vsi nadaljnji poleti tako srečni, kakor so bili dosedanji. Ob pristanku letala J A T na lesketu letališču ZAUPAJMO LETA V mali restavraciji leškega letališča so se počasi zbirali ljudje. Bolj, ko se je ura nagibala proti četrti, tem več jih je bilo in vedno nemirnejši so bili. Počasi je nemir prešel tudi name in iz same radovednosti sem vprašal bližnjega soseda, kaj čakajo. Povedal mi je, da bo vsak hip pristalo letalo, s katerim se bo vrnil v Beo grad. Tako sem se odločil, da bom tudi jaz malo postal in si ogledal to veliko jekleno ptico in dogajanje okoli nje. Petnajsti let z letalom Cas pred pristankom Douglasa DC-3 sem izkoristil za kratek razgovor z Vero Tomič iz Beograda. # Ali radi letate? »Verjemite mi, da uživam, posebno še med letom na tej, kot vi pravite, gorenjski progi. Lepa pokrajina, taka, da bi jo človek gledal in gledal. Pogled iz zraka je sploh čudovit.« # Kdaj ste doživeli zračni krst? »Pred dvema letoma, mislim. Letela sem že po vsej Jugoslaviji. Mislim, da bo to moj 15. let.« Ste pri prvem letu občutili kaj strahu? »Priznam, da me je bilo malo strah, toda samo malo. Ko smo bili v zraku, sem videla, da se noben vlak ali avtobus ne more primerjati z letalom.« V kontrolnem stolpu Halo, kontr. stolp Bled. Tukaj VU-ABK. Položaj — Kranj, višina 1500 m,« sem slišal, ko sem se vzpenjal po »podmorniških« stopnicah kontrolnega stolpa. V tem je letalo že priletelo v bližino letališča in čez nekaj trenutkov sem ga že videl. »YU-ABK, pristajanje »uz vetar«, je kapetanu letala sporočil tov. Kokot. »Pristajanje ,uz vetar',« je ponovil pilot. — »Desni šolsk' krog, pristajanje na pisti št. 1.« In spet je v zvočniku zahreščal odgovor letavcev, ki so v em trenutku letalo že varno vodili v četrti zavoj. Še dovoljenje za pristajanje in letalo je z iz-vlečnimi kolesi prihrumelo, se rahlo dotaknilo zemlje in že zdrselo po nji. Še preden se je ustavilo, je pilot pritisnil krmila, obrnil letalo in ga zarulal pred prista-niščno stavbo, kjer ga je ustavil in ugasnil motorja. Eden izmed letališčniii uslužbencev je odprl vrata in pristavil stopnice. Potniki so izstopili kakor v iilmu. Tudi med njuni sem si izbral »žrtev«. Še bom letela Tako je vzkliknila mlada Beograjčanka Bojana Rastivič, ko sem jo povprašal o njenih vtisih. # Ste morebiti tokrat prvič leteli? »Da. Bil je to moj zračni krst.« # Upam, da ste ga srečno prestali?« »Saj vam pravim — uživala sem. Res sem se ob vzletu, ko sem morala na opozorilo prijazne stevardese zapeli varnostni pas, počutila zelo neprijetno. Vse mi je bilo popolnoma neznano. Samo na najhujše sem mislila. Tudi staršem ni bilo všeč, da sem se odločila za tako pot. Šele v zraku sem se sprostila in potem sem se ves čas leta odlično počutila. Skoraj- naglas sam prepevala. Rečem vam, * !lo *« doživetje, ki ga ne boni pozabila, še in iz se bom vozila z lei.'lom.« Prikupna stevardesa pomaga potnikom pri izstopu iz letala Mož s štiri tisoč urami letenja mriegov uradni naziv jc vodja letala ali kapetan. j\ Tokrat, je b;i to Slovenec LUDVIK RAZ-DR1H. Njegove roke so bile tiste,' ki so letalo varno vodtie po nevidnih zračnih poteh in njim so potniki zaupali. V razgovoru mi je ta skromni mož zaupal, da je letos na Bledu šele drugič in da na tej progi zelo rad leti. N'ndolgočasna, mi je pojasnil. *Med letom še nikdar ni jmel večjih težav in trdi, da bolj varnega prometnega sredstva, kot je letalo, ni. »Ali veste česa se letavci najbolj bojimo?« me je vprašal z rahlim nasmeškom na ustnicah. Ker sem ga nekoliko neumno pogledal, mi jc takoj odgovoril: »To je vožnja z avtobusom z letališča v mesto.« Najbrž jc bil moj izraz na obrazu ob nepričakovanem odgovoru še bolj neumen, saj sem pričakoval, da mi bo pripovedoval o kakšni zelo pogosti no/godi. Potem mi je pripovedoval o svoji službi v vojski, kjer je letal celih 8 let na najrazličnejših letalih tja od medvojnih -Mosauitov pa do modernih reaktivcev in o svojih 4000 urah letenja in o službi v JAT. Dobil sem občutek, da govorim s človekom, ki je res navdušen nad^. svojim poklicem. f[ . l mJ S potniki ni težav , Prikupna stevardesa Dragica Dobravčič mi jo zagotavljala, da s potniki ni težav, ko sera jo povprašal, o kakem posebnem in zanimivem doživetju. # »Vsi leti so podobni drug drugemu, vsaj zame,« mi je zagotavljala. »Potniki so povečini mirni, strah je že davno izkoreninjen.« »Pa se vam res še ni nič posebnega zgodilo,« sem trmasto vrtal. 0 »No ja, naj bo. Nekoč sem morala neko Nemko prebuditi iz šoka. Bilo je v prvem letu moje službe, pred 6 leti. Nihče ni vedel, kaj ji je, tudi njen soprog ne. Ko se je zopet zavedla, mi je bila hvaležna. Mislim -da sem vas razočarala, saj ste gotovo pričakovali, da vam bom pripovedovala o slepih potnikih. Teh pri nas ni.* Z dvignjenim palcem srečno na j pot Vtem, ko sem se motovilil po pristaniščni stavbi in »moril« ljudi s svojimi vprašanji, je drugi pilot, postaven mladenič, letalo* oskrbel z gorivom in ga zopet zarulal pred pri-staniščno stavbo, še opozorilo po zvočniku in potniki so se vkrcali v letalo. Tudi posadka jc že vstopila. Desni motor jc zahrumel, nato pa se je iz njega pokadilo in mogočen ropot je napolnil ozračje. Po nekaj trenutkih se mu je pridružil še levi. Mogočno sta zabrnela ob polnem plinu. Nato sta utihnila in videli smo vzdignjen palec prvega pilota, s katerim je povedal, da je vse v redu. Spet sla motorja zahrumela in letalo je odpeljalo na začetek pristajalne steze. Še ena preizkušnja motorjev, potlej pa se je letalo premaknilo, sprva počasi, potem pa vedno hitreje. Po nekaj sto metrih je že bilo v zraku, vleklo kolesa in se usmerilo proti Beogradu, kamor bo prispelo dve uri in pol po vzletu. Tone Polenec Jeseniški železarji niso razočarali (Nadaljevanje s L str.) , 1 Kot jeseniški kup starega železa - V mestu smo videli mnogo pretresljivih dogodkov in prizorov — skratka obilo groze. Ruševine železniške postaje so pošastne, še pošastne jše pa so bile videti tedaj, ko se je samo ugibalo, koliko nedolžnih ljudi so pokopale pod seboj. Reševavci nosijo po mesti: zaščitne maske, največ seveda zaradi prahu in seveda tudi zaradi okužbe. Videli smo celo človeško truplo, ki so ga že načeli črvi. Mrtvece so masovno pokopavali. Sama organizacija pa se je iz dneva v dan izboljševala in je zadnji dan našega bivanja dosegla že zavidljivo višino. Pri hotelu Makedonija smo videli deset avtomobilov tuje registracije popolnoma zmečkani h. Kupi uničenih avtomobilov človeka spominjajo na'kupe starega železa pri naši železarni. Skratka — v Skopju smo videli na slehernem koraku nekaj, kar nas je zelo prizadelo. Niso namreč redki primeri, ko pristojni organi ne morejo ugotoviti, čigavi so preživeli otroci. Ti so namreč še premajhni oziroma se ničesar ne spominjajo, starši ali drugi odrasli, ki bi jih poznali, pa so verjetno mrtvi aH kdo ve kako, da otrok nihče ne pozna. Kljub vsej tej nepopisni tragediji je sreča edino le ta, da je pomoč ogromna- Radijski spored OD 10. AVGUSTA DO 16. AVGUSTA 1963 Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05, 5.05, 6.00, 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 9., 12., 13., 15., 17., 12., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. 