Uiitelj — javni delavec Letošnje poročilo tajnika JUU, sekcije za dravsko banovino, ki naj bi bilo obračun dela v preteklem letu, nam pokaže nazomo sliko, kako se naša edina stanovska organizacija prizadeva in trudi za izboljšanje splošnih prosvetnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih, pa tudi osebnih razmer. Težke materialne prilike, v katere je zašel naš stan in katerih ureditev in izboljšanje je nujno potrebno, so bile prva skrb Udruženja, ki se ni strašilo resolucij, intervencij, prošenj in pritožb. Koliki uspehi so bili doseženi v tem pogledu, pa tudi v pogledu raznih stanovskih vprašanj, ki se tičejo šolstva samega, nam jasno in točno obrazloži letošnja bilanca naše sekcije. Naj bo že kakor koli, dejstvo je in ostane neizpodbitno, da je učiteljstvo kljub težkim gmotnim prilikam — kot skoro edini faktor za kulturni in prosvetni razmah podeželja — ostalo zvesto svojim nalogam. Učiteljstvo se je zavedalo težke in odgovorne naloge, ki jo ima v šoli in izven nje med narodom, ker mora skrbeti za procvit podeželja, za izboljšanje gospodarskih in kulturnih razmer našega malega človeka in to kljub težkim okolnostim, ki so se pojavljale in se še pojavljajo od raznih lokalnih faktorjev. Teh, za naš stan in splošni napredek razdiralnih provokaterjev ne manj* ka nikjer. Toda učitelj, kot javni delavec, vrši svojo nalogo kljub raznim oviram. Uspehi so bili — to lahko z mirnim srcem izpovemo vsem in vsakomur — odlični z ozirom na težke prilike, ki morda tu pa tam demoralizirajo še tako zavedne, trdne in odporne javne delavce — naše učitelje. Toda mi smo vztrajali, delali vse za procvit najširših ljudskih plasti, ki so ravno v teh kritičnih časih, razrvanih skoz in skoz, prepotrebne pouka, izobrazbe, usmerjenosti k dobremu, za splošnost koristnemu sodelovanju vseh in vsakogar. Nesporno je dejstvo, da jc ostala naša stanovska zavest močna kot še nikoli, čeprav so se poskušale razdreti in razcepiti naše vrste in tako vreči ob tla vse tisto, s čimer se lahko ponaša Udruženje jugoslovanskega učiteljstva bolj kot vsaktera druga organizacija. V kakšnem pravcu se je vršilo vse delo v upravi in delo prosvetnih pionirjev med ljudstvom, kakšne reforme glede zahtev sedanje dobe so bile dosežene, tudi tisto, kar ni vzniklo iz naših vrst in kar zato tisoči prosvetnih pionirjev odklanjajo itd.... — nad vsem tem je imela organizacija budno oko, da je ločila pravo seme od plevela... Kako je bilo z našim delom med narodom? Zahteva nove dobe je, da učiteljstvo posveča vse svoje sile našemu malemu človeku, da živi z narodom, iz katerega je izšlo. Razni pokreti, ki so dobili tudi od strani sekcije svojo podporo, so pokazali, da je izšla pretežna večina prosvetnih delavcev za ureditev naše vasi ravno iz vrst učiteljstva. Poglejte tečaje! Statistika nam jasno pokaže in pove, koliko dobrega semena je padlo v zimskih mesecih med šoli odraslo mladino, ki je v sedanji prehodni dobi k boljšim gospodarskim razmeram, vsaj tako upamo, prepotrebna vzgoje in izobrazbe ter predvsem — vodstva. Sleherne počitnice obiskujejo naši tovariši razne tečaje vseh vrst, da zrna, ki jih na teh tečajih sejejo priznani in najboljši kmetijski in gospodarski strokovnjaki, prenesejo med narod, med naše kmečke očance, pa tudi med šolsko in šoli odraslo mladino v največji meri. In tako je tudi prav! V letošnjih počitnicah je število teh tečajev, kjer bo dobilo učiteljstvo novih pobud za delo na vasi, precejšnje. Tako na primer so najvažnejši tečaji za pedagogiko, kmetijstvo, higieno, ročno delo, itd., itd., pač pestra vrsta, kakor so najrazličnejše potrebe za preoblikovanje naše vasi. Vas se probuja, preoblikuje. Razveseljivo je dejstvo, da je ravno naš učitelj tisti njen preoblikovalec, ki vzbuja v kmečkem ljudstvu veselje do napredka, smisel za nove pridobitve tehnike, gospodarstva in kulture. Da, tudi kulture! Kulturni dvig vasi in s tem podeželja je poleg dela v šoli prva naloga podeželskega učitelja, ki se po delu v razredu in poleg lastnega študija za pridobitev strokovne izobrazbe — nesebično žrtvuje, da z raznimi društvi, četami, organizacijami, predavanji, prosveto itd. dviga zavest malega človeka, ki je poleg ročne zaposlitve potreben tudi duševne hrane. Vzgoja srčne kulture s sistematskimi nastopi in predavanji je važno torišče za izobraženca na vasi. Le poglejte jih: predsedniki, tajniki in odborniki številnih društev, organizatorji kulturnih krožkov, predavatelji na sadjarskih in kmetijskih tečajih, čebelarji, vrtnarji itd. itd. To so naši učiteiji! Kjerkoli je društvo, petnajst ljudi skupaj — učitelj je vodja, ki skrbi za razgibanost in prospeh. Splošne probleme okraja, ki so v interesu oratarja, rešuje spet — učitelj. Dolga, dolga je vrsta udejstvovanja, kjer se trudi naš kulturni — javni delavec. Ta javni delavec je bolj kot malokateri iz drugih stanov tesno povezan s kmečkim življem, ki neumorno dela in živi za dvig svoje okolice. In javnih delavcev med narodom so polne naše vrste kljub raznim šikanam in napadom na naš stah, ki je na vseh koncih in krajih izpostavljen neumestni kritiki. Eno pa ostane neizpodbitno: sodba, ki si jo ustvari ljudstvo o svojem vodniku, ki mu da priznanje za neumorno delo, ta sodba in priznanje je moralno zadoščenje, ki ga nihče ne more ovreči. Hvalevredno je, da je naše Ijudstvo po pretežni večini še nepopačeno in da svojemu kulturnemu in gospodarskemu voditelju ter vzgojitelju prizna delo in trud na raznih poljih udejstvovanja. Velika aktivnost in agilnost na vseh poljih nam je porok za bodočnost. Učiteljstvo je bilo, je in bo tisti posredni faktor med v hitrem tempu naraščajočo civilizacijo in med našim malim človekom, ki ga dviga in mu pomaga ter ga vzgaja za dobrega člana človeške družbe. Tone Trdan.