mm


Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

i£ŠŠ&9


Zemljepis

za

dragi in tretji razred srednjih šol.

Spisal in založil

J anez Jesenko.

V Ljubljani.

Natisnila ,,Narodna tiskarna 11 .

1SS3.

/ ~ (f

Polanki zemljepis peterih zemljin.

I. Azija.

Azija s svojimi otoki meri 445.800 □ miriametrov ter ima
835 milijonov ljudi; po takem jih pride 1870 na vsak □ miriameter.

Na kratko naj se ponovi Azije porazna izobrazba (I. del str. 19
do 22), nje navpična izobrazba (I. del str. 58—61), nje vodovje:
jezera in reke (I. del str. 61—65), nje podnebne razmere (I. del str. 80),
nje prirodnine (I. del str. 83 in 84) in nje narodopisne in omikopisne
razmere (I. del str. 100 in 101).

i. Azijska Turčija.

Obširnost iu prebivalci: Azijska Turčija  obsega vse jugo¬
zahodne azijske pokrajine od Sredozemskega in Črnega morja do
Irana in Persijskega zaliva ter meri 18.894 [j] miriametrov. Prebi¬
valcev šteje 16 1 / 2  milijona, ki so po rodu Turki, Grki, Syrci, Ar¬
menci, Židje, Arabci; po veri jih je skoro 13 milijonov mohamedancev,
3 milijone pravoslavnih kristijanov (med Grki v Mali Aziji in Ar¬
menci — nestorijanci, jakobiti in maroniti), 400.000 katoličanov,
ostali so Židje in drugi verniki.

Gore. Po vzpetosti je nekoliko gorata, nekoliko pa ravna. Sredi
Male Azije, velikega in kaj členovitega polotoka, je razprostrta ob¬
širna 1000 do 1300 m  visoka planota,  ki je po raznih pogorjih
razdeljena v več predelov; teh so nekteri zelo rodovitni, nekteri so
pa podobni pustinjam ter imajo slana jezerca, v ktera se izlivajo
kratke celinske reke. Na severji, vzhodu in jugu jo ograjajo dolga
obkrajna pogorja, na zahodni nje strani so pa gore razrastene v več
vzporednih voj, med kterimi se po stopnjevini razne brežnice s pla¬
note k Aegejskemu morju vijejo. — Vzporedna severna obrobna po¬
gorja propadajo kaj strmo k Črnemu morju; pravijo jim Pont.sk o-
(„primorsko“) bithynske gore.  — Na vzhodni strani prehajajo
te gore v Armensko višavje,  ki obsega razna pogorja, razne

1 *

— 4

rodovitne doline in visoke planote (Karska, Erivanska); tudi po njih
se sem ter tja nahajajo slana pustinjska jezera. Iznad Karske planote
v nebo kipi najviši njih vrh, ugasneni ognjenik Ar ar at (5263 m).
— Obrobno pogorje na jugu se zove Taurus,  kterega vrhi segajo
3000 do 3500 m  visoko; potem je Mala Azija skoro popolnoma lo¬
čena od Syrije in od pokrajin ob Eufratu, kajti prek njega drži le
prelaz A dan a (na severovzhodni strani od mesta Tarsa). Nad za¬
livom Iskanderunskim dvoji se pogorje, kterega edna veja z imenom
Antitaurus  (ugasneni samski ognjenik Erdžias  3852 m) drži v
severovzhodno stran do Armenskega višavja, druga pa kot Armenski
Taurus  proti vzhodu do predora eufratskega.

Akmadag,  pri starodavnikih Aemanus imenovan, veže gore
Taurus s Syrskimi gorami;  tudi prek njega pelje samo eden
prelaz „Syrska vrata"  iz Male Azije v Syrijo. Starodavniki so
prelaz Adana in Syrska vrata imenovali „Cilicijska prehoda" (Cyrus,
Alexander Veliki, Križarji). Med nižavo ob Eufratu in Syrskim morjem
je vzpeta Syrska visoka planota,  na kterej v Syrskem pri¬
morji proti jugu držite pogorji Libanon in Antilibanon;  ti
imate do 2900 m  visoke vrhe, silno strma pobočja in globoke pa
ozke preseke. Loči ju kaj globoka dolina, ki drži proti jugu do za¬
liva Akabskega; na južnem vznožji gore Hermona  (2750 m)  stoji
dolina še 110 m nad Sredozemskim morjem, a dalje proti jugu se
tako znižuje, da je tik Mrtvega morja 400 m  pod gladino vesoljnega
morja. Najglobokejši ta zemeljski used se na jugu od Mrtvega morja
do Akabskega zaliva polagoma vzdiguje ter se onde zove Vadi Araba.

Goratega površja so prerodovitni otok Cyper in drugi ostrovi
v Aegejskem morji, ki se štejejo k Mali Aziji.

Vode. Mala Azija  ima sicer veliko rek,  a vse so le bolj
kratke in vode uboge. Najimenitniše soSelef  (Calycadnus) na južni
strani, Menderes  (Meander) in Kedis  (Hermus) na zahodni, Sa-
k arij  a (Sangarius) inKizil  Ir  mak  (Halys) pa na severni. Po
osrednji visoki planoti je več pustinjskih rek in slanih jezero. —
Bolje močena je Armenija,  ktere gore so nekoliko pokrite z več¬
nim snegom. Njih voda se ponekodi zbira v kotlinskih planotah
(Urumijsko in Vansko jezero, oboje daje mnogo soli), ponekodi pa
napaja največe reke v prednji Aziji (Eufrat in Tigris).

Eufrat in Tigris  ste imenitni sotočnici, ki se pred ustjem
zedinjeni Šatel Arab  imenujete in po več rokavih v Persijski
zaliv izlivate.

— 5

Eufrat, 282 mirm. dolg, postaja iz dveh izvirnih rek (Fiat
in Murad) v Armenskih  gorah, ktere predere blizu tam, kjer de¬
roči Tigris  na visoki planoti Diarbekirski  zbira svoje studence.
Eufrat teče sprva v jugozahodno mer, kakor da bi se hotel spustiti
v Iskanderunski zaliv, a zarad Syrske visoke planote se obrne proti
jugovzhodu in razen malih zavojev teče prek Mesopotamske nižave
v isto mer do izliva. Ob dolenjem teku ne sprejemlje nikakoršnih
dotokov. — Tigris  do izliva v Eufrat okoli 180 mirm. dolg, sprva
dere blizu Akadaga proti vzhodu, kjer ga nad Mosulom nizko brdje
zavrne proti jugu. Od tod se znova približuje svojej sotočnici, tako
da sta pri Bagdadu le dobro 4 mirm. vsaksebi. Od Bagdada navzdol
je Mesopotamija po polnem vodoravno polje, kterega rodovitnost se
ravna po povodnji velikanskih rek. Zato je bilo v starem veku pre-
mreženo z neštevilnimi prekopi in jarki, po kterih se je voda na
vse strani raztakala in zemljo namakala. Take prekope in jarke so
v mehki zemlji tem lože napravljali, ker Tigris teče dosta niže od
Eufrata: voda se je namreč iz više tekočega Eufrata izlivala v
prekope in jarke ter se odcejala v Tigris. Turška sila je zanemarila
rečene naprave, prekope in zasipe, zato je sedaj ondotna zemlja po
večem puščava.