20.00 Melodije v mraku 20.45 Kulturni globus 21.00 Glasbena medigra 21.05 Skupni program JRT 23.05 Za mlade plesavce Torek, 13. avgusta Sobota, 10. avgusta 8.05 Poštarček v mladinski * glasbeni redakciji 8.35 Zabavni orkester RTV Beograd 8.55 Počitniško popotovanje cd strani do strani 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel 10.15 Pojo zabavni zbori 10.30 Simfonietta 10.55 Vsak dan nova popevka J 1.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Domači napevi za nedeljsko opoldne 13.30 Naši pevci zabavne glasbe pred mikrofonom \t.05 Pojo naši operni pevci 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.30 Koncert za violončelo in orkester 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Klavir v ritmu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Skladbice za kratek čas 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Po domače 20.20 Primer za Paula Templa — I. 20.50 Za konec tedna ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu DRUGI PROGRAM 19.05 Z zabavno glasbo v sobotni večer 19.30 S koncerta komornega zbora RTV Ljubljana 20.45 Zabavni zvoki 21.05 Operne melodije 22.15 Jazz na koncertnem od nt Nedelja, 11. avgusta 8.00 Nagrada — Prežfhov Voranc 8.30 Dvajset minut z mladinskim zborom" Glasbene šole Varaždin 8.50 Sonata št. 5 za flavto in klavir 9.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite, tovariši . .. 10.30 Pisano nedeljsko glasbeno dopoldne 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Tisoč pisanih taktov za dober tek 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 Operni koncert ' 15.15 Zabavna glasba 15.30 Danes dopoldne 19.05 Glasbene razglednice 20.00 »Pod lipco zeleno« 20.40 Medigra na godalih 20.50 Športna poročila 21.00 Popotovanje velikih skladateljev 22.15 Skupni program JRT 23.05 Glasbena medigra 23.10 Skupni program JRT 12.00 13.10 14.00 14.30 15.15 19.05 20.00 20.45 21.00 22.15 DRUGI PROGRAM Nedeljski koncert ob dvanajstih « Za ljubitelje opere Popoldne ob zabavni glasbi Sodobni izvajavci Pisani zabavni zvoki V nedeljo zvečer Sto let popevke Converto grosso v g-molu Pisan spored zabavne glasbe z domačimi in tujimi pevci Soareja hrvatske komorne glasbe Ponedeljek, 12. avgusta 8.05 Angleški in italijanski madrigali 8.30 Glasba ob delu 8.55 Za mlade radovedneže 925 Ponedeljsko dopoldne ob narodni glasbi 10.15 Trije srbski skladatelji 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jaka Ferjan: Pri ograjevanju svinj t odredimo več pujskov . DRUGI PROGRAM \ 19.05 S tujih opernih odrov I 20.05 Pesem jeseni — simfonična pesnitev 20.45 Zabavni kaleidoskop \ 20.45 Lepe melodije 21.00 Literarni večer 21.40 Iz skladb \ Alojza Srebotnjaka 22.15 Skupni program JRT 23.05 Pies ob radijskem j sprejemniku T>R\JGI PROGRAM 19.05 Zabavna glasba 19.30 Ob 150-letnici Richarda Wagnerja i 20.45 Komorni intermezzo i 21.00 Melodije po pošti Mivo Petek, 16. avgusta 8.05 Prizori iz jugoslovanskih oper 8.35 Godala in lepe melodije 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Mojstri simfonije 9.50 Kitarist Bob Bain 10.15 Operetne melodije 10.35 Zvonovi — novi posnetki pevskega zbora Fr. Prešeren iz Kranja 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti —■ Ing. Marjan Ogrinc: Ogrščica in repica v perspektivnem planu 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.40 Uvodna slika opere Faust 12.30 Od tod in ondod 14.05 Od Saša Šantla do Uroša Kreka 14.35 Naši poslušavci čestitajo in Sreda, 14. avgusta 1225 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Poje Ljubljanski oktet 13.30 Moderni plesni ritmi 14.05 Morda si želite to poslušati? 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbene uganke 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Pisana ruleta 18.45 Na mednarodnih križpotjih 19.05 Glasbene razglednice pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Odmevi z gora 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Dva zabavna orkestra 20.20 Radijska igra 21.20 Serenadni večer 23.05 Vedri intermezzo 23.20 Skupni program JRT ^ DRUGI PROGRAM 19.05 Ansambel slovenskih sol isto v 19.20 Igrajo zabavni orkestri 20.00 Iz predklasične operne literature 20.45 Koncertantne variacije 21.10 Popevke in plesni ritmi 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00 8.05 Opera in* balet 8.55 Otroške razglednice 9.10 Glasbena oddaja za cicibane 9.25 Popevke v sredo dopoldne 10.15 Prvi "godalni kvartet 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Stanko Matakovič: Sorte vinske trte v vremenskih nezgodah 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Valeške in škotske pesmi 13.30 Slovenski pevci v domačih operah 14.05 Mali koncert zabavne glasbe 14.35 Po romanski in slovanski glasbi 15.15 Zabavna glasba m 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom Četrtek, 15. avgusta 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Promenadni koncert 18.00 Aktualnosti doma in v svetu* 18.10 Od skladatelja do skladatelja 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Urica ob zabavni glasbi 21.00 Glasbena medigra 21.05 Skupni program JRT 22.15 Romantičnim plesavcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Komorna glasba 23.45 Za lahko noč vam pojeta Marjana Deržaj in Ivo Robič DRUGI PROGRAM 19.05 Izbrali smo za vas 20.00 Mojstrovine francoske glasbe 2026 Kitara za violino in klavir 20.45 Rapsodije na Rahmaninove teme 21.10 Za ples in razvedrilo 8.05 Iz starejše slovenske glasbe 8.55 Pionirski tednik 9.25 Petkov dopoldanski koncert 10.15 Od popevke do popevke 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednos-ti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Samoborske popevke 13.30 Klarinet, flavta in oboa 14.05 Mali koncert 14.35 Ciklus Chopinovih etud 14.40 Sonata v c-molu 15.15 Napotki za turiste 1520 Zabavna glasba 15.40 Franc Gerbič in Vinko Vodopivec 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Dragulji iz oper 18.00 Aktualnosti doma in . v svetu 18.10 Pisana paleta 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Majhen koncert mladinskih pevskih zborov ' 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled i 20.30 Griegovi večeri 21.00 Klavir in godala 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Iz našega zabavnega arhiva 22.50 Literarni nokturno 23.05 Kantata profana 23.25 Mladim plesavcem DRUGI PROGRAM l 19.05 Koncert za Violino in orkester 19.35 Vrtiljak zabavnih melodij 20.00 Med deli Sebastiana Bacha 1 20.45 Zabavni orkester j . RTV Ljubljana 21.00 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.15 Glasbena medigra 21.20 Skupni program JRT televizija SOBOTA — 10. avgusta 8.05 Indijanska suita 8.30 Portret v miniaturi 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Vesele počitnice 935 Igrajo veliki plesni ansambli 10.15 Četrtkov dopoldanski operni spored 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 p >r, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 S koncertnimi skladbicami po Jugoslaviji 1330 Nekaj ritmov za razvedrilo 14.05 Iz VVagnerjevega »Večnega mornarja« 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 1535 Divertimento za godalni orkester 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Sovjetski violinisti 17.42 Otroška izba 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Turistična oddaja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov RTV Zagreb 19.30 Turizem RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 S kamero po svetu 21.00 Prenos drugega dela reprize I. festivala slovenske popevke na Tržaškem 22.00 Zgodba iz serije 01 RTV Zagreb 22.30 Poročila NEDELJA — 11. avgusta RTV Zagreb 20.45 »U prolazu« — TV drama 2130 Poročila TOREK — 13. avgusta NI SPOREDA SREDA — 14. avgusta RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja 17.30 Prenos prvenstvene košarkarske tekme »Crvena zvezda« — »Olimpija« 19.45 »Avtocesta 1963« — filmska reportaža JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 »Ogledalo z dvema obrazoma« — francoski film 22.15 Poročila PONEDELJEK — 12. avgusta Kranj »CENTER« 10. avgusta — ameriški film NA DIVJI ZAHOD ob 18. uri, amer. film SEVERNA ZVEZDA ob 20. uri, premiera ital. filma GARSONJERA ob 22. uri. 11. avgusta — amer. film NA DIVJI ZAHOD ob 16. uri, ital. CS film UGRABLJENE SABINKE ob 18. uri, francoski film DOBRA LEKCIJA ob 20. uri 12. avgusta — premiera ital. filma ONA JE MOČNEJŠA OD MENE ob 18. in 20. uri RTV Ljubljana 1930 TV obzornik JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Propagandna oddaja RTV Zagreb 20.45 Nastop folklornega ansambla SZ »Lezginka« 21.45 »Dubrovniške poletne igre« 22.05 Poročila ČETRTEK — 15. avgusta JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Propagandna oddaja 20.45 »Daljne dežele« — potopisna reportaža 21.15 »Glasovi z obale« — zabavno glasbena oddaja 21.15 Poročila PETEK — 16. avgusta 13. avgusta — ital. film ONA JE MOČNEJŠA OD MENE ob 18. in 20. uri 14. avgusta — ital. film GARSONJERA ob 18. in 20. uri Kino »STORŽIČ« 10. avgusta — angl. barv. CS film SAFIR ob 18. uri, ameriški film NA DIVJI ZAHOD ob 20. uri 11. avgusta — ameriški film NA DIVJI ZAHOD ob 10., 14. in 18. uri, italijanski CS film UGRABLJENE SABINKE ob 16. in 20. uri 12. avgusta — ital GARSONJERA ob 18. uri 13. avgusta — ital. film GARSONJERA ob 18. in 20. uri 14. avgusta — ital. film ONA JE MOČNEJŠA OD MENE ob 18. in 20. uri Letni kino »PARTIZAN« lO. avgusta — angl. barv. film SAFIR ob 20. uri 1L avgusta — nemški film STRELEC V ZELENEM ob ob 20. uri Jesenice »RADIO« 10. do 12. avgusta amer barv. CS film OKO ZA OKO 13. do 14. avgusta ruski CS film DAN POSLLEDNJI — DAN PRVI 15. do 16. avgusta jugoslovanski film NEVARNA POT Jesenice »PJLAVŽ« I 10. do 11. avgusta jugoslovanski film SENCA SLAVE 12. do 13. avgusta amer. i barv. CS film OKO ZA OKO 15. do 16. avgusta ruski CS film DAN POSLEDNJI — DAN PRVI Žirovnica 10. avgusta — ital. barv. VV film AMERIKA V NOČI . Radovljica \ 10. avgusta nemški barv. iilm NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO ob 20. uri LJubljana — V torek zvečer volj Vrtjifcfc, T>o\oV\ prosvvlv a« žisč je £e v hotelu »Pošta« t Tržiču in v zasebnih sobah \ pa tudi v Podljubelju, v pla-zvezne plavalne lige, in si- \ ninskem domu Pod Storžičem bo na Koleziji zadnji dvoboj \ bo 10. avgusta — ameriški film NOČI JE V OPERI ob 18. uri cer se bosta srečala domača \ m na ^oican je se aovoij „xi • u I Ljubljana in Triglav. Nasled-1 11. avgusta — nemški barv. \ J J 6 \ film NE POŠILJAJ ŽENE V nJi aan bodo nekateri kranj- . ITALIJO 0% 16. in 20. uri I ski plavavci okrepili ekipo 11. avgusta film USODE 16. avgusta — amer. CS film OKO ZA OKO — francoski barv. Dovje-Mojstrana 10. avgusta — francoski film USODE 11. avgusta — ital. barv. VV film AMERIKA V NOČI 15. avgusta — amer. barv. CS film OKO ZA OKO ameriški film ( Ljubljane, ki se bo pomerila OPERI ob 18. j ▼ mednarodnem troboju. turistični informator Na Bledu so vse zmogljivosti zasedene, zato je potrebna predhodna rezervacija tako za hotelske kot za privatne sobe. Popolnoma zasedeni so hotel »Erika«, »Vitranc« in vse zasebne sobe v Kranjski gori, nekaj prostih mest je le v motelu in v hotelu »Razor«. Tudi v Gozd Martuljku so zasedene vse sobe. Na Vršiču je Poštarska koča zasedena, sicer pa je na razpolago še do- Koroška Bela film 1 10 in 20. fl,m 11. avgusta ■ NORČIJE V uri 12. avgusta — francoski film ZAUPNIK TEH ŽENSK ob 20. uri 13. avgusta — francoski film ZAUPNIK TEH ŽENSK ob 20. uri 14. avgusta — francoski film ZAUPNIK TEH ŽENSK ob 18. uri 14. avgusta — amer. barv. CS film ENOOKI JACK ob 20. uri 15. avgusta — angl. barvni film OBOROŽENO ROPANJE ob 20. uri 16. avgusta — amer. barv. CS film ENOOKI JACK ob 20. uri 12. avgusta film RACIJA ob 20. uri 13. avgusta film RACIJA ob 20. uri 14. avgusta NA NA francoski MAMILA francoski MAMILA avgusta — ruski CS DAN POSLEDNJI — DAN PRVI 11. avgusta — amer. barv. CS film SEDEM IZZIVANJ 12. avgusta — jugoslavan-ski film SENCA SLAVE Kranjska gora 10. avgusta — amer. barv. CS film SEDEM IZZIVANJ 11. avgusta — ruski CS film DAN POSLEDNJI — DAN PRVI 14. avgusta — jugoslovanski film SENCA SLAVE — premiera RTV Ljubljana 19.30 »Naši sončni dnevii oddaja za otroke JTV 20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.45 Koncert bolgarskega folklornega ansambla »Georgi Dimitrov« 22.00 Poročila nemškega filma SKRIVNOST ORIENTA I. DEL ob 20. uri Stražišče »SVOBODA« 10. avgusta — italijanski CS film UGRABLJENE SABINKE ob 20. uri 11. avgusta — nemški film STRELEC V ZELENEM ob 16. uri, francoski film DOBRA LEKCIJA ob 18. uri, premiera ital. filma GARSONJERA ob 20. uri 14. avgusta — francoski film RACIJA NA MAMILA ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 10. avgusta — francoski film DOBRA LEKCIJA ob 2030 11. avgusta — amer. barv. CS