Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr. Za tuje drž. več poštni stroški. „Soča" z ,Gosp. Listom* in .Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr. ! Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici M. 9. m*- Rokopisi se ne vračajo, Izdajatelj in odgrovorni urednik Drag*. Strueelj. — Tiska in zalag*a „Gor. tiskarna1* A. Gabršček (odg*ovoren Jos. Krmpotič). Le pustite! (napev kakor „Lasse pur che i canti e suhi**.) Le pustite, naj besnijo, Pesem svojo naj rohnijo, Naša pesem je slovenska Naša pesem naj doni: Le pustite, naj kričijo, Naj razsajajo, norijo, Saj Gorica je slovenska, Brez Slovencev Gorice ni! Le pustite, saj boje se, Saj že mrzlica jih trese, Ker Slovan iz spanja vstaja Ker Slovan tu gre na dan ! Le pustite, naj norijo, V žolči svoji se vtopijo, „Svoji k svojim 1“ mi hitimo, „Svoji k svojim!“ naj velja! Shod v Št. Petru. Kaj takega še ni bilo v naši okolici. Na majhno vabilo v zadnji „Soči" in naznanilo v „P. L." se je zbralo tako veliko ljudstva k shodu, da ni bilo mogoče zborovati v dvorani. S privoljenjem vladnega komisarja se je vršil shod na dvorišča, a govorniki so stali na hpdniku pred dvorano. Dvorišče je bilo natlačeno polno, vse črno, glava pri glavi, isto tako v veži pred dvoriščem in še zunaj na cesti so stali ljudje. Cenili so na 1500 oseb. Vrtojbenci so prišli za čitalniško zastavo in z zastavo, na kateri je bil cesarski orel pečen iz kruha ter primerno okrašen in v narodnih barvah napis : Živila naša državna poslanca. Fantje so peli pod zastavo našo „narodno goriško himno": „Le pustite naj kričijo". — Shod je pozdravil sklicatelj dr. A. Gregorčič, na kar se je izvolil predsednikom dež. posl. B e r-buč in zapisnikarjem urednik Strueelj. — Po kratkem pozdravu predsednika je govoril državni poslanec dr. Ant. Gregorčič o položaju v drž. zboru, v državi in na Primorskem sploh. Govoril je nad pet četrt ure. Poslušalci so ga že iz početka in potem med govorom mnogokrat burno pozdravljali. Več iz tega govora v „Soči". — Za poslancem je govoril domači kaplan Knavs o delavskem vprašanju, zlasti o razmerah v tovarnah. 1'udi ta govornik je zbudil često viharno pritrjevanje. — Konečno je nastopil še dež. poslanec in odbornik dr. Henrik T u m a, že ob nastopu burno pozdravljen. In govoril jo govoril, a poslušalcem se je srce širilo radosti, da je — tako govoril. Omenjal je namreč najnovejše odnošaje v Gorici in okolici, pro-testoval proti njim in prosil državnega poslanca, naj prvo, kar stori na Dunaju, pozdigne svoj glas proti takim razmeri m. — Vladin zastopnik Prinčič (Prinzig) jo štirikrat posegel vmes, a dr. T. je protestoval tudi proti temu, da se nam hočejo usta mašiti, ko tolike množice tu zbranega ljudstva hočejo dati le odduška svojemu žaljenemu srcu, kaljeni časti in prositi svojega poslanca, da se ta potegne zanj. Zborovalci so govorniku neprestano viharno pritrjevali in ploskali, kajti g. poslanec jim je govoril iz dna žaljene slovenske duše. — Potem je govoril še o s a m o p o m o č i slovenskega naroda, o raznih zadrugah, o varčnosti in treznosti, o medsebojni ljubezni in zaupanju in konečno zarotil poslušalce z vsklikom: Svoji k svojim! — Predsednik je zahvalil vse tri govornike (viharni: živili!), zahvalil pa tudi zborovalce, ki so se ves čas tako uzorno vedli, izrazil svoje veselje, da so se zbrali pod narodno trobojnico, ki je okrašena tudi s črno-rme-nimi trakovi, ki so znak naše neomahljive udanosti do presv. cesarja, kateremu zakliče trikratni: Živio ! In zagrmelo je po dvorišču in po vasi, kakor iz enega grla ! Tako se je vršil ta uprav velikanski shod t i k mesta goriškega. To je bila sijajna manifestacija zavednosti in politiške zrelosti našega naroda! Slava mu! Kdor ima tak narod za seboj, ta z mirno vestjo lahko popeva ž njim: Le pustite, naj kričijo, Naj razsajajo, norijo, MM Domače in razne novice. * Laški peki. Od peka Gleščiča so ušli vsi štirje peki, katere je pripravil župan Venuti iz Vidma. O tem smo že govorili. — Pek Turel v Gosposki ulici je imel dva slovenska pomočnika, ki sta mu ušla na veliko sredo vsled grdega ravnanja in ostudnega zmerjanja s „porchi ščavi" itd.! — Na to je dobil tudi on pomočnike iz Vidma, a so vsi že ušli iz Gorice. Zdaj je zopet dober neki „ščavo", da mu peče kruh.—• Slovenski odjemalci naj si vse to zapomnijo in se primerno ravnajo, kar jim bo svetovala vest. * Kako poroda „Corriere". — V neki svoji številki je sporočil „C.“, da je prišel eden Slovenec v neko prodajalnico v Korrninu, kjer je baje bahato nastopal govore slovenski, prodajalničar pa ga je zavrnil, češ, naj govori luški, ako sploh želi kaj kupiti. Stvar je v toliko resnična, da je prišel v stacuno Grinoverovo Slovenec Anton Erzetič 5. t. m. in je hotel kupiti blago; govoril je seve slovenski, a to ni ugajalo proda-jalničarju, kateri je hotel, naj bi govoril laški. Erzetič mu je pa zabrusil: „zaprite š t a-c u n o, ako ne znate slovenski". Prodajalničar je umolknil in postregel Slovencu v slovenskem jeziku, ker so mu dišali slovenski groši ! * Franjo do Posarelli je ime onemu hlapcu, katerega so natepli bratje Gastelliz v štacuni na Plačuti. Hlapec je doma iz Ročinja. — Na naše vprašanje v predzadnji „Soči" je začelo redarstvo poizvedovati o ■ tem dogodku. * Na našo vest v predzadnji „Sodi", da se oglasijo oni Slovenci, kateri so bili 28. marca napadeni od Podturčanov s kamenjem na cesti proti Št. Petru, smo dobili to-le poročilo : Jožef Kodrič, mizar iz Brja. Ivan Furlan od Furlanov iz Brja in Alojzij Gebron iz Brja pri Rihembergu, so se vozili iz Gorice proti domu. Pri št. peterski mitnici so jih vstavili podturnski fanti in jih vprašali, ako so od „evviva" ali od „živio". Ti so odgovorili, da od „živio" in pognali konje naprej, na kar so začeli lučati kamenje, s katerimi so hudo zadeli Ivana Furlana in konje. Kodrič je naznanil precej vso več orožnikom, a ti se niso zmenili. Podturučanov ni bil zaprt nobeden. Kaj se je pa godilo malo pozneje v Št. Petru in Vrtojbi, o tem danes še ne smemo poročati. To storimo o prinerniši priliki, ko nam ne bo mogel nikdo mašili ust. * Grand Hotel Suda ali bivša „ogerska krona" je prve vrste hotel in gostilna v Gorici, a kar je za nas glavno — je v n a š i h rokah, je slovenski hotel. Poleg pri-prostejše gostilniške sobe za ožje družbe ima dva velika salona, posebno lep vrtni salon in za poletno dobo lep vrt. Torej vse ugodnosti, katere more ponuditi hotel. Zategadel poživljamo vse rojake slovenske, naj pridejo odkoderkoli v Gorico in hote prenočiti v boljšem hotelu, naj se ustavijo v tem hotelu. Tu bo odslej vedno dovolj narodne družbe. Svoji k svojim. — Slovenske časopise prosimo, da bi ponatisnili to priporočilo. * Kdo izziva i Goriški laški trgovci, ki so se vračali 20. t. m. s sejma pri Sv. Luciji, so se ustavili v krčmi g. Konjedica v Plaveh; jeden je zapisal v namizni prtič: M....d a ai porchi ščavi! — Dne 23. t. m. so se vračali s sejma v Tolminu; v isti krčmi so vkradli s stolčka vžigalnice sv. G. in M. in nataknili škatljico z italijansko zvezdo. — Ali je čudo, ako naše ljudstvo take ljudi bojkotuje, da jim obrača hrbet ? V petek popoldne je dejal neki trgovec v Gosposki ulici mimo idočemu redarja: No, ali so tiste živali (bestie) kaj bolj pametne danes? (Mislil je na — „Sočo".) Isti dan sta šla po ulici skupaj orožnik in redar; nekdo je pokazal za njima in dejal zadovoljno : Gredo gotovo zopet iskat „qualche m....da di un sclaf". — Po zobeh ni dobil od nikogar! Vračajoče se Brice od vojaškega nabora so psovali pri glediški kavarni z: M....da ščavi. Mladeniči so bili v spremstvu hladnokrvnih mož, ki so jih mirili, da jim ni zavrela mlada kri. Ako bi se pa bilo to zgodilo in bi nastal kak pretep, kdo bi bil vsemu kriv? * Nikar pretiravati. — Culi smo, da se delajo ponekod pikre opazke, ker smo sprejeli v zadnji številki „P." neki oglas goriškega obrtnika. — Najprej opomnimo, da med slovenskimi listi sta edino „S." in „P." izbirčna v sprejemanju oglasov, sebi v veliko gmotno škodo. Še zadnjih 14 dnij smo odklonili do 80 gld. laških oglasov iz Gorice, česar bi ne storil vsak drugi list. S takim postopanjem imamo vsako leto več stotakov škode, ki bi sicer prav dobro došli upravništvu za pokritje deficita. Laške oglase po možnosti odklanjano, a naši slovenski obrtniki in trgovci si mislijo : „Cernu bomo trosili še za oglase, ko „S." in „P." sama ljudstvo dovolj pridušujeta, da se mora le pri nas posluževati". In resnica je, da naša reklama daje mnogo zaslužka našim trgovcem in obrtnikom — „Soča" in „Primorec" pa imata pri tem občutno gmotno škodo! — Mi bi sami najraje videli, ako bi mogli napolniti zadnjo stran le z domačimi oglasi! Dokler pa bodo naši rojaki v tem pogledu tako starokopitni in sebični, ostanejo tudi vsakoršne podobne opazke le drzno kriti-kasterstvo, vredno odločne zavrnitve. Sicer pa moramo biti Slovenci agresivni, da zopet pridobimo, kar smo morda že napol zgubili. Oni obrtnik je sin slov. starišev, v šolo je hodil še k raj. Urbarju, a pozneje ni imel prilike, da bi se bil kazal kot Slovenec. Zdaj pa vidi, da je to potrebno, obljubil je, pokazati vselej tudi v dejanju, da ni zatajil svojega rojstva. Upanje je torej, da je rešena še jedna slov. duša! Vendar ga nismo hoteli še priporočili v „S.