Med rekami v S y r ij i in P alae  s ti  ni  je J or  dan  (okoli 30 mirm)
največi. S tremi potoki izvira v Libanonu in sicer na zahodnem po¬
bočji gore Hermona ter teče po najglobokejšem usedu na zemlji sprva
skozi močvirno Mer omsko  jezero, potem pa skozi čisto in rib bo¬
gato Galij  e j s ko  (227 m  pod gladino Sredozemskega morja) dalje
proti jugu v zelo slano Mrtvo morje (12 □ mirm). Dosta manjši
ste reki

Or o n te s in Leontes,  ki tečeta po globokem dolu med Li¬
banonom in Antilibanonom. O r o n t e s gre proti Severju ter se izliva
pri Antakehu v Syrsko morje, Leontes  pa drži proti jugu, kjer se
ob jugozahodni strani Libanona izteka v isto morje.

Podnebje je po teh obširnih deželah jako različno; najbolj se
ravna po različni nadmorski vzpetosti, po različnem površji (ali je
gorat in zarasten svet ali pa ravan in gol) in po manjši ali veči
oddaljenosti od morja. Najprijetnejše in najugodnejše podnebje je po
zahodnem primorskem svetu, zlasti po zahodnih primorskih pokra¬
jinah Male Azije, koder redoma in zdatno dežuje; zima je jako mehka,
a tudi poletje ne preveč vroče. Male Azije osrednja visoka planota,
gorenje pokrajine med Eufratom in Tigridom pa Syrsko-arabska pla¬
njava imajo celinsko podnebje pa zelo malo moče. Zelo visoka in
hribovita Armenija ima zelo hude zime s preobilim snegom, a tudi
topla in lepa poletja, ki sneg tope in zemljo namakajo.

Upravna razdelitev in mestopis. Upravno  ločijo Turki 19 vi-
lajetov ali glavnih mestodrštev; bolj znane so pa sledeče pokrajine:

6

1 Mala Azija, 2 Armenija in Kurdistan, 3 Mesopotamija, 4 Syrija
s Palaestino, 5 Turška Arabija in 6 Otoki.

1. Mala Azija ali Anadolija (primorskim nje pokrajinam pra¬
vijo tudi Levante) je imela v starem veku zlasti po zahodnem obrežji
mnogo kaj velikih in zelo obrtnih mest, a turška sila in druge ne¬
zgode so zakrivile, da so sedaj onde le uborne vasice in revne ribiške
koče, kjer je nekdaj živelo polno ljudi v najveci krasoti in obilosti
(Ephesus, Miletus, Sardes, Cydonia i. d.). Do sedanjega časa se je
ohranila edina

Smyrna  (150.000 lj., med njimi 115.000 kristijanov) s pre¬
krasno luko; to mesto je najimenitniše in najbolj cvetoče tržišče v
Levanti, zlasti za južno sadje. Skutari  (50.000 lj.), obrtno tržišče
Carigradu nasproti, ima sloveče carigradsko pokopališče. Brusa
(70.000 lj.) na severnem vznožji hriba 01ympa, nekdanje stolišče
bithynskib kraljev, v srednjem veku pa glavno mesto turškega ce¬
sarstva. Tu močno narejajo svilenino, vezenino, šale, muslin i. t. d.
Na mestu starodavne Nicaeje  stoji vas Iz ni k, na mestu Niko-
medije  pa mestice Inik  Mi d. Na severnem primorji se je iz pre¬
mnogih nekdaj cvetočih mest ohranilo le Trebizonde  (Trapezus,
50.000 lj.), imenitno tržišče in skladišče za kupčijo med Persijo in
Evropo. Sinub  (Sinope) je manj imenitno izvrstno pristanišče. Sredi
polotoka so Tokat, Konija  (Ieonium), središče imenitnih kupčij-
skih cest, Kutahija  (60.000 lj.), ki nareja pipe iz morske pene
ter ima živahno kupčijo, in Ang o ra (Ancyra), ki v okolici redi
koze, mačke in pitome zajce z dolgo svilasto dlako ter iz te nareja
imenitni kamlot. Na južnem obrežji je Tarsus  (30.000 lj.), nekdaj
najlepše, največe in najbogatejše mesto v pokrajini Ciliciji, sedaj pa
le važno izvožišče maloazijskega bakra.

2. Armenija in Kurdistan. Erzirum  (60.000 lj.), glavišče
armensko, stoji blizu izvira eufratskega na karavanski cesti iz Tra-
pezunta v Persijo ter ima veliko kupčijo in razvito obrtnost (tu na¬
rejajo najboljše sablje v turškem cesarstvu). Na jugovzhodni strani
ocl Armenije se razširja Kurdistan  med gorenjim Tigridom in za¬
hodnimi Iranskimi obrobnimi gorami ter sega tako nekoliko čez
nekdanjo Assyrijo. Po njem bivajo kaj bojni in svobodoljubni Kurdi,
ki zelo radi karavane napadajo in po bližnjih pokrajinah ropajo.
Glavno mesto je Van ob Vanskem jezeru.

3. Mesopotamija ali dežela med Eufratom in Tigridom. Severn
polovici od Armenskih gora do tje, kjer se veletoka naj bolj približu¬
jeta drug drugemu, pravijo Arabci El Bžezire, t. j. otoki, južni do
Persijskega zaliva pa Irak Arabi, t. j. dežela arabska.

a.  El Džezire,  nekaj brdovita, nekaj pa po polnem ravna
pokrajina, ima kaj rodovitno zemljo, ki je bila v starem veku po¬
sebno dobro obdelovana ter je po svojej plodovitosti slovela daleč
po svetu. Dandanašnji je le ob Eufratu nekoliko slabo obdelana,
drugodi pa je zanemarjena puščava, po kterej čete roparskih Beduincev

— 7

semtertja pohajajo. — Diarbekir  (60.000 Ij.), glavno mesto na
desnem bregu Tigrida in na karavanski cesti med Črnim morjem in
Persijo, izdeluje lončenino, povolnik, svilenino in usnje ter ima ve¬
liko kupčijo. Urfa  (nekdanja Edessa, 40.000 lj.). Mosul,  (40.000 lj.),
imenitno tržišče na Tigridu, izdeluje kaj lično tkanino (muslin); na
vzhodni strani reke so razvaline ninivske  (vas Horsabad).