film KRALJ IN JAZ ob 17. in 20. uri " ■ \ " - ~ 1 ^ j Naklo 11. avgusta — franc. barv. CS film LEPOTICA IN GAN ob 18. in 20. uri CI- Kropa 10. avgusta — francoski j flim RESNICA ob 20. uri 11. avgusta — francoski CS film AVSTERLIČ ob 17. in 20. uri 15. avgusta — češki film PET športne prireditve NOGOMET Kranj — Na novem stadionu bo danes ob 16.30 tradicionalna nogometna tekma DEBELI : SUHI, ki jo prireja domače turistično društvo. I ATLETIKA Kranj — Danes ob 18. uri bo v Kranju poulični tek s startom pri kopališču. Tekmovanje je ekipno; za ekipo pa bodo tekle ženske na 700, mladinci na 1400, člani pa na 2800 metrov. Krao j — Tradicionalni at- prostora. Na Kriški gori jutri, 11. avgusta, »gamsov bal«. V Kranju bo do konca Gorenjskega sejma hotel »Evropa« za seden; prostih pa jo še nekaj zasebnih turističnih sob in nekaj ležišč v hotelu »Jelen«, medtem ko je na Jezerskem in v Preddvoru vse zasedeno je na Krvavcu še dovolj prostih mest. Tudi na Jesenicah, v domu pod Golico in v domu na Črnem vrhu so še prosta mesta. Turistično društva Kranj bo danes popoldne priredilo v okviru letošnjega turističnega tedna zanimivo tradicionalno nogometno tekmo DEBELI t SUHI. Omenili bi, da bosta V moštvih nastopila tudi Švicar in Francoz. Prireditev bo na novem stadionu. avgusta V MILIJONU Ljubno 10. avgusta — amer. barv. film DOLGO TOPLO POLETJE ob 20. uri 11. avgusta — jugoslovanski film SERVISNA POSTAJA ob 16. uri Duplica 10. avgusta — franc. španski barvni film NA JAMAJKO ob 20. uri 11. avgusta — franc. španski barv. film NA JAMAJKO ob 15., 17. in 19. uri 14. avgust — francoski flim DEKLETA IN POLETJE ob 18. uri v* 15. avgusta — francoski film DEKLETA IN POLETJE ob 20. uri letski dvoboj med ekipama Beljaka in Kranja bo jutri ob 830 na novem kranjskem stadionu. KOLESARSTVO Kranj — S pričetkom ob 9. uri bo jutri na progi Kranj -Jezersko in.nazaj kolesarska dirka, ki se je bodo udeležili nekateri naši najboljši kolesarji. Start in cilj bosta na Cesti Staneta Žagarja (pred tekstilno j>olo). PLAVANJE Tržič — Na mestnem kopališču se bo jutri dopoldne pričelo gorenjsko pionirsko prvenstvo v plavanju, ki se ga bodo razen domačinov udeležili mladi tekmovavci z Jesenic, Bleda, Radovljice in Krajna. ODBOJKA Kamnik — Jutri ob 8. uri bo tu odbojkarski turnir moštev Črnuč, Kočevja, Triglava in Kamnika. Bled v teh dneh DOM m DRUŽINA 0 »MODA 0 DOM 0 DRUŽINA 0 MODA DOM m DRUŽINA m MODA m DOM 0 DRUŽINA 0 MODA OBISK PRI BOLNIKU Volani niso priljubljeni le na bluzah, pač pa tudi na oblekah, če je pa blago sv Ha aH kak drug lahek material pa Igrajo naborki sploh glavno vlogo. Hali oasveii Koliko časa smem ostati pri njem? O čem naj z njim govorim? Kakšno darilo naj mu prinesem? Prav gotovo so bila to vprašanja, ki ste si jih zastavili pred obiskom bolnega sorodnika, znanca ali prijatelja. Obisk naj bolnika razveseli, ga opogumi, ne pa da ga živčno vznemiri in spravi v slabo voljo, kot se to dogaja. Na žalost vedo sestre in zdravniki vse preveč primerov, da se bolnikovo zdravstveno stanje po obisku poslabša. Bolniki so posebno občutljivi, zato moramo biti še bolj pozorni in premisliti vse izgovorjene besede. Pokažite bolniku, da ste prišli k njemu radi in da nam ta obisk ni neka neprijetna obveznost. Ne ostanite predolgo — V bolnicah so dnevi in ure obiskov določene. J>ržite se teh. Paav pogosto se dogaja, da obkolijo bolnikovo posteljo vsi sorodniki in še znanci •in prijatelji, že res, .da je to velika pozornost, vendar bolnika tak številen obisk razburi. Skušal bo z vsakim govoriti in se zahvaljevati za obisk, s tem se bo pa preveč utrujal. Zato je priporočljivo, da bi se obiskovavci med seboj porazgovorili. kako bodo obiskovali bolnika. Več kot dveh ljudi naenkrat ni treba. Otroci naj raje ostanejo doma, vzemite jih s seboj samo na posebno bolnikovo željo. Darilo — Rože vedno razveseljujejo. Ne smemo pa pozabili, da je v bolnici od-, merjen vsakemu bolniku le majhen prostor, ,zato naj bo šopek majhen. Tudi dehteti ne sme preveč. 30 do 40 vseh bolnikov mora uživati dietno hrano, zato se bomo prej pozanimali pri bolniški sestri, kaj bi mu smeli prine sli. Ni pa potrebno, da bolniku nosimo razne slaščice, pijače ali drugo hrano. JČč obiščemo žensko osebo, se bo ta morda razveselila stekleničke kolonjske vode ali lepega robčka. Mlajše dekle bi bilo veselo lepe šminke ali modnega časopisa. Knjige, ki jih prinesemo v bolnico, naj ne bodo razburljive ali grozotne. Igračke, ki smo jih namenili bolnemu otroku, naj bodo iz takega materiala, da se bodo dale lepo umiti. Ce je medvedek iz blaga še tako ljubek, ne bo pravi .prijateljček, če bo ves zaprašen in umazan. Slaščice, ki smo jih namenili otroku, izročimo sestri, ki mu jih bo dajala odmerjeno količino. Otroci imajo le še premalo razvit občutek za mero in bi mu lahko z našimi dobrotami več škodovali kot koristili. Razgovor — Že na poti k bolniku si zamislimo nekaj glavnih tem razgovora. Glavni govornik .je navadno obi-skovavec in ta mora zelo paziti, da ne vzbudi v bolniku občutek bolnega, osamljenega in odvečnega človeka. Ne pripovedujmo mu razburljivih novic, ne tolažimo ga preveč in ne vzdihujmo. Bolnikovo uho je posebno občutljivo za jadikave medklice, zato se jih bomo izognili. V njegovi prisotnosti ne govorite o njegovem zdravju z zdravnikom ali sestro. Če imate občutek, da bi se bolnik rad pogovoril o njegovi bolezni, ga poslušajte in mu skušajte pametno dokazati, da bo ozdravil in mu vlivajte voljo do življenja in ozdravi jenja. Če opazimo v njegovi bližini starejšega osamljenoj bolnega človeka, ki nima nobenih obiskovavcev. mu posvetimo vsaj malce pozornosti. Seveda pa bodimo previdni, da mu ne vzbudimo občutka osamljenosti. Pri drugem obisku ga razveselite z majhnim šopkom cvetja in z ljubeznivo besedo. Pripravite mu s tem nepopisno veselje, in ka j naj si še več želimo, kot osrečiti bližn iega, ki inpi Čiščenje usnja Za čiščenje predmetov iz svinjskega usnja — npr. torbic, aktovk, denarnic, pasov in čevljev — si bomo kupili dobro specialno čistilno sredstvo ali pa 5 do 10 odst. raztopino ščavne soli. Mastne madeže odpravimo iz svinjskega usnja z magnezijevo kašo, ki jo nanesemo i \ madeže, počakamo, da se posuši, nato pa jo zdrgne-.no S čisto krpo. Pranje usnjenih rokavic Rokavice iz svinjskega usnja peremo Itako, da jih potegnemo na roke in jih potem narahlo drgnemo v čisti milnici. Nato jih splaknemo v čisti vodi in obesimo, da se posušijo. Presoljena jed V presoljeno jed denimo narezanega krompirja ali košček sladkorja. Sladkor damo v jed samo za nekaj sekund, da posrka odvečno sol. Presoljeno jed lahko tudi pokrijemo s krpo in nasuje-mo nanjo nekoliko