“, ampak smo sprejeli za zdaj le oglas. Kaj hočete še več?! Zdi se nam, da bi marsikak Slovenec rad videl, da bi se ne pomnožilo niti število -- slovenskih trgovcev in obrtnikov! Take težnje bomo vselej odločno pobijali! Dodatek. — To vest smo napisali že za „Sočo", a je zaostala. Danes dostavljamo, da gori omenjeno očitanje se tiče klobučarja Horvata v Gosposki ulici, ki je v „Soči" slovesno izjavil, da je bil, je in ostane Slovenec. Ta javna izjava, s katero je pretrgal vsako zvezo z Lahi, je gotovo vredna uvaževanja; doslej nimamo' vzroka dvomiti, da mož ne govori resnice. Kdor pa to ve, naj se oglasi! Mož je obrtnik, je hišni posestnik v Gorici, je volilec! In to je menda vredno vpoštevanja od naše strani, ako bo zanaprej vestno izpolnoval narodne dolžnosti, katere je doslej zanemarjal — ne po svoji krivdi. Slovenci moramo postati agresivni, da bomo zopet pridabljali ono, kar smo tekom časa zgubili! —To v pomislek onim, ki kaj radi zabavljajo ! — Konečno rečemo, da so nam jako ljubi vsi nasveti, le take vrste nauke, taka očitanja, o katerih smo opomnili zgoraj, odklanjamo s primerno od ločnostjo ! * Novačenje zn okolico. — Včeraj se je imelo vršiti novačenje za županije Solkan, Grgar, Trnovo, Cepovan itd. Vsi mladeniči so bili poklicani na nabor v Catinelijevo vojašnico v Podturnu; toda c. kr. okrajno glavarstvo je odredilo kar čez noč, naj se vrši nabor na Goriščeku (predmestje) pri Vaheku, dasi so župani zagotovili popoln red po mestu. Ob določeni uri so prišli vsi fantje omenjenih županij od Solkana po cesti v Gorico z dvema zastavama na čelu, narodno in cesarsko. Fantov in njih spremljevalcev je bilo okoli 1000 oseb. Ko so prišli na Go-rišček, so jih sprejeli orožniki z nastavljenimi bodali in policaji, in to na povelje dvornega svetnika viteza Božiča; z bodali so jim kazali pot k vojaškemu naboru v — Vahekove prostore. Toda vsi kot en mož so izjavili, da gredo k naboru le tjekaj, kamor so povabljeni, to pa skozi mesto, kakor vedno. Ker se jim ni izpolnina ta želja, obrnili so hrbet in cela množica jo je udarila po cesti proti Solkanu med petjem : „Pa pri nas je korajža, pri vas je pa ni!" Zaman je bilo vse prigovarjanje gospodov na glavarstvu, zaman se je peljal komisar Prin-zig v Solkanu za n jimi; ni mogel doseči, da bi došli na nabor v Vahekove prostore. Oberst sam jo bil zelo nejevoljen, da je bilo ukazano vojakom, natakniti bodala in rabiti jih proti mladeničem, za kar tudi po njegovem mnenju ni bilo nikakega razloga ; ukazal je bodala sneti in vtakniti v možnice — a o vsem tem je napisala komisija zapisnik. To so gola dejstva! Dostavljamo še, da zadaj v varstvu bajonetov je goriska druhal žvižgale in razsajala, ko se so prikazale zastave. Nikomur se ni zgodilo nič žalega; jeden Slovenec pa, ki je vskliknil: „M....a ai gurizans", bo kaznovan. Kaj poreko goriški krčmarji ? No, zato so pa v Solkanu prejeli krčmarji nad 1000 gld. več; zdaj goriški Lahom lahko opuste Solkan, ker sami so že nadomestili vso zgubo za par let! — Komentar naj si napravi vsakdo sam. * Solkanci, obsipani s cvetličnimi šopki. — Pišejo nam: Ko so se včeraj vračali prvič Solkanci domov, odgnani od orožnikov in drugih stražnikov, ker se niso hoteli udeležiti nabora pri Catteriniju, kamor tudi niso bili pozvani, so bili obsipani s cvetličnimi šopki prod palačo gospe grolice Laris na Solkanski cesti blizu mitnice v priznanje njihovega dostojnega in poštenega obnašanja. Kar skozi okna leteli so na nje. Še posebej je izročil služabnik grofice, naš brat Ceh, zastavonošema dva velika šopka, katera so | morali pripeti na vrh zastav. — Med njimi 1 ni bilo slišati nijedne Lahe razžaljive besedice. Videlo se jih je prepevati z zastavami na čelu, ali da bi Lahe izzivali, jim ni prišlo na misel. Že to jasno kaže, da Slovenci niso tako globoko moralno propadli, kakor Lahi v dan 22. marca, ko ni bilo slišati drugega kakor „morte ai ščavi" in „viva Italia" ali pa „tora coi ščavi" in „viva Garibaldi". Slišalo se jih je pa, kako so naudušeno izražali vdanost in zvestobo onemu, kateri jih je ta dan klical med svoje zveste sinove, tako, da jih je tudi predstojnik vojaške komisije ginjeno pozdravljal, ko so vsi kakor iz enega grla zapeli cesarsko himno. Šteli so si tudi v veliko čast in niso se sramovali biti sinovi teptane domovine slovenske. Poleg cesarske zastave je vihrala naša krasna slovenska trobojnica, katere bi ne dali iz rok ni za cel svet. „Raje kri prelijemo, kakor jo damo", so rekli, ko so jim jo hoteli iztrgati orožniki pri Catteriniju, kar se tudi ni zgodilo. S tem svojim resnim in odločnim obnašanjem so spravili v zadrego vse c. kr. gospode, kateri so pritekli vsi potlačeni za njimi v Solkan, a niso nič opravili. — Čast loli zavedni naši mladini!“ * Y popravek notice v zadnjem Primorcu pod naslovom ,.Ne verujte laškim trgovcem h1 nas je naprosil trgovec g. Chebat da resnici na ljubo povemo, da je on sicer razsvetlil okna, kakor so vsi drugi v Raštelu storili, a od magistrata se ni sposodil ni torč ni kaj drugega. Tudi v Št. Peter baje ni šel s tem namenom, da bi se sladkal Slovencem, oziroma izdajal se za prijatelja istih, temveč, on ima v Št. Petru svojega čevljarja Siliča, h kteremu je tudi dan po volitvah šel radi nekega naročila. G. Chebat trdi, da ima v Št. Petru mnogo prijateljev, ter daje obleko, obuvalo in drugo tam delati, dalje ima na šentpeterskem pokopališču grob svojega deteta in da sedaj kupi tam hišo v stalno bivanje, da bi torej moral biti norec, ako bi sebi škodoval in kedaj deloval proti Slovencem. Ker nam prihaja vedno mnogo opazk o tem gospodu, pa nimamo preiskovalnega sodnika na naši strani, da bi mogli vedno sami preiskovati njih resničnost, naj bode sploh dosti tega v naših listih. G. Chebat pa naj v dokaz, da je s Slovenci, napravi s I o-venski napis in izvršuje, kar bi moralo temu slediti. *Cujte, čujte! -- Na drugem mestu smo opisali škandal pred hišo, kjer stanuje goriški župan Venuti. „Corriere" od sobote je spravil vse to v nič, a Slovenci so zaslužili kazni za svoja „izzivanja*". Pripoveduje namreč, da Venutijev sin je ležal mrzličen v postelji, ko so šli Slovenci mimo hiše; nakrat je kamen razbil jedno okno, sin je slišal žaljive klice na njegovega očeta, in v bolni domišljiji, da tu gre za življenje očeta in rodbine, je skočil k oknu in vrgel doli, kar mu je prišlo v roke. „Se non e vero e tnal trovato" ! Vsa Gorica se smeje taki orijentalski domišljiji, ki je sama in gola — 1 a ž. Laž, da so Slovenci izzivali, laž, da so žalili župana, laž, da je kdo vrgel kamen v okno, laž, da Venutijev sin je bolan ležal v postelji, vse laž! Kar čuditi se je, kako drzno hočejo nalagati j ves svet in oblastnije. — Dobili so tudi že jedno pričo, ki baje potrdi, da jeden Slovencev je vrgel kamen v županovo okno, toda sto prič bo to odločno zanikalo, med | temi vsi pričujoči redarji. Oni dan ni bilo nijednoga kamna na cesti pred hišo, a drugi dan so jih pripeljali. Zdaj jih sodna komisija sevedti dobi dovolj! Konečne „C." še napada polit, oblast, kor je pridržala tega nadepolnega 11 a 1 a do noči v elegantni sobi, češ, da tako strogo se s Slovenci ni postopalo ! To pa presega vse meje lahonske predrznosti! * Veselica „Goriškega Sokola" se bo vršila 2. maja točno ob 8. zvečer v čital-niških prostorih, in sicer s sledečim vspo-redom : 1. H. Volarič: „Kviško bratje", moški zbor. — 2. A. Vogrič: Odlomek iz operete „Jamska Ivanka", tamb. zbor. — 3. Dr. G. Ipavec: „Danici", moški zbor z bariton solo. — 4. V. G. Brož: „Venec češko-moravskih pesmi", tamb. zbor. — 5. Igra (se naznani v tiskanem vsporedu). — 6. I. Aljaž: „Triglav", moški zbor. — 7. H. Vogrič: „Na te mislim" ..., varijacija (tenor in bariton solo s spremlje-vanjem tamb. zbora. —- 8. Prosta zabava s plesom. * Člane „Slovenskega podpornega" društva" v Gorici opozarjamo, da dr. G r e-šič ni več društveni zdravnik; odbor ga je zamenjal z g. dr. And. Lisjakom, kateri stanuje v Gosposki ulici št. 23. Slovenci: „Svoji k svojim". * Od ženske podružnice sv. €. In M. smo dobili prošnjo, katera nam je prišla prepozno in je ne moremo v „Primorcu** priobčiti. Le gg. pevce opozarjamo, da je danes ob 7. uri zvečer odločilna vaja za spevoigro „Zlatorog**, da se iste torej gotovo vsi udeleže. Drugo v prih. „Soči*-. *Iz Št. Andrcža. — „Neki naš občinar je kupil klobuk pri goriškem Lahu; to so izvedeli naši mladeniči in so hoteli dobiti oni klobuk, da bi ga sežgali med vriskom in petjem one' znamenite „Le pustite, naj kričijo, naj razsajajo, norijo . . .