b)  Irak  Ar  a bi,  nekdanja Babylonij a, je popolnoma ravna ter
nekaj bolje obdelovana nego El Džezire. Prerodovitna je bila v starem
veku in celo še v srednjem; ko so pa pozneje prekope in jarke za¬
nemarili, postala je cvetoča ravan gola step ali puščava. Sedaj ob¬
delujejo le one nje krajine, ktere vsakoletne povodnji Eufrata nama¬
kajo, te so tudi kaj rodovitne. — Bagdad  (67.000 lj.), kaj dolgo
glavno mesto ob Tigridu, je bilo v 8. stoletji ustanovljeno od Al
Manzura in 500 let glavišče in stolišče velikanski državi arabski ter
je takrat štelo nad 2 milijona ljudi. Sedaj kaj umazano mesto ima
še zmerom razvito obertnost in veliko kupčijo z Arabijo, Persijo,
Indijo in Turkestanoin. Basora  (40.000 lj.), imenitno bagdadsko pri¬
stanišče ob širokem Satel Arabu; skozi to kaj nezdravo mesto (vro¬
čica, kuga) drži tudi karavanska cesta iz Persije v Meko. Pri El
Madainu  so na desnem bregu Tigrida razvaline nekdanje Seleu-
cij  e,  na levem pa sasanidskega stolišča Ktesiphonta. Pri Hilehu
na Eufratu so razvaline velikanskega starega Babylona.

4 Syrija in Palaestina. a)  V Syriji ali Soristanu: Alepo
ali Haleb  (t. j. „lepa“, 75.000 lj.) je bilo do strahovitega zemeljskega
potresa (1822) tretje mesto vsega turškega cesarstva ter je še sedaj
najlepše in najbogatejše pa najbolj izobraženo mesto turško. Ker skozi
to mesto drže imenitne karavanske ceste, je veliko tržišče in skla¬
dišče evropskega, turškega, arabskega, persijskega in indijskega blaga.
Damask  (starodavni Damascus, 160.000 lj.), najimenitniše mesto
syrsko, stoji sredi rodovitnega polja, polnega palm, platan in cipres,
raznovrstnega sadja in sladkega vina; prav primerno so je imeno¬
vali „oko orientalsko“. Ima cvetočo obrtnost (jeklenina, bodalca, sablje,
noži, usnje, dragotine i. t. d.) in veliko kupčijo, kajti tu se zbirajo
karavane iz Bagdada, Haleba, Meke i. t. d. Tadmor  (nekdanja Pal-
myra, t. j. Palmovo mesto) sredi rodovitne in dobro močene zele¬
nice v syrski puščavi, je sedaj uborna vasica; le po razvalinah spo¬
minja na prekrasno nekdanje mesto, ki je z Kirnom tekmovalo. An-
takia ali Antiochija  je nekdaj imela 700.000 prebivalcev; sedanje
mesto (16.000 lj.) je pred nekaj leti potres večidel podrl in pokončal
mnogo tisoč ljudi. Po syrskem primorji so nekdaj bivali kaj pogumni
in obrtni Phoeničani, ki so s svojimi ladijami obiskovali ves staro-
davnikom znani svet. Izmed nekdaj kaj mogočnih in cvetočih mest
je sedaj najimenitniši Baj rut (stari Berytus, 80.000 lj.), kterega tudi
tržaški parobrodi redoma obiskujejo. Neznatni so Tarablus  (Tri¬
polis, 17.000 lj.), Saida  (Sidon, 8000 lj.) in Sur (Tyrus, 2000 lj.).

b)  Palaestina se po globoki dolini jordanski loči v zahodno po¬
lovico ali Kanaan  (t. j. nižina) in vzhodno ali Aram  (t. j. višavje),

— 8  —

temu pravijo tudi Peraeja, ona pa obsega nekdanje pokrajine Galilaejo,
Samarijo in Judaejo. — Je r uz al em (30.000 lj., teh je 12.000 kristija-
nov, 8000 Židov in 10.000 mohamedancev), t. j. dedščina miru, se vsled
imenitnih opomenov šteje med najbolj sloveča mesta na zemlji.
Prebivalci se živejo skoro le od raznovrstnih božjepotnikov. Kristjanom
sveti kraji so: Betlehem  s „sveto jamo“, kjer je Marija devica ro¬
dila Jezusa Krista ; Nazaret  s prekrasno“cerkvijo oznanovanja; Ti¬
berija  ob jezeru, kjer se je tudi zveličar najrajši mudil. Ob morji
so: Akka  (Akre,—• phoeničanski Ptolomais), utrjeno tržišče; Jafa,
navadno pristajališče raznovrstnih božjepotnikov; Gaza  (15.000 lj.),
skladališče karavanski kupčiji med Aegyptom in Arabijo.

5. Turška Arabija ali Hadžas, Jemen in El Haza — glej spo-
dej pri Arabiji.

6. Otoki — navadno Sporedi,  t. j. raztreseni imenovani. Skoro
vsi so jako rodovitni ter imajo najugodniše podnebje. Najimenitniši
so Mytilene, Chius in Samos.  Zadnji otok (4YaD mirm in
38.000 lj.) je od 1. 1832 samostalna kneževina, le da mora sultanu
v Carigradu vsako leto dan plačevati. Med južnimi Sporadi največi
je Rhodus  z veliko ladijedelnico za vojno ladijevje turško. Turški
je bil prej tudi Cyper  (96 □mirm in 186.000 lj.), a Turki so ga
leta 1878 izročili Angležem. Nikosija ali Leukosija  (17.000 lj.),
največe mesto na tem lepem in rodovitnem otoku, ki daje obilo pre¬
sladkega vina, predobrega olja in bakra pa najličnejše volne v
Levanti.

Prirothline in omika. Iz različne zemljepisne lege posamičnih
pokrajin in iz različnih toplinskih in padovinskih razmer izvira tolika
mnogovrstnost prirodnin, ki jih daje turška Azija. Zemlja  je jako
rodovitna povsodi, kjerkoli je dovolj močena in vsaj nekoliko obde¬
lovana. Po rodovitnih dolih v Mali Aziji in Syriji raso turšica, oljka,
tobak, mak, figovec in drugo južno sadje, vinska trta in bombaže-
vec; črešnja in kostanj imata tam svojo prvotno domovino. Gozdovi
so po visokih planjavah po polnem izginili ter se sedaj nahajajo le
po južnem in severnem primorji maloazijskem. Dateljno v va palma se
najbolje ponaša ob dolenjem teku eufratskem in ob Sat-el-Arabu.
Rastlin jako uborne so osrednje planote v Mali Aziji, syrsko-arabska
puščava in pokrajine ob gorenjem Eufratu in Tigridu. Todi pohajajo
le nomadi s svojimi ovcami. — Z živinorejo  se najbolj pečajo v
Armeniji. Kaj imenitni in lepi so armenski in syrski konji, v obče
znana pa angorska koza z dolgo svilasto dlako. Tudi sviloprejke
rede po raznih straneh. — Kopani  n imajo te dežele le malo. Naj¬
več dobivajo bakra (v Mali Aziji in Armeniji), precej izvrstne morske
pene (pri Brusi in Karakisaru) pa nekaj srebra in svinca.