moke. čez nekaj minut tkanino z moko odstranimo. Kozarci za vlaganje Kozarce za vlaganje lahko odpiramo s ključem za odpiranje ribjih konserv! Jeziček gumijastega obročka potegnemo skozi razpotek v ključu, ključ nekajkrat zavrtimo in kozarec je odprt. Recepti KONFEKCIJA Če smo v psejšnji števil Id »Glasu« pcamanijali o modni reviji, ki jo je prire dila Gorenjska oblačiiaica, morda pa ne bo napak, £e se še malo zaustavimo pri naši konfekciji. Spočetka konfekcija ni uživala največjega slovesa, pa čeprav je bila izdelava solidna in je bilo blago dobro. Vse preveč je bilo tistih ,ki so jadikovali, da srečajo na ££sli Š£ jQa stotine enako oblečenih ljudi, to pa predsvem ženski svet ne navdušuje. Očitali bi jih lahko tudi preveliko plahost glede izbire modelov, posluževala se je dobrih starih krojev, brez vsakršnih modnih domiselnosti, tekstilne tovarne so že dobavljale nelepo blago in tako je bila mera pol- In sedaj;? Stprčjni ,so bili koraki in kljub vidnim spo- posamezniki v konfekcijskih podjetjih želijo s svojimi modeli vrteti s kazavcem mode. ki nenehno hiti in išče novih izrazov. Izmed posameznih predstavljenih modelov, bi si prav vsaka žena lahko izbrala primeren model, če pa še upoštevamo obljubljene nizke cene se nam res kaže rožnata prihodnost. Res, da smo na preteklih revijah v Kranju videli vsaj kar .&£ lice nlf.tj?,nin ..sijaj nej- še modek', res §e pa tudi, da o teh modelih v trgovinah ni bilo ne duha ne sluha. S >?fn-X2 ;KJ1 Otroška konfekcija napreduje, pa čeprav je predvsem dekliško rahlo načičkana. Razveseljivo je, da smo lahko videle tudi obleko za močnejšo ženo ih smo tako opazile, da ji najbolj pri-stojaijo preproge ozke obleke v resnejših barvnih odtenkih. Sparna" oWa6ja sb sodobna, in kar se cen tiče, do- Kumar« s smetano Dorasle Jcu»i^'C chifii m na koix£M, ki fjg ■ bil. pnuuč^n pu-fi skttfi^. če ni greni:*,, in grenki ] del. odreži. f.rezi //£,' potresi s. soljo, poprom in čebulo** P°~A 'lij z bTtem'in %'isOta-' Iti zme-sa}> nato pa fini 'doSajte :>»aši kinematografiji. D. O. »Oh, da,« je rekla Giulietta, »lepa si, Celia. Varuj sc Fabial Casanova je.« »Celia ima prav, res si prismojena,« je rekel Fabio. »Morda me želiš opozoriti, da sem prav smešen, med vama otrokoma ...« Ni vedel, če je res smešen. Rad bi bil imel zrcalo, toda Giuliettino je viselo tako, da se ni videl. Razume se, da ga je želela Celia poprej v kuhinji postaviti v okvir njegove starosti, ko mu je pokazala jez:"k. Ni nameraval priznati ta glas mladosti, vendar pa je le hotel vedeti, če ni smešen v tveganem pogovoru z dekletoma, ki bi mu lahko bili hčerki. Vedel je le, da je vitek, skoraj suh — in da tako sodi k Giulietti — da ne pada v oči in pozna nekaj nepogrešljivih ukan, ki se jih je posluževal, ne da bi jih poprej tentaW^ J&mJ^l tr »Ljubka in nedolžna majhna otroka,« je rekla Giulietta, »in dobri smešni stric — takšni smo videti.« »Morda imaš prav,« je zamišljeno rekel Fabio, »morda sem res prijeten, razumevajoč stric'.« Giulietta se je zasmejala. »Skoraj trideset let si starejši od naju,« je menila, »toda če bi bil stric...« Premplknila je in rekla: »Vrhu tega je to zdaj v modi. Gospodje tvoje vrste in me, mlada dekleta, tO je v modi.« »Lepo, da pripravljate sestri zajtrk,« je rekel Fabio, da bi speljal pogovor drugam. »Tudi meni se zdi,« je posmehljivo rekla Celia. »Toda zdaj moram oditi.« »Sestrski zajtrk,« je ;ekla Giulietta. »S Seba-stianom Rizzijem se moži in to mi je prišla povedat, in ker sem ji dovolila, mi je pripravila čaj. Sestri bi se skoraj pomirili ob velikem zajtrku, pa si naju zmotil.« Mali Rizzi, je pomislil Fabio, to je čisto po njegovem. Giuliettina prva in velika ljubezen. Zapustil jo je in odtlej se je potepala, vmes je znova začel za nekaj tednov, takoj je prišla, pa jo spet zapustil. Rizzi, mali trgovec s temnimi posli, lastnik angleškega športnega avtomobila, očarljiv podlež s sentimentalnim nagnjenjem k zlu, ki ga je smešilo v moških, pa privlačevalo v ženskih očeh, ničvrednež, nevreden Giuliette toda ženska nagnjenja so bila nepreračunljiva in zdaj si je torej Rizzi izbral Celio. Celia, dobra hči, jasna, odločna lepotica, dekle, ki bo imelo urejeno kuhinjo, dobra izbira. Hudobija, vredna Rizzia. In za vsem, tako je sodil Fabio, je bil namen, da bo Giulietto spet vzel za ljubimko, ko bo poročen s Celio. Rizzi je bil kavelj. Toda v računu je imel veliko neznanko: Celio. Celia, drobna zverina, ki je trezno odšla k Giulietti, ,da bi ji povedala', Celia mu bo življenje spremenila v pekel, je pomislil Fabio, podcenjuje jo, čeprav je ne dosega. Ali pa morda ni tako slab, kot sodim, ker ga Giulietta ljubi in ga bo Celia uka-nila? Mar poraženi ni vselej zmagovavec? Je vrstni red naslednji: Giulietta, Rizzi, Celia? »Jaz vam ne bi dovolil,« je rekel Celiji, »če bi bil Giulietta.« »Škoda, da je moja sestra tako klepetava.« je odgovorila. Mlada dama iz boljše" družbe, polna ošabnega obžalovanja. Ko jo človek takole gleda in posluša, je pomislil Fabio, se mu zdi neverjetno, da bi lahko komurkoli pokazala jezik. Pospremil jo je v vežo. »Medicinka ste, kajne?« je vprašal, ko sta stala v veži in je vzel njen plašč. * r u r -.u. ____________ i. »Da,* je odgovorila. »Čemu?« »Poprej se mi je zdelo, da imate malce oblor žen jezik.« Jezno ga je pogledala. Pomagal ji je obleči plašč in ko ga je izpustil nad rameni, jo je z desnico pogladil po prsih. Pod dlanjo je zaznal tenko volno elegantne vrečaste obleke in pod njo prijetno zaobljene majhne dojke in opazil je. da mu je za trenutek dovolila. Ustnice so se ji lahno razprle, in preden so se ji oči zaiskrile v predpisanem ogorčenju, so se zožile v reže, podobne očem mačke, ki jo nekdo gladd. Trenutek zatem je zapustila Giuliettino stanovanje. Fabio se je vrnil v sobo. Sedel je na stol zraven Giuliettine postelje. Nekaj časa sta se pogovarjala o Celiji, o Rizziju, o Giuliettini družini in poklicnih vprašanjih. Pogovor je čez čas presahnil in Fabio je tiho obsedel s cigareto v dlani, medtem ko je Giulietta dremala v postelji z zaprtimi očmi. Fabio se je razgledoval po mali dvorani, ogledoval rdeče kamnite ploščice, metlo. stoječo v kotu, Giuliettino obleko, nemarno obešeno prek stola, njeno toaletno mizico z ukrivljenimi rokokojskimi nogami in številnimi škatlicami, stekleničkami, tubami-in glavniki, pa nad njo zrcalo v zlatem okviru, okna z razgledom na opečne strehe, potem se je pogled vrnil k dekletu, k črni svili kimona, ki je razkrivala, kako polje leva rama med dihanjem — mar spi? — k črnim lasem, prelitim po blazini, k mlademu bledemu obrazu, k Giulietti, s katero je imel razmerje, do katere je čutil polovično strast, dekletu s predrobnim