“. Toda kupcu se je zdelo silno škoda klobuka; predlagal je torej, naj raje zložimo nekaj novcev za „Slogine" zavode. Ta predlog je bil sprejet. Zbrali smo gld. l-57“. — Lepo! Naj bi se Št. Andrežanje vedno in povsod tako držali reka: Svo,i k svojim ! * Trojčke je povila 22. t. m. Katarina Pintar v Št. Mavru št. 41., in sicer 2 dečka in 1 deklico. Mati in trojčki so zdravi. * Iz zahodnih Brd nam piše prijatelj: 21. aprila sem imel dva čebelna roja. Predlanskem so čebele rojile 10. maja, lansko leto pa šele 27. maja. Roj meseca aprila je zelo redka reč. — Pregovor pravi: „Zgodnji roji, mnogo sadja". Če res znajo pridne čebelice prorokovati in se to izpolni, nam bo gotovo vsem drago, saj smo potrebni dobre letine. * Iz Ozeljana. - „Dva mladeniča sta kupila obleko pri Lahu. Mladeniči so to doznali in so ona dva izključili iz svoje druščine. — Toda ona mladeniča nista niti oblekla pri Lahu kupljene obleke, tako ju je začela vest peči. Zanaprej bosta kupovala vse pri Slovencih". * Sadjarsko iu vinarsko društvo v Kanalu bo imelo svoje letno zborovanje združeno s predavanjem naslednje dni: 2. maja v Ročinji, — 9. maja v Kanalu, — 16. maja v Deskli. — Zborovanja se bodo vršila po popoldanski službi Božji. * Podružnica sv. Cirila in Metoda za Dornhcrg-Prvačino-Gradišče bo imela v nedeljo 2. maja ob 4yg popoldne svoj občni zbor za leto 1897. — Dnevni red: 1. Pozdrav prvomestnika, 2. poročilo tajnikovo, 3. morebitni nasveti in 4. volitev novega odbora. — K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. *„Celjski Sokol** nam poroča iz Celja: Ravnokar smo razposlali vsem bratskim društvom posebne okrožnice, s katerimi, smo jih vabili na sokolsko slavnost, katero smo nameravali prirediti povodom blagoslavljenja naše društvene zastave ob binkoštnih praznikih dne 0. in 7. junija t. I. V zadnjem trenotku pa, ko smo hoteli razposlati že tudi natančni vspored za dotično slavnost, kakor tudi vspored telovadbe, katera bi se imela takrat vršiti, nastale so tako tehtne zapreke, da smo bili primorani, preložiti blagoslav-Ijenje zastave in celo s tem združeno slavnost na poznejši čas. Naša dolžnost je toraj, da naznanimo to vsem slavnim bratskim društvom in vsem onim, kateri so se nameravali te slavnosti udeležiti, tem potom s pristavkom, da se bode ta slavnost pozneje vršila in s prošnjo, da nas blagovolijo takrat poseliti. Dan in vspored slavnosti naznanili bodemo takoj, kakor hitro se nam posreči odstraniti vse nastale ovire. S prošnjo, da se nam to ne šteje v zlo, kličemo vsem bratski: „Na zdar" ! Odbor „Celjskega Sokola". * Opozarjamo odjemalce „Frankove kave, naj zahtevajo po vseh trgovinah e škatljice s slovenskim napisom in porabnim navodom, kajti opazili smo, da se nahajajo v trgovini največ take z italijanskim napisom. Trgovci z dežele so poklicani v prvi vrsti, da si preskrbijo za svojo zalogo „Frankove" kave le s slovenskim napisom. One naročnike „Primorca44 kateri niso dobili Časopisa, prosimo, da nas obvestijo po dopisnici. Tiskali smo namreč nove naslove in je lahko mogoče, da smo nehote izpustih kako ime. kar je mogoče pri tako velikem številu naročnikov, katerih je — nad 2000. — Obenem uljudno prosimo, vse one, kateri niso še poravnali svojo dolžnost, da to store kmalu, kajti s prihodnjo številko začnemo tirjati naročnino s poštnimi nalogi. Kdor si hoče prihraniti nekaj stroškov, naj torej pošlje naročnino. Umrl je v nedeljo zjutraj g. France Stepančič, veleposestnik v Temnici. Pokojnik je bil vedno dober rodoljub in stal trdno v narodnostnem boju ob boku naših voditeljev. Časten mu bodi spomin! Častna občana. — Iz Ribemberga nam poročajo: V ponedeljek 19. t. m. je imenovalo naše starešinstvo soglasnim sklepom častnima občanoma visokočastitega gospoda dr. Antona Gregorčiča in visoko-rodnega gospoda Alfreda grofa C o r o n i n i-Cronberga za njiju^ zasluge v prid go-riških Slovencev. — Čestitamo! — V isti seji se je sprejelo z obžalovanjem na znanje nemožato postopanje našega soposestnika o priliki volitve v veleposestvu visokor. gosp. grofa Lanthieri-ja, kateri je doslej užival naše splošne simpatije. Z zaključkom našega starešinstva se strinjamo vsi Rihemberžani. Atentat na italijanskega kralja. — Včeraj, ko se je vozil italijanski kralj k vojaški smotri, je stopil neki brezposelni delavec z navidezno prošnjo na stojalo kraljeve kočije in namesto izročiti mu prošnjo, je zamahnil z bodalom proti kraljevim prsim, a k sreči je zadel le ob naslonjač, ker se je kralj pravočasno umaknil bodežu. Napadalca so takoj zaprli. — To je že drugi napad na italijanskega kralja. Radodarni doneski. — Za „Slogine44 zavode v Gorici smo sprejeli: Goriški Slovenci pri izletu v Štandrežu nabrali dne 20. t. m. v družbi Štandrežanov v Lutmanovi gostilni 6 gld. — Nabrali rodoljubni Solkanci v veseli družbi dne 19. aprila 5 gld. 1 kr. — Vesela družba pri lepem petju vrtojbske mladine 5 gld. — Franc Komel 95 kr, katere je nabral v Ajševici radi prepirov o V. kuriji vse eno, ker agitator nasprotne stranke ni dal nič. — Rihemberški, Brejski in Ajdovski rodoljubje darovali 14 t. m. pri g. Maksu Ličen-u gld. 4-20. — Ajševski in kronberški fanti nabrali gld. 2'1G na kegljišču pri g. L. Štroserju. — Narodna taska v Ajdovščini 1 gld. — Janko Savnik na Dunaju 1 gld. — V veseli družbi pri Flajsu v Soči v.ložili gld. 2-60. — Župnik Mart. Pervanje na Idriji za 1. 1897. gld. 5. — Pri navdušenem petju . . . brez Slovencev Gorice ni, zložili Solkanci 3 gl. v gostilni pri Fonu. — V isti gostilni nabrala gospica Likar -jeva 73 kr. kot kazen onih gostov, kateri niso imeli narodne užigalice; neki gost je plačal 10 kr. globe radi pravno-kaznenega prepira. Varnost Slovencev v Kopru. — Vsled napadov na slovenske gojence, o katerih smo govorili obširneje, so se obrnili nekateri stariši na namestništvo, naj isto poskrbi za osebno varnost naših učiteljskih kandidatov v Kopru. V ponedeljek je naznanil namestnik brzojavnim potem prvopodpisanemu prdožniku v Gorici, da je poskrbljeno za varnost naše mladine. Ali kako je bilo poskrbljeno:' Poslušajte! Vsled brzojavke namestnikove so kandidatje šli v Koper; toda lahonska fakinaža je vpri-zorila na parniku nečuven napad na slovenske gojence, ki se niso mogli braniti. Rešitev je bila mogoča le posredovanjem stotnika Baronio in orožnikov. Ali ni skrajni čas za to, da se učiteljišče preloži v Gorico?! V Koper naj ne gredo več naši gojenci! — Ravnatelj učiteljišča ne izvršuje svoje dolžnosti! Zahtevamo v imenu slovenskega prebivalstva te dežele, da se prične stroga preiskava o teh odnošajih in proti ravnatelju gospodu J. Markelju! (Možje došel v Koper kot suplent 1. 1881. s Kranjskega ; ni znal niti besedice laščine. Poročil se je z Italijanko in otroci so — Lahi. Od suplenta se je kmalu povspel do profesorja in do ravnatelja. Ali hoče res biti deželni šolski nadzornik? — Upamo, da se prej pre- meni vladin sistem na Primorskem, kateremu g. ravnatelj služi!!) Dodatno smo prejeli danes iz Kopra dopis, ki nam slika prizor na parniku. Kakih 30 Lahonov je silovito zmerjalo, žalilo naše gojence z vsemi možnimi psovkami in kletvinami, katere premore „avita coltura41. Grozili so jim, da jih vržejo v morje. Toda stotnik Baronio, ki je poklical na pomoč še enega vojaka, kateri je bil slučajno na parniku, je rešil gojence morda velike nevarnosti. Na parniku je bilo tudi več profesorjev. — Ko so prišli v Koper, je poklical stotnik orožnike in dijaki so odšli na stanovanje v spremstvu bajonetov. — In po vsem tem se drznejo Laboni še govoriti o zdivjanosti — Slovanov! Škandal pred županovo hišo v Gorici. — 23. t. m. je prišlo iz Brd kakih 150 mladeničev na vojaški nabor v Gorico; spremljali so jih stariši, župani in drugi možje, v vsem skupaj okoli 300 oseb. Držali so se skupno, ker niso nič zaupali javni varnosti v Gorici. Kdo jim to zameri ? — Kdo naj tudi zameri, ako so nekaj peli in včasih spustili kak „živio44, ko gredo zapisovat svojo mlado kri za državo in cesarja namesto laških figovcev, ki niso za nič in ki raje pobe-gajo čez mejo ? — Toda vedli so se dostojno ! Goriškim irredentovcem je seveda tak nastop Slovencev že silovita provokacija ! — Ko so šli mimo hiše župana Ven uti j a, začele so padati na nje doli iz županovih oken palice, stolčki in druge trde reči. Nastal bi bil lahko velikanski škandal, da ni bilo županov in starišev med mladeniči. Ali bi ne bili povsod drugod reagovali na tako početje — županovega sina, ki se je nasrkal take „avite kolture" po zavodih in šolah v — Italiji ? ! — Vsakemu količkaj treznemu človeku se je studila tolika drzovitost in zagrizenost v — županovi hiši. Krasni izgledi za mestno fakinažo in ostalo mularijo! — Evo: kdo hujska, kdo izziva, kdo draži! Vsi udeleženi Brici raznese ta čin lahonske zdivjanosti po vseh Brdih! Potem se bodo v Gorici pa čudili, kako je to, da je ljudstvo na deželi tako razdraženo proti goriškim Lahonom ! Dostavljamo še, da redarstvo je delo županovega sina pod ključ. Tisti dan so napenjali vse moči župan Venuti, Pajer, Ver-zegnassi, in drugi, da bi nadepolnega sinka osvobodili, in to se jim je posrečilo. — Ve-nntijev sin je pri svojem slavnem početju razbil tudi okno, ko je hotel vreči na Slovence meti o, a ga je nekdo zadaj zadržal, da je z metlo udaril ob okno. — Evo vrhunec zdivjanosti v Gorici! Pa se bodo čudili, ako Slovenci včasih reagujejo ! Dvojna mora. — Slovenca učitelj G. in osmošolec Ž. sta bila 9 dnij v preiskovalnem zaporu, mladenič Cijan iz Št. An-dreža ce!6 25 dnij; ta je bil ves čas le dvakrat zaslišan. — V enu t i j e v sin pa, ki je 23. t. m. uprizoril nečuven škandal, je bil še tisti dan preslišan po preiskov. sodniku gosp. Franceschinisu (in sicer pri c. kr. glavarstvu in ne v zaporu!!) in potem izpuščen! — Zdaj pa vprašamo: Zakaj taka dvojna mera? Kako naj vpliva na ljudstvo tako ravnanje?! Izjemno stanje ?! — V Gorici ne veljajo več avstrijski zakoni, marveč gospodje na glavarstvu delajo tako, kakor slučajno skoči enemu ali drugemu ali tretjemu v glavo. — 23. t. m. sta bila povabljena dva mladeniča iz Renč na glavarstvo vsled ovadbe nekega Renčana v fantovski zadevi. Komisar Prin-z i g ju je dal odgnati po zaslišanju kar v zapor. Ko je videla to mati jednega mladeničev, je padla skoro v omedlevico. — Od kedaj pa ima komisar Prinzig tako pravico? Po avstrijskih zakonih je nima ! — No, gosp. P. se bo že še zagovarjal radi takih svojih činov, ki drzovito kršijo § 321 in 322 kaz. zak. Česa „Corrierc“ ne \6 ?! — Tudi ta teden je „C." ostudno lagal o raznih napadih Slovencev na Lahe; nasprotno pa ni vedel nič natančnega o napadu Kormincev na nekatere Goričane. — Dalje ne ve nič o škandalu pred Venutijevim stanovanjem ! Slišal je kričati Slovence „M—a Venuti !