Obrtnost  je zlasti v starem veku in nekoliko tudi v srednjem
posebno cvetela po teh pokrajinah, sedaj se ž njo le veča mesta bolj
pečajo. Zelo še izdelujejo svilenino, volnenino, bombaževino, platno,
šale, preproge, usnje in usnjenino, orožje in rožno olje. Posebno pa
se odlikuje njih prekrasno barvana volnenina in svilenina, tako da v

— 9 —

tem prekose dotične najlepše evropejske' izdelke. Vsled kaj ugodne
zemljepisne lege med Azijo, Afriko in Evropo se je po teh deželah
v starem veku in večinoma tudi v srednjem razvijala velikanska
kupčija,  ki je obsegala ves tadaj znani svet in vse pridelke in iz¬
delke. Sedaj je promet razmerno majhen zarad slabih cest in velike
nevarnosti pa zarad pomanjkanja železnic (teh nahajamo samo tri
kratke proge v Mali Aziji in sicer držite dve iz Smyrne tu prek
Manise v Alašer, tam pa v Aidin; tretja črta veže Skutari in Izmid).
Kupčijo po suhem opravljajo zlasti karavane, ki prenašajo blago
semtertja med Persijo, Armenijo in Mesopotamijo pa Sredozemskim
in Črnim v  morjem; ž njo se med domačini najbolj pečajo Armenci,
Grki in Zidovi, ki so kaj nezanesljivi in dosta bolj prekanjeni od
evropskih kupcev. Prekomorska kupčija pa je večinoma v rokah ino-
stranskih ljudi. Izvažajo posebno svilo, volno, kozjo in velblodjo
dlako, tobak, opij, morsko peno, vino, smokve, datelje in drugo južno
sadje, usnje, preproge, šale in razne domače izdelke.

O duševni izobraženosti se v nekterih pokrajinah še govoriti
ne da, in tudi drugodi je na kaj nizki stopinji.

2. Arabija s polotokom Sinaj.

Obširnost in prebivalci. Ta nepristopna dežela med Rudečhn
morjem, Indijskim oceanom in Persijskim zalivom meri 25.074 □ mirm
(s turškimi pokrajinami pa okoli 31.570 □ mirm). Prebivalcev ima
dobro 3,700.000 (s turškini podaniki pa dobro 5 milijonov); ti so
po rodu Arabci ter se zovejo „felahi“, če so vseljeni (meščanom
pravijo „hadezi“). „Medizi“ so na pol pastirski razrodi. „Beduini i<  ali
„otroci puščave“ so vsi pastirski razrodi, ki po osrednji puščavi
semtertja prehajajo. Vere so skoro vsi mohamedanske.

Navpična izobrazba. Ta veliki in skoro nič razdrti polotok je
okoli 1000 do 1300 m  visoka planjava,  zelo podobna puščobni
bližnji Afriki. Ob straneh jo ograjajo gore, ki so v stopnjevino zra-
stene ter se polagoma spuščajo k ozki primorski nižini. Na zahodu
in vzhodu je ta gorati svet po večini z lesom pokrit, na jugu pa
kaže po polnem gola rebra. Osrednja planjava je po večem peščen a
in kamenita  puščava, ktere velik kos spada v znani brezdežn 1
pas na zemlji. Dolu podobna široka razpoka „Vadi Riunen“ loči
jugovzhodno puščavo „Dana"  (t. j. ognjena puščava) od severoza¬
hodne „Nefud“  (t. j. hčeri velike puščave) imenovane. V tej stoji
do 3600 m  visoko Semarsko  pogorje.

Vode velikanskemu polotoku silno pomanjkuje; res je 5 krat
veči od avstrijsko-ogerske monarhije, a ker je razpet po tako zvanem
brezdežnem pasu, nima nobene veče reke in nobenega imenitnišega
jezera. Razen malih brežnie je le malo pustinjskih potokov („vadi

— 10  —

imenovanih, prav za prav pomeni „vadi“ le suhe njih pretoke, po
kterih po gostem karavane prehajajo), ki se v pesku ponicajo ali pa
v globinah zbirajo in todi narejajo lepe pašnike in rodovitne zelenice.
Primorska stopnjevina, zlasti na zahodu in jugu ima obilo studencev,
ktere na razne strani napeljujejo, da zemljo namakajo.

Podnebje je zlasti po osrednji planjavi silno vroče in suho, po
vsem celinsko; po dnevi vlada silna vročina (po 40—45° C. v senci;
Abu Arih ima blizu najhujšo vročino v Arabiji, namreč 53° C.), po
noči pa se sapa po gostem toliko ohladi, da se delata slana in led.
Po severnih straneh veje strupeni samum, po južnem primorji pa
vlažni monsun.

Državna raz delitev in mestopis. 1 . Turška Arabija, 2. pokrajine
ob južnem primorji, 3. Oman z Maskatom na jugovzhodni strani in
4. Barija ali Osrednja Arabija.

1. Turška Arabija obsega tri pokrajine: a)  Hedžas  s pol¬
otokom Sinajskim, b)  Jemen  in c)  El  H a za  na vzhodnem
obrežji. -— a) Hedžas  obsega vso severozahodno pokrajino arabsko.
Najimenitniša mesta: Meka  (pravilnejše Maka, 50.000 lj.), rojstni
kraj Mohameda in versko središče vseh „pravovernih", kot se moha-
medanci sami imenujejo. Tu je tudi Kaba ali sveta hiša. Y njej se
hrani črni kamen, h kteremu morajo vsi mohamedanci vsaj enkrat
v življenji potovati. Blizu Kabe je sv. vodnjak Zemzen. D zida  je
mekansko pristanišče in tržišče ob Rudečem morji. Med ina ali
Med ina el Nabi, t. j. ,,mesto prerokovo “ (ker se je preganjani
Mohamed vanje otel in v njem umrl) ima kaj lepo mošejo z Moha¬
medovim grobom, kamor tudi potuje na tisoče božjepotnikov. Prista¬
nišče njeno ob Rudečem morji je Jam bo, imenovano „ vrata sv. mesta “.
K tej pokrajini se prišteva tudi

polotok Sinajski ali Petraejski,  po večem puščoben in
skalovit svet med Sueškim in Akabskim zalivom, ki se na severni
strani po puščavi Et Tih drži palaestinskega višavja. Pred južnim
oglom sta v sv. pismu sloveča hriba Sinaj in Horeb.  Na vznožji
prve gore stoji močno utrjeni samostan sv. Katarine, kterega obiskuje
vsako leto 60.000 do 80.000 božjepotnikov. Najimenitniše mesto je
Akaba  (starodavni Elath), zbirališče božjepotnikov, ki iz Berberije
in Aegypta potujejo v Meko. Blizu tega mestica ob Akabskem zalivu
je stal sloveči Ezion Gebr, od koder so Phoeničanje v Arabijo, Afriko
in Indijo kupčevali.