glasom, dekletu, ki se je zgubljalo v neznatni Ćbronique"'scan'đateu"ce. dekletu z mikavnostjo in dovolj okusa, ki ga je imelo rado, ker je bil izkušen moški, izkušen v času, .umetnosti in ljubezni, ki mu je zaupalo, ker je bil resen, ki pa ni imelo pojmjR) njegovi preteklosti, ga v resnici ni poznalo in živelo iZ dneva v dan, brez prihodnosti. Fabio je bil moški s preteklostjo, morda brez prihodnosti, vendar moški, ki ga je preieklost izučila. Giulieaa pa je bila brez preteklosti in brez prihodnosti; varno spravljena pod mikavnostjo in očarljivo igrivostjo njenega okusa, je živela razsodnost večine žena, njihova nesDOsobnost, da bi živele drugače kot v sedanjosti. _ A. A. BEG Franziska, proti večeru Franziska je stopila mimo recepcije v tea-room. Videz je bil takšen kot povsod, ko gredo čajanke h kraju: glasbeniki so že odšli, nepospravljene mize in družbe, ki niso hotele narazen, ker nikdar niso večerjale pred deveto uro in so pozne popoldanske ure do večerje čas, ko človek ne ve kaj početi, zlasti pozimi, ko je zunaj hladno in temno. Pristopil je deček in vzel Franziskin plašč. To me velja dvesto lir napitnine, kasneje, ko mi ga bo spet prinesel. Sedla je k mizi, od koder je skozi veliko okno videla v sprejemno vežo. Morda pa želim, da bi me opazili? Misel je takoj splahnela in se spet vrnila. Naročila je čaj. Vttopiti tukaj je bilo prav tako narobe kot včerajšnje potovanje z rapl-dom, kot vse tole potovanje v Benetke, v varljivi občutek varnosti, zapustila sem Herberta, vendar ne tudi sveta, v katerem sva skupaj živela; nisem dosledna, pogumno si moram priznati, da sem ženska brez denarja, namesto tega sedim tukaj in pravkar sem si domišljala, da me bodo opazili, osamljeno damo, ki išče zveze; to bi bila začasna rešitev. Prepadena se je zavedela, kaj je pravkar pomislila. Tako naglo gre torej. Opazila je, da jo je za trenutek nekdo opazoval. Tu sem vendar novinka, družba je zaključena, izbrana družba ljudi, ki januarja potujejo v Benetke. Dobila je čaj, prižgala si je cigareto in z olajšanjem opazila, da so pogledi odtavala drugam. Ob sosednji mizi je bila dobra zasedba, osrednja oseba je bil očitno teman, bled, vsekakor bole-hen moški, morda še ne šestdesetih let, natakarji so se vrteli krog njega, vmes so ga poklicali k telefonu, tako da je Franziska slišala njegovo ime. To ime vendar poznam. Potem se je zavedela, bilo je ime dokaj znanega italijanskega pesnika, nikdar ni brala njegovih pesmi. Pravzaprav nikdar ne prebiram pesmi, ne čutim potreba, da bi jih brala. Katera ženska neki bere pesmi? Nekatere jih pišejo, toda bere jih nobena, pesmi so ustvarjene le za moške. Pesnik se je vrnil od telefoniranja, natakar mu je pristavil stol, tiho in boleče je sedel, se nagnil k dami, sedeči na njegovi desni, nedvomno soprogi, in ;: Franziska je slišala, kako je rekel: »Olghina, nocoj morava k P.Mlorijevim.« Pesnikova žena je. bila majhna, mišičasta, črnolasa (lasje so bili ..: barvani), med črnimi lasmi se je lesketala koža, polt pametne, odločne glave (strastna in izkušena ienska), ne da bi Tzmenja'a- po^'ed z nasproti sedečim mladeničem, je irkia: »Toda kai bova z Giancarlom? Z nama mo"a.« — »Kajpada,« je rekel pesnik, obrnjen k flpladenlču, »vereii'o jih bo, če vas bodo spoznan.« Niti trohice dosto-' janstva ni izgubil. Igra je sprejeta že zaavnai, v teh krogih je zakon brez strahotrosti, pesnik ni rogonosec in Olghina ni ženska, ki bi natikata rogove. Preprosto sta se sporazumela, morda | včasih še skupaj spita, dovolj je spretna, da lahko prikliče takšen položaj; č:-mu sama nc morem takole živeti s Kerbertom, čemu se z njim ne morem sporazumeti, Herbert bi bil pripravljen, vendar ne morem, zame je udoben zakon s Her-bertom poln strahu, tako je moč živeti s pesnikom, ki je dostojanstven in bolehen, ne pa z estetom in zastopnikom. Franziska je ogledovala mladeniča — Giancarla — popoln grški obraz, omahljiv pogled, način, kako je držal cigareto za trohico preveč-elegantno v plemenito oblikovani dlani, ki je rjava, polna brezčutne moči, visela v belem, ne več povsem čistem rokavcu. Položaj je mučen le zanj, za ljubimca, ki si ga je vzela, zavedajoč se ugleda, zanesljivo je nala gospodariti s svojim velikim življenjem, denarjem in ugledom; Giancarlo in ugledno živ! fen je, nesmiselno lep mladenič in majhna, mišičasta strastna ženska, ki ga bo kmalu nagnala, tako kaže; dejstvo, da se sploh nista spogledala, ni bilo le posledica izkušnje, dobro ve, da ji to ni več potrebno, prav dobro ve, kakšen je v postelji, potešila je svojo radovednost in že pričakuje novo slo, ki bo Giancarla pognala v temo, v neugledno življenje, kjer bo usahnil, ker se je prevneto vdal utvari. Nobene pravice nimam, da bi ga prezirala, tudi jaz živim v utvari, prav zdaj živim v utvari, čeprav sem morda noseča. Besna je zavrgla to misel. Druga dva moška ob pesnikovi mizi sta bila običajno spremstvo, prvi, ,stari prijatelj', morda urednik, obtičal je v časnikarstvu, je govoril s pesnikom o seriji člankov v enem izmed beneških dnevnikov, drugi je bil: mlajši oboževavec, trgovec s pesniškim pridihom, najbrž posestnik mecenskih ustrežljivosti, gostitelj, ki lahko posoja hiše na deželi aH mestna stanovanja, kadar jih potrebuje pesnik, ki je iz dobre hiše — to je videti. Govoril je malo in začel opazovati Franzisko. Pogledi so ji bili nadležjii. Pri drugi mizi Je odkrila sinočnjo rdečelasko, z diretta. Na čaj ob petih hodi torej k Pavoneju. Najbrž je filmska zvezdica, spremljala sta io dva mlajša in starejši gospod, vsi iz filmskega sveta, prva dva igravska tovariša,, tretji producent, mladeniča sta zaigrala pred majhno dvorano očarljivo in odkrito občudovanje lepega dekleta, prvi je igral globoko, lr stežka zadrževano občudovanje, drugi pa resno in tovariško razumevanje. Miza je bila predaleč, da bi Franziska lahko razumela, o čem se pogovarjajo, vendar je igravske pogovore poznala s številnih večerov v diissel-dorfski in miinehenski družbi, njihovo prozorno, otroško pretkanost, pa kult dvorjenja, namenjen igravkam, kadar dekleta niso bila več samo »naraščaj', ne več statistke, temveč že majhni idoli, kakor tale, lepotica v temno rdeči, skoraj črni popoldanski obleki s prav tveganim izrezom. Premlada je še za takšen izrez hi lase bi morala razpustiti, ne povezati, predstavljala naj bi mlado sanjarko, ne mlado mondeno, razmršeni v vetru, kot sinoči, so bili njeni lasje pravzaprav lepši, morda bo našla dobrega režiserja; ta dekleta sicer običajno niso preveč premetena. — Franziska se je spomnila pogovorov z uspelimi mladimi lepoticami. Govorile so o jezdenju, o avtomobilih in, hudo resno, prepričane o svojem pomenu, tudi