“, česar nikdo drugi ni slišal, a tega ni videl, kar je počenjal sin župana Venutija ! Kdo izziva ? — Povedali smo že, kako se je obnašal goriški župan Venuti na dan volitve v V. kuriji. Pozabili smo le še dostaviti, da se je ponašal s šopkom — marjetic. Na dan volitve v veleposestvu je isti župan Venuti protestoval proti temu, da je volilni komisar prečita! volilne določbe tudi v slovenskem jeziku. — O toliki drznosti dr. Venutija so pač pripovedovali vsi volilci, kamorkoli so prišli. Ali je čudo, ako je slovensko ljudstvo razdraženo na Goričane V e-nutijeve barve ? Lazniki po poklicu. — Neki list je dejal, da sodni sluga g. Katni k je zgrabil čevljarja Ta u cerja (puro sangue !) in ga porinil v poslopje okrožnega sodišča; vpraša na to : Ali je to naloga sodnega sluge ? — Resnica je, da isti T. je izzival slov. novince z „merda", na kar ga je zgrabil redar in ga porinil v hišo, izročivši ga za nekaj minut v varstvo g. K. Isti list je pisal, da izvošček Grusovin št. 70 je bil v Prvačini pretepen in žaljen; proti njemu da je nastopal tudi izvošček št. 14, 97 Slovenec Nardin. -- Resnica je, da Grusovinu ni nikdo zakrivil lasu, dasi se je škandalozno obnašal, vsled česar se bo zagovarjal pred kazenskim sodnikom. Užlgalic družbe sv. Cirila in Metoda ima glavni zalagatelj g. veletržec Perdan to dobo toliko v kupčiji, da je v stanu naj-obsežnejim naročbam postreči. Ker je družbi do danes po njega rodoljubni požrtvovalnosti ob užigalicah že 300 gld. dohodkov, priporočamo tem potom te družbine priznano izborne užigalice slovenskemu občinstvu. Resnici na ljubo izjavljam, da gospod Danijel Godina, veleposestnik in župan v Ajdovščini, je bil poslal meni pooblastilo za volitev državnega poslanca iz veleposestva dne 22. marca t. 1. U Gorici, 21. aprila 1897. Dr. A. Gregorčič. Deset narodnih zapovedi. — Za sedanje naše razmere kaj umestne bi bile te-le narodne zapovedi: 1. Spoštuj in ljubi svoj narod iz dna svojega srca vse dni svojega življenja. 2. Ne zatajuj nikdar svoje narodnosti niti doma niti v javnosti. 3. Uklanjaj se vedno narodni discipini. 4. Brani in ljubi svoje narodne voditelje. 5. Ne prestopi nikdar praga svojih sovražnikov in ne daj jim zaslužka. G. Ne delaj sramote milemu narodu s surovim obnašanjem, vedi se ob vsaki priliki možato in odločno. 7. Podpiraj vedno le svoje rojake — trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd. Ako podpiraš svojega nasprotnika, pomagaš zatirati svoj narod, rediš gada na svojih prsih, ki te skuša s svojim strupom za vse veke pokončati; s takim dejanjem prodajaš svoj rod in sebe v sužnost. 8. Ne sovraži svojega brata; Slovenec je kakor ti. če tudi je v mišljenju kaka razlika. Medsebojni prepir naj popolnoma izgine s slovenskih tal. Delajmo vsi za enega, eden za vse. 9. Ne oziraj se po dekletih nasprotne narodnosti, ker, ako bo kedaj tvoja žena, boš ti njen rob, tvoji otroci pa narodne izdajice. 10. Ne imej poželjenja nad blagom nasprotnika. Tudi ako ga hočeš, ga moraš slano plačati. Pusti ga, če je še tako lepo. Ce te nasprotnik kliče v svojo prodajalnico, pokaži mu hrbet. Za Čehovinov spomenik so došli predsedništvu veteranskega društva sledeči darovi; Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Friderik 100 gld.; c. kr. pešpolk cesar Franc Josip št. 1. gld. 100; c. in kr. pešpolk nadvojvoda Friderik št. 52. gld. 50; podmaršal Ant. bar. Schonfeld, c. in kr. vojni nadzornik na Dunaju gld. 30; c. in kr. lovski bataljon št. 9. gld. 25; županstvo v Kamnjah gld 10; po 5 gld.: pč. dr. Jos. Gabrijelčič, vodja semenišča, Hmelak Ant., trgovec v Lokavcu, Fabjani Josip, veleposestnik v Kob- dil.ju ; 2 glđ.; Štemberger Josip v Branici; B50 gld.: Branitzer Ant. pl. Branntlml v Gorici; po 1 gld.: Štemberger Franc, Fabjan Janez v Branici; po 50 kr.: Uthmar Anton, Koluta Štefan, Zorš Anton, vsi iz Branice. — S tern izrekamo vsem p. n. darovalcem iskreno zahvalo, ter vabimo vse rojake, da še kaj doprinese — in sicer kmalu — v proslavo našega slavnega junaka-rojaka Čehovina. „Goriška ljudska posojilnica". — Opozarjamo še enkrat rodoljube v deželi, naj pripomore vsak po svojih močeh, da bo imel ta naš najvažniši zavod letos res milijon prometa. V petih daljnih letih bi moral narasti reservni zalog na 30.000 gld., :t s tem denarjem bo mogoče že kaj storiti za splošni blagor naroda na Goriškem. — Posojilnica ima namreč še vedno premalo hranilnih vlog, da bi mogla vstrezati vsem dobrim prosilcem posojil. Svoji k svojim ! Občinski lovi v pol. okraju goriške okolice se oddajo v najem za dobo osmih let, in sicer od 1. maja 1897. do 30. aprila 1905. Čas in kraj ustmene dražbe izve se pri županskih uradih. Kje smo? — Pod tem naslovom govori zadnji „P. L.“ o novi „slovanski krščansko narodni zvezi", kateri pripisuje še veliko prihodnost. Posebno upa, da pridobi novih sobojevnikov v stranki p. Stojalovskega, ki šteje zdaj sicer le 6 poslancev, toda njena je prihodnost, zlasti ko se Stojalovski zopet vrne v naročje katoliške cerkve. Bodočnost — vsklika „P. L." — ni mladočeška niti mladopoljska, marveč „slovanske krščansko-narodne" stranke. „Migljeji44. — Podlem naslovom kliče „P. L." duhovnike in učitelje na deželi na složno delo za politiško izobrazbo naroda, članek je vreden resnega pomisleka, če tudi ni povedal nič novega ; to je že stara pesem in še vedno — nova, doslej še ne izvedena. Nočemo preiskovati, kje je krivda, ker bi zadevali ob to in ono sršenje gnezdo; zdaj ni časa za take posle, a dal Bog, da bi ne bilo nikdar tega treba. Časi so silno resni, a vsa znamenja kažejo, da ti resni časi dobe vse Slovence na Goriškem složne pod jedno samo krščansko-narodno zastavo! V tem znamenju zmagamo ! Le na delo 1 Pri zborovanju kmetijskega društva goriškega se je drznil interpelovati glavarja Lah Marega iz Gradiške radi slovenskega napisa nad vratih društvene dvorane. Glavar ga je takoj zavrnil. Razpravljalo se je izključno italijanski. Da se pride v okom temu nenaravnemu položaju ter da se več ne zgodi enak slučaj, rotimo naše kmetovalce, da se mnogoštevilno vpišejo v to društvo, da pridejo do veljave v društvu tudi Slovenci. Za danes le toliko! Starišcm škrofuloznih otrok na znanje. — Odbor morskega kopališča v Gradežu sprejme tudi letos 50 ubogih škrofuloznih otrok v brezplačno zdravljenje. Opozarjamo torej stariše takšnih otrok, da je čas do 31. maja t. 1. za ulaganje prošenj, katerim morajo biti priloženi še zdravniško spričevalo, ono o cepljenju koz, spričevalo ubožnosti in krstni list. V Gorici je ulagati prošnje pri mestnem magistratu. Starišem z dežele pa pri c. kr. okr. glavarstvu. Sadovi renegatstva. — Se vedno dobivamo od vseh strani podatke o raznih napadih in zasramovanjih Slovencev od nosi-teljev avite colture; evo tak slučaj; V nedeljo, 11. t. m. med 1. in 2. uro popoldne so šli po tržaški ulici štirje možje: Franc in Janez Pahor, Janez in Franc Maručič iz Opa-tjesela iz mesta proti domu. Ko so prišli do vogla ulice Bertolini, napadlo jih 9 paglavcev (med 12 do 16 letnih) skamenjeni tako, da so se napadenci spustili v tek. Olikana „mularija" pa je šla za njimi in metala kamenje, dokler niso tega zapazili nekateri slovenski prebivalci tržaške ulice ter s svojim nastopom preprečili nadaljevanje tega brez-obraznega početja. Od napadovalcev so nam znani doslej Josip Koklič (15 let), Angel Ko-klič (1F let), neki Capellon (16 let), dalje neki Visintin (16 let); bilo jih je, kakor rečeno, devet. Imena ostalih lahko še izvemo. Omeniti moramo, da so nekateri teh sinovi slov. starišev, ki so pa pohajali laško šolo. Ubogi stariši pa žanjejo za njih malomarnost lepe sadove „renegatstva". Studi sc cel6 poštenim Lahom. — Kaki zagrizenci so naši goriški vročekrvneži, nam razsvetli tudi ta dogodek : Dan po natakarskem plesu so se zbrali nekateri goriški laški mladeniči v Podgori v krčmi pri železniškem oboku. Slučajno sta prišla v to krčmo dva sprevodnika italijanske železnice in italijanska podanika. Goriška laška mladina ju je precej obkrožila in povabila v svojo družbo ter ju navduševala z raznimi govoricami in s plačevanjem pijače. Oba moža sta nestrpno čakala ure, da se poslovita od nevšečne družbe, kajti studilo se jima je obnašanje in govoričenje vročekrvne mladine. Ko sta odhajala, sta bila spremljana čez most do kolodvora in pri poslavljanju je eden rekel družbi, da njemu, kot pravemu Lahu, ne ugajajo harlekinade, katere so uganjali ter jim priporočil, naj brzdajo svoja navdušenja za italijanskim kraljestvom ! Te besede so delovale na goriške neodrešence liki mrzla voda na vročo glavo — in so kar ostrmeli in pobrali svoja šila in kopita. Sodnijska obravnava. — Preteklo sredo 21. t. m. se je vršila obravnava, katero je odredilo c. kr. okrožno sodišče na utok našega urednika proti zaplembi 13. št. „Soče" in 7. št. „Primorca". Sodnemu dvoru je predsedoval gospod dež. sodni svetnik Schmarda. Urednika je zastopal lastnik listov in tiskarne g. Gabršček. — Postopanje sodnega dvora je bilo povsem pravilno, ker je vodil predsednik vso obravnavo v slovenskem jeziku. Toda g. drž. pravdnik Vidulich se je posluževal izključno italijanščine, prej v vlogah in poročilih, ki so se pri obravnavi prečilale, pri obravnavi sami pa je zopet v italijanskem jeziku utemeljeval opravičenost zaplemb. Urednikov zastopnik je pmtestoval proti takemu novemu postopanju, ker se je že več let drž. pravdnik. kateri bi moral tu v Gorici znati slovenski, posluževal nasproti slov. strankam slovenskega jezika. Ukljub temu protestu je g. drž. pravdnik še govoril italijanski, na kar je g. Gabršček protestovaje zapustil sodno dvorano. Na ta način odvzeta je bila uredniku prilika, se zagovarjati ter je torej ostal isti brez obrambe ; zaplembi sta bili na to potrjeni in utok odbit. Društvo „Sloga" v Aleksandriji. — Rodoljube na deželi, odkoder hodijo dekleta in žene v Aleksadrijo, Kajiro itd., opozarjamo še enkrat na dopis g. dr. Karla Pečnika v Aleksandriji, priobčenega v predzadnji „Soči". Naznaniti mu je treba imena vseh žensk, ki služijo v Aleksandriji. Poživljamo gg. župane, duhovnike, učitelje in druge rodoljube, da to gotovo store v korist domače občine in naših rojakov v Egiptu. Na poziv društva „Sloga" v Aleksandriji, ki je ustanovilo tudi knjižnico največ Slovencem v prid, smo takoj odposlali vse knjige, izšle v naši tiskarni. Odbor seje prav laskavo zahvalil na tem daru. Pošiljamo tudi svoje časopise. — To smo objavili ne sebi v hvalo, marveč drugim v vspodbudo in v dokaz, da se vsak dar sprejme hvaležnim srcem. Vso knjige smo poslali v dar tudi slovanski knjižnici v Cetinju, da bo ondi zastopana ludi slovenska književnost. — Tudi ta dar je bil hvaležno sprejet in je zbudil nekoliko več zanimanja za Slovence na kršni črnigori. Bohinjska železnica. — Zadnjič smo poročali iz dobro poučenega vira, kako je z bohinjsko železnico. Isti dan je priobčil „Slov. Narod" z Dunaja to-le brzojavko: „V ministerskem svetu, kateri se je vršil sinoči in katerega so se razen d ra. Rittnerja udeležili vsi ministri, se je odločila usoda druge železniške zveze s Trstom. Mimster-stvo je sklenilo, graditi drugo železnico čez Ture in skozi Bohinj v Gorico. Troški so preračunjeni na 60 milijonov gld. Vsa proga mora biti zgrajena v dobi od L 1898. do 1. 1905. Bohinjska železnica tekla bo od primernega mesta ljubljansko-trbiške proge drž. železnic do Gorice, čez Ture pojde železnica pri Gasteinu. Peage - zveza z južno železnico se uredi s posebnim zakonom". Čast komur čast! — 77-letni veleposestnik g. Alojzij Vendramin na Balah pri Šmartnem je prestal na dan volitve 22. marca hudo skušnjo. Neki goriški trgovec, pri katerem je kupoval veliko let on in vsa rodbina, mu je ponujal precej veliko svoto za glas. Toda sivi mož je odločno zavrnil tako ostudno kupčijo. Še več! Zapustili so onega trgovca on in vse njegovo sorodstvo! — Čast takim poštenjakom! Vabilo. — Dne 6. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne bode zborovalo podpisano društvo v Gorici na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole. Dnevni red: 1. Izvolitev dveh zapisnikarjev. 2. Prebere se zapisnik zadnjega zborovanja. 3. O risanji brez stigem. 4. Razgovor o sestavi prošnje za zboljšanje učiteljskega gmotnega stanja. 5. Geplenje amerikanskih trt na zeleno (praktično). 6. Razni predlogi in nasveti. — Solkan, dne 15. aprila 1897. — Odbor učiteljskega društvo za goriški okraj. Ostala Slovenija. * Trst. — Omenili smo svoječasno prvo blamažo italijanskih poslancev, ki so koj po prihodu na Dunaj poskušali z navadnim beračenjem pridobiti si naklonjenost grofa Badenija ter iskali zaščito pred napadanjem lista „Reichswehr“. — Zadnjič je spregovoril tudi „L’ Indipendente" o tej deputaciji. V dolgem članku skuša to radikalno glasilo opravičiti svoje može radi dejstva, da je bil njih prvi korak — beračenje. Pri tem pa mu je zdrsnila iz peresa izjava, da gospodje Angeli in tovariši so le nekaki zaupniki meščanstva v državnem zboru, ni jih pa poslal progres s o. da bi tam zastopali — njegov program. — Progressovei so poslali svoje zastopnike na Dunaj le kakor nekako pred-stražo, sicer pa vstrajajo na načelno važnemu stališču, da avstrijski parlament ni kompetentno mesto z a v r š e n j e pro-gressovskega programa! — To je zadosten odgovor krogom, ki so pisarili po listih o zbližanju progressovske gospode k državni misli in o pripoznanju avstrijske ustave od strani te gospode. V ladjestavbarskem zavodu pri sv. Roku je 1000 delavcev pustilo delo radi nekih di-ferencij med ravnateljstvom in njimi. Štraj-kovci se vedejo popolnoma mirno. * Kranjska.—Vojaški zemljepisni zavod je izmeril z nova visokost Triglava in našel, da mori 2865 metrov. Umrl je 31. marca v Ljubljani v stolni kanonik preč. Zono baron Cirheinb v 57. letu svoje starosti. Urednik „Slovenskega Pravnika" dr. Makso Pirc je otvoril v Ljubljani v Gosposkih ulicah svojo odvetniško pisarno. * »Štajerska. — Štajerski drž. poslanci pripravljajo interpelacijo, ker je vlada poslala avstrijske vojake čez državno mejo na Kreto, ne da bi to dovolil državni zbor. Novo okrožno sodišče v Mariboru začne poslovati s 1. januvarjem 1898. Mesto sezida do novega leta poslopje, kjer bo štiri leta okrožno sodišče, pozneje pa šola. V Nagjjevih ulicah pa začne država zidati veliko okrožno sodno poslopje, k temu da mesto Maribor prostor in 100.000 gld. Novo pošto in poštno hranilnico je dobila s 1. aprilom vas Žetale pri Rogatcu. Slovenska posojilnica v Mariboru je na svojem občnem zboru sklenila, sezidati na svetu, kateri je že pred leti kupila, v Nagjjevih ulicah, „Narodni dom". Z veseljem pozdravljamo ta sklep. Narodno gibanje ne moro v Mariboru oživeti, največ, ker ni središča in zbirališča. Slovenci hodijo vsak svojo pot in v mestu ne igrajo liste uloge, katero bi mogli, ako bi bili organizovani. Naj j11 mariborska posojilnica brez odlašanja izvrši a svoj hvalevredni sklep! * Koroška. — Noš rojak, gimnazijski profesor g. Jakob W a n g v Olomucu, Je prestavljen v Beljak (na mesto raju. Lan-dovšeka). Čestitamo! . „Bauernzeitung" piše, da bo „Kme s list" kmalu začel izhajati. Zanašajoči se n zavednost koroških rojakov, trdno upamo, da tudi ta prekanjena politika nasprotnikov (t j. izdajanje njihovega glasila v slovenskem jeziku) ostane brez vspeha in da bo to le večja reklama za list „Mir“ ! „KutoliJko - politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" je imelo v Četrtek 22. t. m. ob pol 2. ure popoldne svoj občni zbor v dvorani gostilne pri »Sandwirtu“. Na tem shodu sta poročala tudi državni poslanec Einspieler v državnem zboru in deželni posl. Grafenauer o delovanju deželnega zbora. Razgled po svetu. Avstrija. — Dunajski župan Strobach je 1. aprila odstopil. To storiti je obljubil že lansko leto pri nastopu svoje službe. Volitev novega župana je bila 8. t. m. Izvoljen je bil županom znani voditelj protisemitov dr. Karol Lueger s 93 glasovi od 132 oddanih. Presv. cesar ga je že potrdil. Iz ministerstva vnanjih poslov se čuje mnenje, da velesile med Turčijo in Grško ne morejo pc sredovati. — Cesar se je vzlic grško-turški vojni odpeljal v nedeljo opoldne v Petrograd v poset ruskega cara. Kakor se čuje z Dunaja, bo zapovedujoči general v Gradcu in poveljnik 3. voja, podmaršal baron Reinl&nder. v kratkem pozvan na novoustanovljeno mesto generalnega nadzornika vojaštva. Potem bodo v vojski trije taki nadzorniki: podmaršal baron Schonfeld, general konjištva princ Ljudevit Windischgratz in podmaršal baron Rein-liinder. Na Dunajskem vseučilišču je bila 2. t. m. proglašena doktorjem medicine baronica Gabrijela pl. Possaner Ehrenthal, hči svoje-časnega finančnega ravnatelja v Ljubljani. To je prvi slučaj, da je dama na avstrijskem vseučilišču zadobila doktorsko dostojanstvo. Gospč. Possaner je izvršila svoje študije na dunajski akad. gimnaziji in je potem v Curihu slušala medicino. Tam je tudi zadobila dok-torstvo, ker pa v Avstriji ni veljavno, morala je na Dunaju prebiti še enkrat vse rigoroze, da je zadobila doktorsko dostojanstvo. Ogcrska. — Madjarska vlada se ni spametovala o strašnem fijasku, ki ga je napravila doma z milenijsko razstavo. Sedaj hoče po vsi sili, da se pokaže madjarski globus na svetovni razstavi, ki bo leta 1900. v Parizu. Ker pa nima denarja, išče 1 l!2 milijona gld.