b)  Jemen  obsega vso jugozahodno pokrajino arabsko. Ob morji
je kaj vroče in suho, po bližnji stopnjevini pa zemljo namaka umetno
napeljana voda in rase najbujnejše rastlinje. Prav primerno so uže
starodavniki to bogato pokrajino imenovali „Arabia felix“. Sana
ali Žana  a (40.000 lj.) je eno najlepših arabskih mest sredi krasnih
vrtov. Moka,  nekdaj imenitno primorsko mesto, ki je imelo veliko
kupčijo s kavo, kadilom in gumijem. Zunaj preliva B a b e 1
Mandeb  stoji

11

A d en (23.000 lj., z okolico ima 20 km 3 ),  močna angleška
trdnjava in imenitna postaja za ladije, zlasti za parobrode, ki pla¬
vajo prek Sueškega prekopa med in Indijo in Evropo. V prelivu
Babel Mandeb stoji otok P e rim,  kterega so se tudi Angleži po¬
lastili ter ga močno utrdili.

c.  El Haza,  pokrajina ob Persijskem zalivu od Ormuške ožine
do Satel Araba. Turška je od 1. 1871. Glavno mesto: El Hufhuf.
Primorjani se živijo z ribištvom in morskim ropom. Turški (od 1.
1871) so tudi otoki Bahreinski ali Bahra  v Persijskem zalivu,
ob kterih love drage bisere.

2. Južno primorje obsega več malo znanih pokrajin , za kte-
rimi se razširja Hadramaut. Makula  na Tehami je najimenitniše
primorske tržišče.

3. Oman, jugovzhodna pokrajina pred Ormuško ožino, po
večem skalovita in peščena, pa polna velikih in kaj rodovitnih zelenic.
Obsega več samostalnih držav, med kterimi je Mas k at najimenit-
niši. Glavno mesto Mask  at  (60.000 lj.) ima dobro utrjeno luko;
veliko skladišče raznega blaga za kupčijo med Indijo in Persijskim
zalivom. Glavar se zove „iman“ (sedaj stoluje v Zanzibaru), kteremu
vlast je tudi otok Ormus,  kos persijskega primorja, otok Zanzibar
v Afriki in nekaj temu otoku nasproti stoječega primorja.

4. Barija ali Bar-Abad. Nedžd  je neomejeni osrednji svet,
po kterem prehajajo razni pastirski razrodi. Najmogočniši med njimi
so Vahabiti, kterim središče je Rij a d. Na kaj rodovitni zelenici
stoji Hail,  najimenitniše tržišče v osrednji Arabiji kjer se zbirajo
v Medino potujoče karavane iz Bagdada, Palaestine in Aegypta.

PriroAnine in omika. Zemlja,  kjerkoli po potrebi močena
(in tako je na zahodnem, južnem in jugovzhodnem primorji), daje
obilo raznih pridelkov, datelj ev (po primorski ravnini), kave (po stop-
njevini 480 do 650 m  visoko), raznih dišav n. pr. balzama, mire,
kadila, mane, aloe, gumija i. d. potem bombaža in južnega sadja. —•
Dže od starodavnih časov rede najlepše konje  (zlasti po osrednji
ravnini Rofud, ki je dosta veči od Avstrije), velblode,  osle, mezge
in druge živali. V persijskem zalivu pa nabirajo bisernice, ki dajo
drage bisere. Kopani  n je primeroma malo. Sedaj dobivajo nekaj
dragih kovin (zlata in srebra) in mnogo bakra; bolj znani so pa
dragi kameni (smaragd, ahat, jaspis i. d.) — Obrtnost  je brez po¬
mena, precej velika pa kupčija,  ki jo božja pota v sv. kraje
mohamedanske posebno pospešujejo. — O šolstvu  in duševni na-
obraženosti se na da nič povedati.

3. Iranska visoka planota.

Obšiimost in prebivalci. Iran  obsega ves svet med Mesopata-
mijo in Indijo pa med Indijskim oceanom, Turanom in Hval ins ki m
morjem ter meri 25.074 □ mirni. Ljudi ima okoli 12,400.000, ki so

— 12  —

po rodu večinoma Persijani (Tadžiki), Afgani, Beludži in Kafiri; po
veri so skoro vsi mohamedanci, le nekaj malo je parzov, ki ogenj
časte.

Navpično izobrazba. Iran je obširna visoka planota,  proti
sredi nekoliko vdrta, po straneh pa zagrajena z visokimi obrob¬
nimi gorami. Na zahodni  strani drže od Armenskih Alp proti
jugu do Persijskega zaliva Kurd is tanske in Soristanske gore,
ki so večinoma zvrstene v gredje, prek kterega Iran vender strmo
prehaja v globoko nižavo ob Tigridu. Prek njih drže strmi in ne-
pripravni prelazi, ki so uže od nekdaj v oblasti nezmagljivih Kurdov
(starodavni Karduhi). V gorskem tem svetu je planotasta pokrajina
Azerbeidšan. Južni  rob delajo

Farzistanske in Beludžistanske gore,  zvrstene v
strmo stopnjevino. Podobne so odkrojeni steni, ktere ne prodira no¬
bena reka, le semtertja se erez njo vijejo strme steze, primerno lest¬
vice imenovane. Vzhodno  zagrajo od morja do Hindukuša delajo

Indopersijske gore,  sestavljene iz pogorij Solejmanain
Hale.  Njih vrhi merijo do 4200 »»; greben jim skoro nikjer ni
presekan ali zelo vdrt, le ob reki Kabulu drži imenitna pot (2300 m
nad morjem) iz Irana v Indijo. Od teh proti severju drži Hindukuš
(,,Indijsko visoko gorovje") ter kot visoka in široka gorska gramada
veže zadnjo in prednjo visoko Azijo. Njegovi vrhi segajo nad ločnico
večnega snega do 6500 m,  prehodi in prelazi pa do 3900 m.  Med
temi naj nizi in najpripravniši je Bamian  (persijska kraljeva cesta),
prek kterega so sedaj mirno, sedaj silovito se preseljevali narodi
(Arci, Alexander Veliki, Tamerlan 1398, Baber 1525).

Pa ropa  m is  (sedaj Kuhi Baba, Gur in Korasanske gore ime¬
novan) je zahodni podaljšek Hindukuša ; sestavljen je iz 3 vzporednih
pogorij, ki delajo severni  rob visoke planote Iranske. Če prav le
1000 do 1300 m  nad osrednjo planjavo, vender zelo strmo propada
v globoko Turansko nižavo (ob severnem pobočji). Prek njega drži
imeniten prehod poleg pustinj ske reke Heri Rud iz Irana v Turan.
Dalje proti zahodu se na južni obali Hvalinskega morja skoro na
celem vzdiguje ognjeniško pogorje Alburs ali Elburs,  med čigar
stožki se ognjenik Dem a ve nd (5630 m),  najviši vrh v prednji
Aziji, najbolj odlikuje. Pred severnim njegovim obnožjem je razširjena
globoka, vroča, dobro močena in prerodovitna pokrajina Mazen-
deran  (nekdanja Hyrcania). Zahodne končine teh gora sezajo do
Kurdistana.