o bedastih vlogah, ki so jih igrale v neokusnih filmih. . palice Bilo je soparnega poletnega dne. Dva prijatelja in ja2 srna sc po vrtovih igrali »rav-barje in žandar je«. V bližini naše hiše so zidali dvonadstropno hišo. Ker se je delo končalo ob drugi uri, so zaposlili na gradbišču Čuvaja. Vsi smo se ga zelo bali,, ker je nosil »žilavko«. Ko sem tisti dan pokosil, sem hitro stekel na cesto. Zažvižgal sem na ves glas na mlada w*ast prste in že sta pritekla iz sosednje hiše moja dobra pri jatelja Ivan in Mirko. Sklenili smo, da bom žandar, onadva pa »ravbarja«. štel sem do sto .nato pa jo ubral za prijateljema. Ravno ta čas pa so neki fantje iz sosednje ulice na gradbišču izmaknili tanke bambusove palice, ki so jih potrebovali pri gradnji balkonov. Ko smo tako drveli mimo zgradbe, je izza vogala hiše pi itekt! med nas razjarjeni čuvaji Mislil je namreč, da smo mi vzeli palice. Neusmiljeno je začel mahati s svojo žilavko. Ubrali smo jo skozi najbližja vrata nedograjene stavbe. Začel se je strašen lov. Razjarjeni čuvaj nam je .sledil v razdalji dveh metrov. Stopnice so bile speljane do prvega nadstropja, naprej pa je vodila deska, ki je služila zidarjem, da so prinaša h po njej opeko in malto. Z negotovimi koraki smo jo ubrali po njej. Te- daj pa se je zgodila nesreča. Ivan, ki je tekel prvi, je strmoglavil v pritličje, čuvaj se ni zmenil zanj, ampak je tekel za nama. Ko sva z Mirkom stopila na varna betonirana tla, sva za seboj zasli-šafa čuvajevo preklinjanje. Hitro sva si ogledala položaj. Ob tretjem okna- je stal električni drog. Skočila sva k oknu in splezala po hlodu na zemljo, Nad seboj sva zagledala čuvaja, kako je jezno mahal, ker je bil prestar, da bi upal plezati. Kar so naju nesle noge, sva odhitela v pritličje po Ivana. Našla sva ga na tleh. Zlomil si je nogo. Poklicala sva rešilni avto, ki je bolnega Ivana odpeljal v bolnišnico. Potem je odšel Ivanov oče k čuvaju in mu povedal ,da nismo vzeli bambusovih palic. Andrej Pupis V Lescah imajo pri neki družini pravi živalski vrt. Dve punčki sta vzredili mlado lisice« in lisjaka PISMO Z MOR Iz otroškega letovišča v Novigradu nam je pisala skupina »čebelic« — 12 deklic iz šk. Loke. Poglejmo, kako nam opisujejo svoje življenje ob morju! Že štirinajst dni smo ob prelepem, sinjem Jadranu. Lepo nam je, da še nikoli tako. Dela imamo dosti, zato nam ni nikoli dolgčas. Naše življenje teče po nekem določenem dnevnem redu-, ki** nam omogoča dovolj sonca, kopanja in ostale zabave. Po zajtrku se raziđemo, gremo v sak k svojemu krožku, ki jih je toliko, da jih skoraj ne moremo prešteti. Iz naše skupine nas je največ v folklornem krožku, ker ga vodi naša tovarišica. Tu plešemo, pojemo in se pogovarjamo o bogati jugoslovanski folklori, ki nas izredno zanima. Vreme nam je več kot naklonjeno. Porjaveli smo tako v močno, da bi nas lahko naše mamice zamenjale z malimi črnimi ottroki iz Afrike. Ko se nakopamo in napla-vamo, nam okusno kosilo aH večerja dobre tekne. — Naša »mami« in njene kuharice znajo prav zares poslTrbett, da odhajamo od mize vedno s polnimi želodcki. Vzgojite? Ijj pa skrbijo za to, da nam zvečer ni dolgčas. Priredili so nam že tri zabavne večeren »Spoznajmo se«, »Večer ob tabornem ognju« in ^Literarni večer«'. Na teh skupnih* srečanjih smo pokazali kaj smo se naučili v krožkih, odkrili smo mnogo skritih talentov in ne nazadnje, prijetno smo se zabavali. Včasih pa gledamo diafilmc, televizijo ali pa se kako drugače igramo. Proslavili smo tudi 22. julij — dan vstaje. Na proslavo, ki smo jo sami pripravili smo povabili tudi člane Zveze borcev, ki letujejo poleg nas. Našega povabila in č> scifk so bili na moč veseli. V.sake stvari je enkrat konec; Lako se bodo tudi naše počitnice v nekaj dneh iztekle. Ostali pa bodo spomini, ki ne bodo nikoli zbledel-. Spomini na dni ob našem, sončnem in toplem Jadranu ... Sonja Kosec, Polonca Kopčavar, Irena šubic, Mojca Oblak, Rozka Lot-rič, Dragica Dolinar, Milica šmid, Daniela Kosmač, Hijacinta Vidmar, Marija Mesec, Majda šti-belj, Jožica Rant in tovarišica Marija Bernik. Lojze Zupane Graščakinja in Gruščakinja s Starega gradu se je peljala s kočija v vas na škofjeloški grad. Sama je ~ kočijažila, a ko se ji je na strmi in kamniti' gozdni poli /lomilo kočijino oje. je zajokala: »Oh, zakaj nisem vzela s seboj kočijaža! Zdaj pa je ni ž'.ve du-ie, ki bi mi priskočila na pomoč, sama pa si pomagati ne vem in ne znam. Oh, oh, kdorkoli bi zdajle prišel mimo in mi pod; kočij-nik napravil novo oje, bi mu dala> kar bi zaželel!« Njeno- javkanje pa je slišal gozdni škrat, ki je račas dremuckal v svoji skalnati votlini. Brž je skočil na noge in pohitel na gozdno pot, k ičije ob polomljeni kočiji jokala starograjska gospa. če hočeš, ti jaz lahko popravim kočijo,« je ogovoril graščakinjo. »Oh. oh, oh, le kako ti naj verjamem, ko pa si majhen, da mi ne sežeš niti do* kolen! < četudi sem majhen, sem močan za tri može!« ;Pa mi napravi novo oje, če veš in znaš!« »Kaj mi daš?« je škratelj vprašal po plačilu. Kar želiš, to dobiš!« je obljubila graščakinja. >AH mi obljubiš, da bo tisto moje, kar bom jutri zjutraj, ko bom prišel v Stari grad, najprej-»agledal na grajskem oknu?«< »Obljubim,« se jc zasmejala graščakinja, ki je imela na grajskem oknu kletko, v njej pa slav-čka, ki je pel od zore do mraka in od mraka do dne ter razveseljeval njeni hčerki srce. »Saj slav-čka lahko drugega dobim,« si je mislila, »ob polomljeni kočiji pa lahko tri dni. zdim.« Zdajci je gozdni škrat pohiteB v svojo votli* nico, poiskal baltico in posekal smrečico ter napravil novo oje. Potlej se je graščakinja odpeljala, škratu pa dejala: »Le pridi jutri v Stari grad plačilo iskat!« Naslednje jutra je ob grajskem oknu stala grajska hči. Ogovarjala je slavčka, ki je žalostno čemel v kletki:. »Oj. slaviček. drobni ptiček, zakaj ne popevaš, zakaj mi s pesmijo srca ne ogrevaš?« Prav takrat pa je prišel na grajsko dvorišče gozdni .škratelj. In ko ga jc grajska hči zagledala, je radostno plosknila z rokami ter zaklicala: Mati,-mati, v grad je prišel možiček, ki je bradat, pa nič večji, ko nas kozliček!« . . Graščakinja je prebiedela in dela: »Gorje ti; hčerka, oj, gorje! To je gozdni škrat, ki je prišel tebe za ženo iskat!« škrate;ina že ne maram za moža!« je zave-kala deklica. Bom pa jutri prišel, ker- si danes žalostna,« je rekel gozdni škrat. »Če boš uganila, kako mi je ime, boš ostala pri maturi, drugače pa te bom odgnal s sebo in boš postala moja žena, jaz pa tvoj mož.« In je odšel iz grad* v svoj gozdni lož. Naslednje jutro pa je prisopihal h graščakinji mlad pastir, ki je pasel grajske ovce. Povedal jima je, da je videl v gozdu kres in škrate!jna, ki je plesal okrog ognja in pel: »To je dobro, da ne ve grajska hči za moje ime, da sem Čatež, gozdni škrat, ki še danes bom njen svat!