(!) posojila, da se pokrijejo »službeni stroški". Kako korist bi pa imela Avstrija od tega, ako bi se madjarska oholost šopirila na razstavi? Najbrž bi zgubila še dosedanji ugled. Francozi prav nič ne hrepene po Madjarih, ker predobro poznajo njih „liberalno" — nasilstvo nasproti hema-djarskim narodom, živečim na Ogerskem ! Ogerski učni minister je naznanil,'da se na Ogerskem temeljito preustroji ljudsko in srednje šolstvo. V kakem smislu se bo to zgodilo, ni minister natančno povedal, a po dosedanjih skušnjah smemo sklepati, da so bo gledalo, da se bolje pospeši po šolah madja-rizacija. Na ločitev cerkve od države ne misli vlada; to bi bilo težavno. Sicer je pa r>a Ogerskem cerkev običajno podpirala vlado v pomadjarenju mladine in se že zato r>e kaže ž njo spreti. Madjarizacijo pa ogerski državniki smatrajo za glavno svojo nalogo. Iz Velikega Bečkereka poročajo, da je 400 nazarenskih rodbin prijavilo, da hočejo hiti odslej — brez vere. — Kakor se vidi, Postaja na Ogerskem vse od dne do dne holj divje. Ostale države. •— Panamska afera se .10 zopet oživela in utegne postati za mnoge Politike usodepolna. Kakor se govori, pride n;* zatožno klop sedem poslancev in en senator, poleg tega pa še kakih 20 bivših Poslancev in senatorjev. Vsi ti so se dali Podkupiti. Mod podkupljene! so baje politiki vseh strank. Kompromitovanih je tudi več že lI1orlih politikov. Govori se o nekem velikem ln°žu, kateremu so nedavno postavili spo-ln°nik. Nekateri krogi so sedaj v zadregi, kaj *|ai počno s spomenikom. To vendar ne j' da bi lep spomenik, postavljen na drevne stroške, imel mož, ki je bil zamotan v Planiške sleparije. Nekateri poslanci mislijo v zbornici predlagati, naj se sklene zakon, po katerem se bo smelo slavnim možem spomenike postavljati šele čez 50 let po njihovi smrti. Veliki vojvoda meklenburg - šverinski, Friderik Franc III. je 12. t. m. umrl. Bil je delj časa hudo bolan. Ta dan je prosil svojega zdravnika, da ga nekaj časa pusti samega. V največji vročnici je šel vojvoda iz vile in skočil z bližnjega mosta; malo pozneje so ga našli ležečega na zemlji in umirajočega ga odnesli v vilo, kjer je čez pol ure izdihnil svojo dušo. Grško-turška vojna. Ko je ves krščanski svet praznoval veselo Alelujo, prav na velikonočno nedeljo, prinesla je brzojavna žica žalostno vest od grško-turške meje, da je Turčija Grški napovedala vojno in takoj začela boj. Dolgo časa že so se zbirali viharni oblaki nad Vstokom in le strah pred velikansko odgovornostjo, ki zadene ono državo, ki prekrši mir, je zadržaval Grško in Turčijo, da nista že prej naskočili druga drugo. To veliko odgovornost je prevzela sedaj Turčija nase: Turčija je oficijelno pričela vojno. Katera teh dveh držav je kriva temu, o tem se danes 'še težko kaj natančnega govori. Po nekaterih poročilih je glavni povod dala borba med grškimi in turškimi vojaki okrog jezera Nezera. Borba je nastala, ker so grški redni vojaki prihiteli na pomoč prostovoljcem, napadajočim turške pozicije; Turčija je porabila to priliko, da napove vojno, ker se more sklicevati na izzivajoče postopanje Grške in na njo zvaliti vso odgovornost. Vojna je začela, ali zanesljivih podatkov v izidu dosedanjih bitk še nimamo, kajti popolne resnice ni izvedeli niti iz Atmi, niti iz Carigrada. Našim čitateljem podajemo tu nekatera brzojavna poročila raznih listov v nadi, da bomo mogli v prihodnjih številkah priobčiti natančne podatke. Pari z. Iz Larisse poročajo službeno ob 10. uri predp., da so grški vojaki zasedli turške pozicije od Nezerosa do Kutre I in pol uro daleč. Turki so naskočili parkrat z bajoneti, toda Grki so jih vrgli. Ne zna se, koliko Turkov je padlo. London. „Bureku Reuter" poroča iz Elassore: Včeraj, so bile hude bitke ob meji. Grške redne čete so prekoračile mejo zajedno z italijanskimi prostovoljci, toda 4 turški bataljoni so jih vrgli. Od Turkov je padlo 5 častnikov. Carigrad. Grke so vrgli Turki na raznih krajih. Štiri turške divizije so v ognju proti Grkom. Jedna divizija je prekoračila grško mejo. Turški vojaki se drže izborno. Atene (18., ob 3. zjutraj). Streljanje iz pušk in topov se je že raztegnilo po vsej tesališki meji. Čuje se bolj streljanje topništva, puške pokajo le tu pa tam. Atene (ob 11, predp.) Gotovo je, da se je ob tesališki meji razvila bitka, v katero osobito sega topništvo. Atene. Bitka je bila pri Menexe-ju. Končala je okolu polunoči. Turki so se umaknili in Menexe je v grških rokah. Druga bitka bije se pri MelunL Carigrad. Vrhovni poveljnik Ed-hem paša je dobil povelje, da udari na Grke. Med tem pa so grške vojne ladije bom-bardovale mesto Preveso, katero so vpelile skoro popolnoma. — Jako važna vest pa je došla v torek iz Aten. Glasom te vesti so razne oborožene tolpe prekoračile mejo Makedonije. Ako je to res, more se smelo reči, da v kratkem poči revolucija v Makedoniji. O bilki pri M e luni poročajo angleški listi: Turki so pričeli bitko sijajnim naskokom z bajoneti. Vedenje turških vojakov je obču dovanja vredno; 30 u'r so v ognju, ne da bi bili kaj užili, ali se odpočili. Izid bitke ni določen. Grkom se ni posrečilo pridobiti svoje utrdbe pri Meluni nazaj. Izguba je velika in skoro jednaka na obeh straneh. Turškega generala Haflz-pašo je zadela grška kroglja in umrl je na licu mesta. Ako tudi Turki zmagajo, ni še gotovo, da vsled tega udarijo na Larisso. Novejša poročila sc glase : Atene 21. aprila. Zatrjuje se, da se je na ravnini pri Larissi vnela velika bitka. Turki so bili baje popolnoma poraženi in so se morali na celi črti umakniti. ■—• Grška krdela so zasedla otoke Samos, Kijos in Mi-tileni, koder jih je prebivalstvo z navdušenjem vsprejelo. — Minister notranjih del je naročil, da je takoj oborožiti vse za vojskovanje sposobne moške in jih poslati na mejo. London 21. aprda. Tukajšnjim listom poročajo njih specijalni izvestitelji, da je Ed-hem-paša s turško vojsko prodrl skozi sotesko Meluno in naskočil Tvrnavos. Najprej je začel mesto bombardovati, potem pa so pešaki prišli v boj. Grki so Turke premagali in prepodili iz Tjrnavosa. — Turška vojska je novič naskočila grške pozicije pri Reveni, a se je morala po ljutem boju umakniti z bojišča. Raznoterosti. * Prva ženska član okrajnega šolskega sveta. — Lvovski učiteljski zbor je volil kot zastopnico učiteljstva gospo Vincenciju Longchamps, učiteljico voditeljico dekliške šole, v okrajni šolski svet. To je prvi slučaj te vrste v Avstriji. * Redkega ptiča je ujela policija v Brnu, kapucina fratra Konzolacija Russa. Zasačila je moža, prav ko je hotel izvršiti večjo tatvino. Preiskava je dognala, da ima frater že precej tatvin na vesti. Ukradene reči je največ podaril svoji ljubici, katera sc je usmrtila, uvedši za provenijencijo fratrovih daril. Ker so sodni zdravniki izrekli, da je frater zdrave pameti, pride mož pred porotnike. * Trgovina z ljudmi. — Mej rumun-skiin narodom aradske in hanjadske županije vlada velika ogorčenost. V poslednjem času so se namreč potikale po tistih krajih elegantne Židinje in vabile najlepša rumunska dekleta v neko tovornico, kjer se pripravljajo obveze za ranjene vojake na Kreti. Dajale so jim po 3u gld. predujma in jim obetale vso oskrbo ter 10 gld. plače na teden. Mnogo deklet se je dalo ujeti v te lepe obljube, kmalu se je zvedelo, da so jih Židinje odpeljale v javne hiše bukareške in zofijske. * Scnzacljonelen roparski umor se je zgodil v noči od petka na soboto v Bru-selju. Neznani tolovaji so se utihotapili v hišo neke znane, v demimonde spadajoče „dame", jo umorili in odnesli 100.000 frankov v gotovini in zlatnine ter drugih dragocenosti) v vrednosti nad 00.000 frankov. * Uboj radi užigalice. — V Toplem, v vasi brašovsko-severiuske županije sta se sprla kmeta Jurii Sem in David Goleski radi jedne užigalice. Prepir je narasel v pretep, ki se je izvršil s tem, da je Sem zabodel z nožem Goleskega, ki je takoj izdahnil. ^Prebivalstvo Avstrije po narodnostih. Naše cenj. čitatelje bo gotovo zanimalo, koliko je Slovanov in koliko drugih narodov v Avstriji, ko srno v jedni zadnjih številk prinesli veselo poročilo, da so sedaj v posl. zbornici na Dunaju prvikrat Slovani podlaga in zaslomba vladi ter da se je ista morala ozirati na nje. Nastopne številke kažejo natančno današnje razmere med posameznimi narodi naše države: Čehov je 4,370.000 — Slovakov 2,753.000 — Poljakov 2,341.000 — Malorusov 2,774.000 — Slovencev 1.500.000 — Hrvatov 3,395.000 — Italijanov GOO,000 — Romunov 2,640.000 — Madjarov 5.500.000 — Nemcev pa okroglo 8,000.000. — Nemci so torej s svojimi 8 milijoni v manjšini proti trostroki večini drugih narodnosti). Avstrija je na ta način vse kaj drugega nego nemška država, dasi ima nemščina prvenstvo sosebno v uradu. Slovanov je v Avstriji 17,133,000. * Balkanske narodnosti. —Kratek pregled o stanju narodnosti) na balkanskem poluotoku podaja jasno sliko, da vojna Grške s Turčijo ni brezupna. Na Balkanu je sedem glavnih skupin narodnosti. To so Slovani (Srbi in Bolgari), Grki, Turki, Rumuni, Albanci in Cincarji. Turki ne stanujejo nikjer | v masah, nego so razsejani mej ostale pre- bivalco. Razen tega je vsako leto manj Turkov v Evropi, ker se vedno, kar na tisoče, iz-seljajo ne samo v Carigrad, nego tudi v Malo Azijo. Vse turško zemljišče v Evropi ima sedaj samo 6 milijonov Stanovnikov, mej katerimi je po srbski statistiki jedva 1.302.000 Turkov. V Bolgariji, ki broji 3.300.000 prebivalcev, živi samo še pol milijona mo-bamedancev, dasi so Turki izgubili šele pred 20 leti to zemljo. Grki so bili smatrani dolgo za najrazširjenejšo narodnost na Balkanu, ker so se vsi, ki so v grško iztočni cerkvi, imeli za Grke. No, Bolgari in Srbi so skrbeli za to, da se prizna njihova narodnost tudi pod turškim jarmom. Kraljestvo Grško šteje danes 2,200.000 Stanovnikov. Razen na Grškem bivajo Grki tudi v južnem delu Ma-cedonije ter na obrežju morja od Larisse preko Soluna, Carigrada do ustja Donave, pa na otokih egejskega morja in v primorju Male Azije. Vseh Grkov je do 8 milijonov. Bolgari stanujejo večinoma v Bolgariji, v Rumehji in v Macedoniji. Vsega prebivalstva v Macedoniji je 1,531.000 duš; od teh je 410.000 krščanskih in 46.000 mohamedanskih Bolgarov, 350.000 Albancev, 280.000 Turkov. 