— 13  —

Sredi teh gora je visoka planota Iranska; nje površje
meri nekaj čez 11000 □ mirm ter je poprek 1000 do 1200 m  nad
morjem vzpeto. Prek nje so semtertja razstavljena bolj nizka pogorja,
ki jo dele v veče in manjše predele ali ravnine; tem posebno lastne
so slane močarine. Sredi njih se namreč zbira voda, a tu je tudi
po zimi tako pičla, da ne nareja povsodi jezer, ampak blatne mo¬
čarine, ki so po leti z debelo skorjo soli pokrite. Najimenitniša taka
močarina je Velika solna puščava na severozahodni strani. Za to se
vrste proti severovzhodu z gorskimi hrbti pregrajena planjava Af¬
ganistanska,  proti vzhodu kotlina Hilmendska,  proti jugo¬
vzhodu gorski pokrajini Kelat in Beludžistan,  proti jugu pa
puščava Kirman,  tudi puščava Lot zvana; ta je dosti manjša in
suhejša, po takem tudi bolj peščena od Velike solne puščave, od
ktere jo loči znatno pogorje.

Vode. Zahodna stran Iranskega višavja je bolje močena kot
vzhodna, vender nima nobene reke, ki bi iz osrednjega sveta pri¬
tekala morju. Na vzhodni polovici se stekajo vse vode v jezero Ha-
mum ali Seistan;  naj veča med njimi je reka Hi lm e n d. Na za¬
hodni veči polovici se iztekajo v brezštevilne slane močarine, le
Karun  predere Soristanske gore ker se izliva v Satel Arab. —
Kabul,  kaj močna reka, predere severni konec Solejmana ter se
izliva v Indus. Pri Armeniji je bilo omenjeno Urumijsko jezero
(drugi mu pravijo Šahi), ki tudi sprejemlje več rek.

Podnebje je po srednji planjavi celinsko. Najhujša vročina
vlada v Afganistanu, kar je uže oni Afganee izrazil z besedami:
Allah, čemp si ustvaril pekel, ker si ustvaril Gizne? Kaj prijetno in
ugodno podnebje je po dolih in po stopnjevinah ob zahodni, jugo¬
zahodni in severni strani. Vzhodna visokogorata stran ima kaj dolge
in hude zime, južno primorje se pa vrsti med najtoplejše pokrajine
na zemlji, kar uže njega ime Germezir,  t. j. vroča dežela iz-
razuje.

Državna razdelitev in mesfopis. Iransko višavje obsega sedaj 4
samostalne države, namreč 1. Persijo, 2. Afganistan, 3. Beludžistan
in 4. Kafiristan.

1. Persija je razprostrsta čez ves zahodni Iran in jugovzhodne
Armenske gore (Meje ?). Sedaj obsega 16.482 Q mirm ter ima 7,655.000
ljudi, ki so po rodu vseljeni Persijani (Tadžiki) in pastirski Arabci,
Turki, Kurdi, Lurdi i. d. (skup 1,900.000), po veri pa večinoma mo¬
hamedanski šiiti, nekaj pa je sunitev (700.000). Državi na čelu je
samosilski vladar šah ali šah-in-šah, t. j. kralj kraljev imenovan.
Šahovi sinovi se zovejo mirza. Upravno je razdeljena sedaj v 12
pokrajin.

— 14 —

Teheran  (200.000. Ij.), st. in gl. mesto na južnem vznožji
Elbursa. Ham a dan (nekdanja Ekbatana, 30.000 lj.) izdeluje usnje
in preproge. Tebris ali Tauris  (120.000 lj.) sredi prerodovitnega
Azerbeidšana, ima razvito obrtnost in veliko kupčijo med Persijo in
Evropo. Is p a h a n ali Isfahan  (60.000 lj.) sredi najlepšega in naj¬
bolje obdelovanega polja v Persiji, nekdanje glavno mesto in še sedaj
najbolj obrtno v državi. V Mazenderanu so Rešt  (60.000 lj.) z
luko Enzeli, Asterabad in Balfuruš  (100.000 lj.), kaj kupčijsko
in obrtno mesto. Medžed  (60.000 lj.), edno najimenitniših sred¬
njeazijskih tržišč, tudi obrtnost mu cvete. Jez d (40.000 lj.), središče
Parzov, izdeluje svilenino in volnenino (preproge) ter ima veliko
kupčijo. Sira  s (30.000 lj.) v prelepi pokrajini, ki jo pesniki kot
zemeljski raj opevajo. Hudi potres 1. 1853. Razvita obrtnost in ve¬
lika kupčija. 4 mirm od njega so prekrasne podrtine nekdanjega
mesta Persepola. Ob Persijskem zalivu je glavni pristan Abušer
ali Bušir  (25.000 lj.).

2. Afganistan na vzhodni polovici Irana meri 7216 □ mirm in
ima okoli 4 milijone ljudi, ki so večinoma ( a / 3 ) Afgani in mohame-
danci. Razdeljeni so po razrodih, kterim na čelu so kani. Vsej deželi
vladar je „emir“, ki stoluje v Kabulu.

Kabul  (60000 lj.) na reki Kabulu in na 1950 m  visoki dobro
obdelovani in gosto poseljeni planoti, gl. in st. mesto, ima veliko
kupčijo, ker mimo njega drži imenitna pot iz Indije (iz Hindostana
mimo Atoka prek prelaza Kaiberskega v Kabul) v Persijo in Turam.
Kandahar,  močna trdnjava sredi rodovitne planote. H er at
(50000 lj.) v rodovitnem dolu izdeluje preimenitno cvetlično vodo
in izvrstne sablje.

3. Beludžistan se razširja od Afganistana proti jugu do morja;
po večem je peščena in puščobna dežela brez večih rek. Obsega
2765 □ mirm ter ima okoli 350.000 ljudi. Po veri so mohamedani,
po rodu Beludži, razdeljeni v razne razrode s posebnimi glavarji,
ki vsi so podložni kanu v Kelatu. Ker so bili 1. 1875 Angleži po¬
sedli mesto Kelat, zavisi tudi kan od cesarice indijske (angleške
kraljice). — Kelat  (20.000 lj.) gl. in st. mesto na rodovitni ze¬
lenici.

4. Kafiristan, mala hribovita dežela v severovzhodnem kotu
Irana; meri 517 □ mirm ter ima okoli 500.000 ljudi, kaj lepe vi¬
soke postave. Po veri so šiiti. Deželica je le malo znana.