« Komaj jc pasfir pokazal pete, že je prišel škrat h grajski dečvi vasovat. Graščakinja ga je potegnila za brado, da je od bolečine zameketal ko grajski kozliček, grajska hči pa je zapela: »To je dobro, da sva obe zvedeli za tvoje ime: Čatež si in majhen škratelj! če bi zrasel še za- en vatel j, bi te vzela za moža, tako pa ostala bom doma.« Taka se jc tudi škratelj obrisal za ženo pod nosom; ker je imei predolg jezik. Graščakinja pa je dala hčerko pastirju. Zabavna stran • Zabavna stran O Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Križanka št 29 Naročilo V patentnem uradu f 5 * 1 j 1 » H 13 jf 14 15 % r It if 't. h 23 —- Pravi, da je izumil ogenj! Na deželi Vodoravno: 1. kraj z znano bolnišnico na Gorenjskem, 7. grška črka, 9. nekdanji poglavar v Tunisu, 10. vrsta vrbe, 11. veznik, 12. zvest, 13. pomembna oseba pri sodnih procesih, 14. sultanova palača, 16. rusko moško ime, 17. rimska 101, 19. bitnost," 20. iglasto drevo, 21. prebi-vavci grške prestolice, 23. vrsta južnega sadja. Navpično: 1. puščava v srednji Aziji, 2. napoved česa, 3. lijak, 4. avtomobilska oznaka Nikšiča, 5. kemijski element, 5. obrtnik, 8. roman francoskega naturalista Zolaja, 12. satan, 13. vmesna stena, 14. prostor v stanovanju, 15. izbrana družba, 17. vmesna pokrajina, 18. grška boginja, 20. nekdanji vladar na Hrvaškem, 22 avtomobilska oznaka Čačka. Rešitev križanke št. 28 Vodoravno: 1. saten, 6. amoret, 8. to, 9. okop, 11. erotika, 13. neki, 14. aj, 15. tokava, 17. pajac. — Ali mi lahko naredite prav takšno, pa čeprav je brez teh dolgih las. Pomoč — Ali se lahko pri vašem vodnjaku umijem? Ribiški plen — Saj ni res, da bi imel atek rad bišno pomočnico. Kakor hitro poskuša, dobi klofuto! — Pri , .upijanju vedno najde kaj zanimivega! Če bi bil prej vedel, kaj me bo doletelo, bi na zvonenje zvonca sploh ne reagiral in bi ne odprl vrat. Tako pa sem sel odpret in zagledal pred seboj človeka, ki me je vprašal: »Ali ste vi Tihomir llič?* »Da,* sem mu odgovoril. Sedaj se kesam, da sem mi* to rekel. Mar bi mu odgovoril, da nisem tisti, ki ga išče, ali pa da je tisti že umrl ali pa da sploh ni obstajal. »Prišel sem, da vam bom dal injekcijo,* mi je pojasnil. »Zakaj injekcijo? Saj mi je ni treba!* »Kako, da vam je ni treba? Ali ste vi ... llič?* »Sem,* sem zopet priznal in s tem napravil veliko neumnost. »Potem jo vam moram dati. Klicali ste me zaradi tega,* nadaljuje z malce jeznim glasom. Odrine me in vstopi. Sunkovito začne odpirati svoj kovček, ki je bil poln spric in gel. Obupano sem si z rokama pokril oči in zavpil: »Spominjam se, da sem vas klical. Toda to je bilo že pred dtfema dnevoma. Takrat mi je bila injekcija resnično potrebna ...« »Ahat takrat vam je bila potrebna, danes vam pa ni! — mi je jezno zabrusil. — Tako pa ne bo slo: sedaj hočem, sedaj nočem. Jaz sem za vaš zadolžen. Zavihajte rok.vv!* »Verjemite mi, da je nočem. Dovolj mi je že teh injekcij. Enostavno zbrišite moje ime na spisku!* VEST »Kako se mi drznete predlagati nekaj takega! Tudi jaz imam vest... Kaj nikoli ne pomislite, koliko mora socialno zavarovanje plačevati za naše ljudi? In po vsem tem naj zbrišem vaše ime in vržem proč injekcijo? Ali se sploh zavedate, kaj zahtevate od mene?* V tistem trenutku sem se spomnil, da bi namesto mene lahko nekdo drug dobil to injekcijo. Tako) sem to predlagal nadležnemu zdravniku. Malo je okleval, končno pa je le pristal. Dodal je samo, da mora biti tisti prav tako moški in iz iste hiše. Odhitel sem k svojemu sosedu, ker sem vedel, da ta sprejme vse, kar je brezplačno. Rekel sem mu, da je v mestu zavladala epidemija sončarice in da hodi neki bolničar od hiše do hiše in daje injekcije. »Mar naj pustim, da mi jo vseeno da, čeprav nisem bolan?* se razburi sosed. »Kaj pa misliš! Tako se preprečuje bolezen,* mu odgovorim, ga prijel za roko m odvlekel s seboj. Pokažem mu, kje je zdravntfe, sam pa ga počakam zunaj, šel je, a se je čez nekaj trenutkov vrnil. »Ne morem!* reče. »Sosed, stori to, zaradi najinega prijateljstva. Sicer pa dobiš za injekcijo tisoč dinarjev nagrade. Obžalujoče me je pogledal in dejal: »Tri tisoČ!« Kaj sem mogel napraviti, pristal sem. TIHOMIR ILIC HOROSKOP VELJA OD 10. DO 17. AVGUSTA OVEN (21. 3 — 20. 4.) Hn Položaj na čustvenem po-tvSl dročju se nepričakovano zaplete, ugoden razplet bo odvisen predvsem od potrpežljivosti in pravočasnega priznanja. Izogibaj se znanke. BIK (21. 4. — 20.5.) Nepričakovano srečanje bo prekrižalo za kratek čas tvoj dnevni red. Rahel nesporazum v družini glede nekih številk. Vsebina pisma bo precej ugodna. JI" DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) #Srečaš dimnikarja, pa se te bo smola kljub temu držala; tokrat bo to ugodnejše Prijetna doživetja v naslednjih f dneh. Potreba po počitku doseže 1 višek. __RAK (21. 6. — 22. 7.) B9B Tisto o čemer razmišljaš, se še ne izpolni tako kmalu. Neka resnica v pismu ti obudi pozabljeno obljubo in te zapeče vest. LEV (23. 7. — 22. 8.) Prisluhneš nekim govoricam, ki ti nekolikanj pokvarijo opetit. Moralni maček zaradi nenapovedanega obiska mine šele v petek, ta dan je možnost prijetnega srečanja. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) ^Dopustniška doživetja znancev te vznemirijo. V službi te hoče nekdo umazati pri šefu, vendar mu popolnoma ne uspe. Majsko doživetje se ponovi — tokrat bo prijetnejše. Trmoglavost in lahkomiselnost se čez čas maščujeta. TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) Zaupane ti bodo precejšnje skrivnosti. Končno ti uspe nagovoriti osebo, ki jo že dlje časa zasleduješ. Naglica ni priporočljiva. Srečen dan torek. ŠKORPIJON (23. 10.—22.11.) Ne prepuščaj času in slu-Cg čaju nekega važnega problema. Hitro ukrepaj. Uspeh je zagotovljen s pomočjo drage osebe in starega znanca. STRELEC (23. 11. — 22. 12.) Rahločutnost doseže višek v torek. Ne obupaj, zakaj že v sredo zvečer te sreča objame. Obujanje spominov ti bo samo škodilo. KOZOROG (23. 12. — 20. I.) EV V družbi novih prijateljev Bfij pazi, kaj bodo govorili: samo poslušaj! Daljni sorodnik te reši neprijetnosti, vendar mu prehitro ne pokaži zob. Sreča v igri. VODNAR (20. 1. — 19. 2.) Ob nekem srečanju se raznežiš, da skoraj pozabiš na poslovne obveznosti. Izgovor ne bo najboljši, reši te prijateljica. __. RIBI (20. 2. — 20. 3.) BTJi Neko razmišljanje ne bo ugodno, če se ne posvetuješ s prijatelji. Presenečenje na čustvenem področju naj te ne spravi s tira, niti v domišljavost — je namreč zadnja priložnost. Igraj na odprte karte, sreča ti je naklonjena. iS