14-5.000 Grkov, 120.000 Srbov, 95.000 Cincarjev in 40.000 španjskih Židov. — Srbi bivajo v krahevini z 2.300.000 stanovalci, v Bosni in Fb rcegovini jih je 1,000.000, v Črni gori pa 250.000. Na Turškem biva baje do 1,340.000 Srbov. Vsekamor je na Balkanu do 8 milijonov Slovanov, torej so po številu jednaki z Grki. Ako pride do likvidacije s Turki, bodo imeli Slovani na Balkanu izvestno prvo besedo. — Romunov je na Balkanu do 200 000. — Albancev (Škipetarjev in arnavtov) je ls/4 miljonov. Albanci so najbolj divji narod balkanski. Baje so italijanskega plemena. Do 100.000 Albancev živi v južni Italiji. — Cincarji ali Macedo ali Kucovlahi so sorodni Rumunom. Štejejo 300.000, bivajo pa v pogorju Pin-dus. kjer so večinoma pastirji. Kakor Albanci tudi Cincarji niso nikjer več čistokrvni, nego so pomešani z drugimi narodnostmi. — Ako se uvažajo, da šteje mohamedanski živelj na balkanskem polotoku razen Carigrada samo še 1 '/s milijona proti 20 milijonom kristijanov, je to gotov znak, da bi ne mogla v slučaju občnega vstanka krščanskih narodnosti] niti najmočnejša turška vojska zaprečiti pada gospodstva Mohamedovega polumesca. V interesu evropejske kulture je želeti to! (Po „Obzoru"). Narodna gospodarstvo. Korist globokega oranja. — Orji tako globoko, kakor moreš, kakor globoko ti dopuščajo razmere zemlje, vsaj težko zemljo. Pravilno izvršeno globoko oranje pomnoži dohodke, ki pomagajo prebiti tudi slabše čase. Kdor pogloboči orno plast, stori nekaj podobnega, kakor hišni posestnik, ki hiši dozida nadstropje, katero mu tudi donaša obresti. Mnogokrat se bolj izplača zemljo poglobočiti (globoko obdelovati), kakor pa dokupiti je, kajti za to ni treba plačevati več davkov. Da pa se globoko obdelovanje izplača, je neobhodno potrebna zadostna množina gnoja, da preskrbimo orno plast z rastlinsko hrano. Vroča roda za zdravilo. — Majhne bolesti v glavi prenehajo, ako se rabi vroča voda na tilniku in na nogah. V vročo vodo namočena in hitro ožeta brisača gorka na želodec položena skoraj nagloma pomaga proti grizenju in koliki. Nič ne brani hitreje krvni naval proti plučam, vnetje vrata, revmatizma (skrnine), kakor pokladki od vroče vode. Večkrat zravnana, v vročo vodo namočena in ožeta brisača na boleči del položena, pro-vzroči kmalu olajšanje. V vroči vodi napojeni flanelni kos položen okoli vrata vsled davice (Angina) bolnemu otroku napravi v četrt ure olajšavo. Na čem se spozna, da njivi manjka kalija, apna, dusea ali fosforne kisline J Ce je žito, ko je raslo, bilo temno, ali sve-žezelene barve, a se je pridelalo veliko slame a le malo zrna, in še to slabo, je to znamenje, da njivi nedostaje fosforne kisline. V zemlji, kateri nedostaje kalija, ne dospeva korenje, repa, krompir, sočivje in detelja. Treba je torej pognojiti s pepelom ali kalijem. Ce rastline slabo raslo in rumene, po-manjkuje dušca. Temu se odpomore, če se ob vlažnem vremenu polije zemlja s čilskim solitrom ali gnojnico. Cena njivi raste majhna kislica, je znamenje, da je treba njive dobro z apnom potresti. Staro deteljno seme slabše kali, nego novo, zato se mora gosteje sejati. Najbolje je, če se poprej poseje nekaj semena v cvetlični lonec in se potem ravna pri seji. Krompir in umeten g hoj. — Krompirju je dobro gnojiti s superfosfatom in čilskim solitrom. Tudi kalijevo gnojenje krompir čisla, a je vendar dobro, če se s kalijem gnoji sadežu, ki je na njivi pred krompirjem. Rahljanje prsti tudi gozdu jako koristi. Zrak in vlaga potem ložje prešinja tla in les hitreje raste. Zemlja se v gozdu naj-ložje tedaj rahlja, če se izsekava les, ki je pregost. Atlantska cedra ima jako dober les. Raste največ ob Sredozemskem morju in bi se dala tudi v naših krajih udomačiti v ne-previsokih in nepremrzlih legah. Himalajski borovec raste po Himalaji, a se da tudi v Evropi udomačiti. Ima jako dolge igle. Izraste 30 do 50 metrov visok. Ker se les daje rad obdelati, je posebno dober za strešne deščice in razne posode. Loterijske številke. 17. aprila: Gradec........................... 1 71 56 35 8!) Dunaj............................ 74 75 4-5 2 12 24. aprila: Trst............................ 29 28 47 82 73 Line............................. 54 86 65 10 33 Dunajska borza 24. aprila 1897. Skupni državni dolg v notali . . .ICO gld. 50 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 100 „ 75 „ Avstrijska zlata renta................122 „ 50 „ Avstrijska kronska renta 4% ... 100 „ 85 „ Ogerska zlata renta 4%..............121 „ 70 „ Ogerska kronska renta 4%............9!) „ 15 „ Avstro-ogerske bančne delnice . . . 941 „ „ Kreditne delnice.................. 342 „ 75 „ London vista..........................119 „ 60 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 „ 70 „ 20 mark . . ...........................11 „ 74 „ 20 frankov............................ 9 „ 53 „ Italijanske lire....................44 „ 95 „ G. kr. cekini...................... 5 „ 65 „ Tržne cene. za 100 kilov Knva : Santos . . . gld. 130 — do 140-— Sandomingo . . * V 160-- „ — Java 160-- „ 164— Cejlon 185-- „ - ■— Moka 180— „ —— Sladkor 33-— „ 35-— Špeh ••• D 52- „ 56-— Petrolij v sodu .... 18-‘/4 „ v zaboju . . . 6— „ —• - Maslo surovo 64- - „ 66- — kuhano 81"— „ 82-- Moka: (Majdičeva): št. 0 gld. 14-50, št. 1 gld. 14 20, št. 2 gld. 13 80, „ 3 „ 13-20, „ 4 „ 12-50, „ 5 „ 11-50, št. 6 gld. 11—, št. 7 gld. 5-50' Ogerska: št. 0 gld. 14 50, št. 1 gld. 14-—, št. 2 gld. 13-50, „ 3 „ 13-—, „ 4 „ 12-50, „ 5 „ 12—, št. 6 gld. 1150. Otrobi debele......................gld. 4’20 do 450 drobne......................... 4--— „ 4'30 Turšiča navadna......................... 5.60 „ 6- — Oves.....................................6.50 „ 7.— „Svoji k svojim!“ Klobučar Leopold Horvat v Gosposki ulici st. 12 v Gorici (zraven lekarne Gironcolli) se toplo priporoča za blagohotno podporo svojini so-rojakom v Gorici in po trgih na deželi. Klobuke izdeluje v lastni delavnici in prodaja po najniži ceni. Zagotavlja se poštena postrežba in do- Pekovski mojster Karol Drašček na Kornu v Gorici prevzema naročila za vsakovrstno najfineje in navadno pecivo, n. pr. kolače za birme, poroke, godove itd. Vse izvršuje natančno po želji naročnikov in v 24 urah po sprejetem naročilu. Priporoča se svojim rojakom v Gorici m na deželi. 125 trgovec v Ajdovščini (Pri Putrihih) naznanja p. n. občinstvu, da ima za* loge kotlov izdelanih elektrolitičnim potom od občespoštovanega našega rojaka g. Avg. Nussbauma iz Fužin® pri Ajdovščini. Ti kotli so boljši in cenejši od vseh drugih. (O teh kotlih glej dopis v 16. št. «So5e») y Jakob Gril, ^ trgovec z mešanim blagom in pek 89-2 v GORICI 38—1 Edina slovenska spedicijska poslovnica v Gorici za uvoz in izvoz blaga v ulici Morelli štev. 12. pri tleh. Ob Času kupčije s sadjem bode uradoval špedicijski uradnik na kolodvoru, na kar se opozarja sl. občinstvo, da se obrne zaupno do njega. Slavnemu občinstvu se priporoča za blagohotna naročila v smislu gesla „Svoji k svojim" 126 udani Gašpar Hvalič, lastnik. ulica Sv. Klare štev. 4. H priporoča slavnemu slovenskemu J S občinstvu, posebno onemu iz Brd» ^ J svojo bogato založeno prodajalttico . A raznega jedilu, blaga, n. pr. kavo, J sladkor, moko, otrobe, olje ter k druge jestvine, kakor tudi vedno J • sveži kruh in drugo pecivo. Pro- g | daj a se na drobno in na debelo. ■ I Cene so zmerne, da se ne boji kon- I V karence nikake druge prodajalnice. I f Kot Slovenec in ppdpiratelj vsega, \ kar je slovenskega, v Gorici, 8( a k toplo priporoča svojim sorojakom 4| A na deželi! Svoji k svojin^g Zagotovljen in pošten zaslužek, iti osebe vsakega stanu in v vseh krajih s prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejema Ludovik Ostcrreiclier, Biidimpeštii VIII. Deutsche gasse 8. 110 10—2 Prvi in najstarejt fotografičio-iietiiiški zaToil Antona Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. 11) prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-Valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-2 Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—2 r iZ © A _ J* I [J Velika zalog-a orožja 44- 5 4 zlasti za l«»vce. 27 6—2 Puške brokove, kaliber 12, 14, !6, 20, 24, 28 in druge po ceni in s popolnim puškarskim izdelkom. Posebnosti pušk brokovnic in drugih tVinchester in Pieper domači patent dental in Krona z ekstratorjem in brez njega; velika zaloga revolverjev, bani bitk, karabin, llobertk, bogni kakor tudi zaloga smodnika in streliva in vseh lovskih potrebščin priporoča z redno postrežbo H J. Havranka sin v Roudnici nad L.,(Češko) slikami pošiljamo na zahtevanje poštnine prosto. Cenik s Kdo p«6 XncipP0J?24 kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti ©kje) % c Z :: * š> 1 s £ Slamoreznice f? ( 57 4* —4 § Žitni drobilci z mlinskimi kamni svojega patentovanega izuma, ki se od drugih močno razlikujejo, se lože gonijo in bolje delajo. Univerzalni brzi pralni stroji z žmikalniki, ki so neizogibni za vsako hišo, ker se ž njimi pri pranju polovico prihrani. ji . aU®*-* Za vse svoje izdelke jamčim najboljšo (S Jakost, solidno fx>strežho in zelo zmerne cene. 2 Cenike pošiljam na zahtevo brezplačno in pošlih nine prosto. Vaclav Zima, izdelovalnica gospodarskih strojev v Pfcp.vehach u Opečna na Češkem, izdeluje kot posebnost Čistil, mline za žito po svojem palentovanem izumu. Mlini so znani v novejši dobi kot najboljši. z noži notri brušenimi, ki so pripoznane kot najboljše, kakor tudi Slovenci, podpirajte le svoje trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se strogo gesla „Svoji k svojim!