Prirodnine in omika (zlasti v Persiji). Poljedelstvo  je silno
zanemarjeno, in če primanjkuje dežja, tare in mori huda reva in
lakota ljudstvo, tako da jih več sto tisoč pogine. In to se po gostem
primeri, kajti zemlja in sapa ste zlasti po Persiji in Afganistanu
tako suhi, da še mrliči komaj segnijejo. V druge pokrajine pa rade
prihrume kobilice in pokončajo vse rastlinje. Tudi samosilska vlada
brezvestno zatira posestnike. Primeroma največ pridelujejo rajža in
žita, vina, maka, tobaka, bombaža in nekterih barvil. Lesa zlasti
po notranji planjavi hudo pomanjkuje. — Z živinorejo  se razni

— 15 —

pastirski razrodi močno pečajo: drže izvrstne konje, mezge, velblode,
koze in ovce. Zelo razširjena je tudi sviloreja. — Kopanin  imajo
raznovrstnih; dobivajo pa največ bakra, svinca in železa, žvepla,
obilo birjuz (turkusov) iz jam nižaburskih pri Mešedu v pokrajini
Korasanski, prelepega marmora; soli imajo toliko, da bi lehko za¬
dostovala vsemu svetu. Neizmerne so tudi lege raznega premoga.

Obrtnost  je majhna; izdelujejo najbolj orožje, usnje in
usnjino, svilenino in preproge, rožno olje in lončenino. — Kupčija
je velika; ker jej manjka plovnih rek in prekopov pa dobrih cest,
pospešujejo jo najbolj karavane. — Persijani  so v obče najbolj
izobraženo  ljudstvo v prednji Aziji, a nravstveno tudi najbolj
pokvarjeni. Njih šah je hud samosilnik, podložniki njegovi so mu
sami sužnji; samosilsko gospodujejo tudi mestodršči, ki so zmerom
le turškega rodu.

4. Prednja Indija.

Obširnost, porazna razredba in prebivalci. Prednja Indija
je podobna velikanskemu trikotu, ki se ob podstavnici drži Hima¬
lajskih gora ter moli daleč proti jugu v Indijski ocean. Obrežje ni
skoro nič razvito; le na severozahodu se morje zajeda v zatonih
Kača in Kambaj,  med kterima je polotok Gudžerat.  V obče
je zahodno  obrežje (Konkar in Malabar imenovano) skalovito ter
ima mnogo ugodnih pristanišč; vzhodno  obrežje (na jugu Koro-
mandel imenovano) pa je povsodi nizko in peščeno, ima kaj malo
luk in morje ob njem hudo divja. Pred jugovzhodnim oglom stoji
lepi otok Cejlon,  ki ga biserov bogati zaton M a nar in P alkov
preliv ločita od celine. Te se je nekdaj držal, in še minolo stoletje
so hodili božjepotniki s celine prek Adamovega mosta (klečeti in na-
sipine v prelivu, ki še sedaj ob nizki oseki skoro nad vodo mole)
k svetišču na otoku. Obsega pa vsa Prednja Indija (brez britanske
Barme) 38.338 □ mirm ter ima 256 milijonov ljudi. Ti so po rodu,
jeziku in veri jako različni. Skoro 4 / 5  vseh ljudi je Indij  a no  v
(Hindu), ki stanujejo zlasti po Hindostanu in nekaj tudi po Dekanu
do Krišne (tem pravijo Mahrati). Po vsem drugem svetu žive prvotni
razrodi dravidski,  ki jih sedaj navadno vrstijo v posebno člo¬
veško pleme. Od Indijanov se ločijo po kaj temni, semtertje po
polnem črni polti, od zamorcev in mongolcev pa po svoji črepinji,
mehkih in črnih laseh in gosti bradi, po jeziku pa od vseh drugih
narodov. Razen teh je v deželi mnogo Afgancev in Tadžikov, Arab¬
cev, Zidov, Mongolcev, Armencev in okoli 170.000 Evropejcev (zlasti
Angležev). Enaka razlika je med njih verami. Največ jih je bramin-
ske vere (73 °/ p ), potem mohamedanske (21 °/ 0 ); nekaj je budistov
(IVaVo)  in drugih malikovalcev, pa okoli vj a  milijona kristijanov.

Navpična izobrazba. Severni povratnik loči Indijo v 2 različni
polovici: celinsko  Indijo ali nižava ob Indu, Gangu in Brahma-
putri (navadno Hindostan imenovano) in 2) oceansko  ali visoko
planoto Dekan.

— 16 —

Himalaja, t. j. sneženi grad zagraja na severji Hindostansko
nižavo. To najveee gorovje na svetu obsega več vzporednih pogorij
in sicer 3 glavna, ki je visoke doline (Kašmirska., Nepalska, Katrnand-
ska i. d.) ločijo drugo od druzega. Severno njih vznožje v Tibetu
stoji okoli 4000 m  više od južnega v Hindostanu. Njih dolgost od
predora ob srednjem Indu do predora ob srednjem Brahmaputri
meri 240 minn (po takem več kot črta od Lizbone do Beča). V to
mer se loči Zahodni, Srednji in Vzhodni Himalaja.  Poprek
so te gore uže z grebenom do 5500 m  nad morjem vzpete, redki in
kaj nepripravni njih prelazi so poprek 4800 do 5500 m  visoki. V
srednjem Himalaji stoje najviši vrhi na zemlji: Mount Everest
ali Gaurizankar  8844 m,  Kinčin-džinga  8586 m,  Davala-
giri  8180 m; Cumalari  7300 m  je najviši vrh v vzhodnem Hi¬
malaji. Ločnica večnega snega sega na severni strani do 5300 m
navzdol, na južnem pobočji pa do 4900. Ledniki mole doli do 2300 m.
Ob južnem znožji Himalajskih gora je močvirnati pas „Tarai“,  4 do
5 mirm širok, kaj gosto zarasten in poln krokodilov, strupenih kač,
slonov, levov in tigrov.

Hindostanska nižava  je razprostrta med Arabskim morjem
in Bengalskim zalivom pa med Himalajo, Solejmanom, Halo in visoko
Dekansko planoto. Meri okoli 13.000 □ mirm. Na zahodni strani
jo od morja proti severju pokriva okoli 30 mirm široka puščava; dru-
godi, zlasti v porečji gangeškem pa je neizrečeno rodovitna, dobro
obdelana in gosto poseljena. Vzhodni nje del se zove Bengal.

Brdovita ali gorata visoka planota Dekan  je razpeta črez ves
polotok. Meri okoli 13.000 □ mirm ter je poprek 600 do 900 m
visoka. Naklonjena je po večem k Bengalskemu morju. Ob straneh
oklepajo to, če dobro močeno, zelo rodovitno planjavo dosta viša
obrobna pogorja. Na zahodni strani so zahodni Gati  (Gat = ulica),
ki so na jugu v Nilagiriu  do 2600 m  vzvišeni. Prek njih drže
strmi prelazi z Dekana v ozko pa rodovitno obrežje Malabarsko.
Dolina Gab s strmimi stenami loči Nilagiri od gorske gramadeAli-
giri.  Na vzhodni strani polotoka so vzhodni Gati,  ki so dosta
nizi in po širokih lepih dolinah presekani. Pred njimi je razprostrta
15 mirm široka primorska nižava Koromandelska.  Severni rob
Dekana delajo goreVindhja,  ki so ob globoki dolini reke Nerbude
potegnene od vzhoda proti zahodu. Še bolj na severji stoje dosta
krajše gore Arvalske;  med temi in Vindhjo pa se širi visoka pla¬
nota Mal v a.