“ -*^11 Sodar Franc Rusjan v ulici Vetturini 9. — Gorica — (v hiši kje je ljudska posojilnica) priporoča se gg. trgovcem z vinom in vinogradnikom za izdelovanje novih in popravljanje starih sodov in izdelovanje vseh, v njegovo jg stroko _sp a dajo čili del. (cl.) S BGMBen lOBOBM Podpisani naznanja, da je otvoril v Podgori h. št. 185 , lastno izdelalnico raznovrstnih testenin kot so n. pr. makaroni, rezanci, hitru]i i. t. d. (d.) Priporoča se svojim rojakom v Podgori in = drugod za obilna naročila. Jožef Bizaj. | Franjo Jakil 4 A Tovarnar kož v Rupi I ▼ zaloga v Gorici Rabatišče 2. ▼ Ivan Boja začasni oskrbnik vinarskega in sadjarskega društva za Brda s sedežem v Gorici, ulica Barzellini št. 20. in gostilničar „Alla Colomba' v Gorici, na voglu ulice Morelli. Priporoča se rojakom v mestu in deželi. ^ ANTON OBIDIČ čevljar v Semeniški ulici št. 4 se ♦ I S -> - * ' Vf 9 *9999999999999999929999999999991 Jožef Rojic - Čerin v Cerknem | prodaja 20° pristni brinjevec (liter po gld. 1’10) in brinjevo olje (deka 2 kr.) A priporoča Slovencem v Gorici in A ▼_v okolici za blagohotna naročila, .aš,»S£,' tMd .2*. M* '4 Zdravnik $ 4 D r. KI. K e r š o v a n i ^ ordinuje v lastni hiši ^ mpt** v ulici Barzellini h. št. 2. — <* Anton Vodopivec ♦ IVAy dEKLEVA tt T^' “, ^ gostilničar ■ -<► pri petelinu" v Trstu via Gbega f kolodvora), i št. 7. (zraven j. ima zalogo vipavskih vin v Frvačini veletržec z vinom, ima v svojih zalogah vseli vrst domaćih in istrskih vin. <► Ceno zmerne. Pek Karol Drašček^ priporoča pekarijo v Biva Corno 4 in podružno prodajalnico kruha ■■ Semeniški ulici 2. pri Gorici. «► j .. o v »ememski ulici 2. ■?fffyyyyfff?fyfffyfyž eee»e®o(sesie®0!9ee9oe®®®®®oe®»®e<»® Svečar J. Kopač v Gorici ® Solkanska ulica 9 • priporoča pristne čebelno-voščene sveče J kg po gld. 2 45. Za pristnost jamči s 1000 kron. S Sveče slabejših vrst po jako nizki coni. Zaloga S kadil za cerkve po gld. i'20, 1 gld., ter 50 kr. kg. ® Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. •••®eocec0eo@eo»e«a®«-00<56> o w ® A Anton Kuštrin a ^ v Gosposki ulici štv. 23 v ® ^ priporoma ^ | ^ ®l >©-<>®-o-®e-o-e®-©-4>-ra®'000®-«>-® S>--<►-<>-O-<»-O 99992299999992999992299*9-9299992 Anton Koren 9 Gosposka ulica 4 9 § priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno ® ^ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. 9 >*^9999922229999992292929299929961 * o ^ * liiiusiicr & LokiU' » 'f.' 7®* 4) tovarna usnja v Mirnu pri Gorici. f» Zaloga in prodaja na drobno v A Gosposki ulici št. 9. j* A*®*®*®®##®®®**®®«®®#« Siuuiig & Dekleva ^ ^ glavna zaloga koles „Swift“ v ulici Fran Josipa ^ ^ št. 4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev L itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles ^ sl in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. I? K®®®®**®*®®*®®®®®®®#! Klobučar Anton Fon * * v Semeniški ulici ^ priporoča svojo bogato zalogo klobukov in kap ter gostilnico ib ^ preskrbljeno z izboru, vini. ^ K®®®®®®®®®®®®®®®®«®* ®®®®#®®®®®®®®*®®®lg!4*#)» J) Andrej Jakil ^ * Tovarnar kož v Rupi £ p. Miren. J Prodajalnica na Komu v Gorici, i® A®®®®®®®®*®®®®®®®®®®®4 OAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA« 5 Deloljubne t ^ osebe — povsod — katere trajni denarni zaslu- ^ ^ žek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Zn- ^ ◄ kunftsvorsorge” Gradec, poste restante.j ► •▼▼▼TTTVTTTTTTTTTTTTTTTVTTTTTTT* • 4|® O -<►® v Jožef Novic krojač ^ A Gosposka ulica št. 14. ^ • se priporoča časi iti duhovščini in ostalemu ob- q A činstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško A T obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno T f in po raznih cenah. y ipp'*- Najboljše stiskalnice za grozdje in olive so naše „HEBCULES“-stiskalnice najnoveje in naj-'zvrstneje mehanične sestave z dvojnatim, vedno delujočim pritiskalom; zagotavlja se skrajna vporabljivost, katera nadmašuje vse druge stiskalnice. Najbolje avtomatične škPop"Ln||ce za trte SO ,,SYPHONl A114, samodelujoCe brez premikanja. Mlini za grozdje, sadje in olive, rob-kači s pobiralnikom za grozdje; posuševai- niki za grozdje, kakor tudi za druge pridelke vegetalne animalne in mineralne, stiskalnice za seno, slamo za ročni obrat; robkači za koruzo, čistilnice žita; sita, rezalnice in mlini za žito na roko raznih velikosti in vseh drugih poljedelskih strojev izdelujejo in oddajajo pod zagotovilom edino le tovarnarji ^ PH. MAVFARTH & Co. btiskalnica za grozdje. c. in kr. edino privileg. tovarna poljedelskih in vinogradnih strojev na Dunaju II. Tnborstrasse štv. 76. Odlikovani v vseh državah sveta z več nego 400 zlatih in srebrnih svetinj ter z častnimi diplomi. — Ilustrovani popis in mnogoštevilne zahvalnice zastonj. — Kjer še ni preprodajalcev in zastopnikov, se iščejo. Vr a rovati se je ponarejanj. Avtom, škropilnica. C. kr. privileg. krojni a p ar ati. [. PO VER JUT krojaški mojster in trgovec v Gorici, na Travnik šf. 22 B. nst. €diaa slovsr^ska zaloga vsakovrstnega blaga ter gotovih oblek po najnovejši pariški modi za gospode vsakega stanu. Blago se prodaja tudi na metre tako po ceni, da lahko postreže vsakte-rega. (Sukneno letno blago od 85 kr. po metru naprej). — Za celo obleko (3 m. 20 cm.) od gld. 2-80 naprej. Krojni štampi in karte za celo obleko se prodajajo po gld. 1-50, vsaki drugi kos 1 gld. Jakob Klemene, trgovec z manufakturnim blagom, ulica S. Antonio št. 1 v Trstu, naznanja slavnemu občinstvu, da je poslal na deželo svojega zastopnika, gosp. Franjo Klančer-ja, kateri se predstavi v kratkem p. n. odjem-nikom. Prosi rodoljubne rodbine, da ohranijo naročila za njegovega popotnika. 84—3 Trgovec in krojaški mojster FRANC NOVIC v ulici sv. Klare št. 6 v Gorici izdeluje obleke po meri po najnižji ceni, prodaja vsakovrstno sukneno blago in perilo. PriporoCa se p. n. gospodom v Gorici in na deželi, kakor tudi Častiti duhovščini za blagohotno podporo. prfll Zalosa prve kranj. eksportne pivovarne T. Frolilich-a na Vrhniki pri Ljubljani v Rabatišču 18. - GORICA - via Rabatta 18. PriporoCa se p. n. gg. gostilničarjem in zasebnikom v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih lw /2' /41 klenicah 'r'n 11 78 HI., in v stepo 7, L. Steklenice pridejo iz pivovarne napolnjene, pasterizirane in plombirane. AB. Glede cene in dobrote piva se ne bojim konkurence. Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča z geslom: Svoji k svojim! si 5—3 Joško Rovan, zastopnik pivovarne. Izvrstno 33 dalmatinsko črno vino (domači pridelek) razpošilja podpisani od 100 litrov naprej na vsako postajo avstro-ogerske monarhije. Vino se računi po njega kakovosti in sicer postavljeno do Trsta po 18 do 22, a za vse druge postaje od 20 do 25 gld. za 100 litrov. Pristni izvrstni tropinovec po GO do 70 kr. liter. Pino namizno olje GO kr. liter, semenska čebulica 5 kg. poštnine prosto za 2 gld. priporoča Alojzij Bratina, grajščinski oskrbnik v Dubrovniku, Dalmacija. (Dopisuje se slovensko). Klepar Artur Makutz Ozka ulica 1. — G 0 H I C A — Via Stretta 1. priporoma Škropilnice proti peronospori (ponovljene po Ver-morelovi sestavi). Baker je trd in svetel. Zalistke (valvole) se more lahko premeniti. Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji lastnika. ltw Cena je zelo nizka, Stroj za žvepljanjo sodov iz einkanega železa. I n prav a za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjetn pri točenju iz soda (kan). 29 13 d Meh za žvepljanje grozdja raznih sistemov. _ Sprejenilje v popravljanje vsakovrstne druge škropilnice, ^2 kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt spadajoča dela. JO S. V I N D Y Š tovarna strojev in livarna Praha - Smiehov, Vinohradskd ulica št. 94. priporoča patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjetn steklenic, SWF“ ZRAČNE TLAČILKE -«383 (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila za stakl®" niče, zamašilke in kaprovalko steklenic, tlačilke, parni ventili in zakiopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega ohsega. Ceniki na zahtevo brezplačno. AfPtjjU Trgovec z manufakturnim blagom 3vxv\\ Jdose \) £oy\c\ \> S- ima bogato presMljeno zalogo Tolnenili in siilonili snovij ter perila in p Sat n a iz samega Bana za gospoda in kmeta. Maj novejše 88-2 moderno blago in perilo za vsaki stan, kot n. pr. za uradnike, učitelje, čč. duhovnike itd. Največja zalega volnenih ali žimnatili blazin za postelje, pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht i. t. d. Vse po najnižji ceni.