— 17 —-

Gorat je tudi otok Ceilon;  najimenitniša gorska gramada je
Talagala  (2440 m),  najimenitniši hrib pa Adamov  vrh  (2255 m),
ki slovi posebno v indijskem verstvu.

Reke teko ali v Arabsko morje ali pa v Bengalsko. 1. Indus
ali Sind  izvira v Tibetu na severnem pobočji Himalaje blizu Brah-
maputre ter teče sprva proti severozahodu; potem prodere v nepri¬
stopni preseki Hindukuške in Himalajske gore in stopi pri Atoku
(indijskem ključi ob ustji dotoka Kabula) v Hindostansko nižavo. Tu
sprejemlje v sebe močne leve dotoke, s kterimi namaka obširno po¬
krajino P en d žab (peterorečje). Najvzhodniši teh dotokov, v zgodo¬
vini Alexandra Velikega prvikrat imenovanih, je Satladž  (Satadrus),
ki tudi izvira v svetem višavji, skupnem povirji Inda, Brahmaputre
in Gangesa. Džilam in Cinab,  dva druga teh dotokov, namakata
ob gorenjem teku rodovitne dole Kašmirske.  Pri Haiderabadu se
Indus deli v več rokavov, po kterih se izliva v Arabsko morje.
2. Nar b a da (Nerbuda) izvira v Vindhji ter se po zahodnem teku
izliva v zaliv Kambajski.

V Bengalsko morje teko: 1 K a veri, 2 Krišna  (Kistna),
3 Godaveri in 4 Mahanadi,  imenitne reke brežnice. Mahanadi,
t. j. velika reka ima obširno prerodovitno delto, ki preživlja več mi¬
lijonov ljudi.

5. Ganges  ima svoje svete studence, h kterim potujejo pobožni
Indijani, v lednikih ob južnem pobočji Himalaje. S hribovja deroča
voda stopi v Hindostansko nižavo, prek ktere teče črez 230 mirm
daleč do vilastega izliva. Pri Alahabadu se vanjo izliva D ž u m n a,
ki sprejemši več pritokov iz Malvaskih gora ni nič manjša od Gan¬
gesa. Redoma se napenja v glavnem vodotoči pa tudi v velikih
svojih dotokih ter se razliva čez veliko nižavo Hindostan; kolikor
je zadene nje mastna voda, je neizrečeno plodna in daje na osta¬
janje rajža, bombaža, cukrovega trstja, banan itd. Med rokavi je
globoki in plovni Hugli  najimenitneši. Njegova sotočnica

6. Brahmaputra  izvira na severni strani Himalaje, teče naj¬
prej po Tibetu 180 mirm daleč, prodere vzhodni Himalajo v kaj
strmi preseki (visi namreč za 2240 ni)  in stopi v nižavo, kjer se
pred izlivom razcepi v neštevilno nestanovitnih rokavov; teh se
nekteri sklepajo z rokavi Gangesa ter nasipajo največo delto na
svetu. Ta delta in sosedne pokrajine se skup zovejo Bengalsko.

Podnebje je po raznih straneh velike dežele jako različno;
ravna se najbolj po nadmorski visokosti in vetrovih. Iz vroče Hin-

2

— 18  —

dostanske nižave (največa toplota je ob ustji Inda in Gangesa), kjer
zore vsi sadeži vročega pasa, pride se črez gorske stopnjevine prek
vseh podnebnih predelov noter do večnega snegu in ledu ob najviših
Himalajskih gorah. Zelo vroče je tudi primorje Malabar in Koro-
mandel. Mornik in sušnik se todi prav redoma vrstita ter močno
vplivata na podnebne razmere dotičnih pokrajin. Še več vpliva pa
imajo na nje monsuni. Nasprotni primorji imate nasprotne letne in
dežne čase. Jugozahodni monsun veje od aprila do oktobra ter je
vlažen in hladen ob Malabaru, kteremu prinaša silo veliko dežja;
severovzhodni monsun (od oktobra do aprila) pa je ob istem obrežji
silno vroč in suh. Kavno nasprotne lastnosti imajo ti poluletni
vetrovi ob širokem primorji Koromandelskem. Jugovzhodni monsun
tu vse razruši, tako da ljudstvo zdihuje: „nebo žari kakor rudeča

ruda, zemlja pa kakor razbeljeno železo.“ Hudi viharji in močni
nalivi zaznamenujejo premembo vetrov. Bolj enakomerno je podnebje
po planoti Dekanski; res da je vsa v vroči pas pomaknena, a viša
nje nadmorska lega zmanjšuje naravno vročino nižega primorja. Kaj
dobro močena, je vender še tako topla, da po njej zore še skoro vsi
indijski sadeži.

Državne razmere in mestopis. Skoro vsa Prednja Indija je v
angleški ali neposredni ali posredni  oblasti, nekaj je je sa¬
mo stal  ne,  nekaj malo pa francoske in portugalske.

1 . Cesarstvo Indijsko se od 1 . maja 1876 zovejo vsa neposredna
angleška posestva v Indiji. Zastopnik angleškega vladarja v Indiji
se zove podkralj, ki z vsemi vrhnimi gosposkami stoluje v Kalkuti.
Upravno obsega Indijsko cesarstvo 3 predsedništva: Bengalsko,
Madraško in Bombaysko,  ki merijo skup 22532 F]mirm ter
imajo 198 milijonov ljudi. Otok Ceilon  (640 [[jmirm in 2 2 / 8  milij.
lj.) je posebno poglavarstvo, kajti njegov deželni poglavar je nepo¬
sredno podrejen angleški vladi.

Najimenitniša mesta v porečji Gangesa in njega dotokov: Kal¬
kuta  795.000 lj. (s predmestji mnogo čez 1 milijon), stolišče indo-
britanskega cesarstva na levem bregu Huglia, ima razvito obrtnost
in velikansko kupčijo. Blizu stoji fort William, najlepša in najime¬
nitniša trdnjava v Indiji. Dakka  ob Brahmaputri. P at n a 160.000
lj. z veliko obrtnijo in kupčijo. Benares  208.000 lj., vrsko središče
indijsko ob sv. Gangesu, kamor vsako leto prihaja brez števila božje-
potnikov. To kaj obrtno (svilenina in volnenina) mesto je tudi sre¬
dišče indijske učenosti in umetnosti. Alahabad  151.000 lj., močna
trdnjava ob sotočji Džumne in Gangesa z imenitno božjopotjo bra-
minsko („kraljica sv. mest“). Luknov ali Lakno  300.000 lj.,
glavno mesto najrodovitniše pokrajine indijske. Agra  160.000 lj., ki
ima v okolici krasni nadgrobnik (mavzolej) čara Akbara in Taž
Mahal, mavzolej sultanice Nurjehane, najlepše poslopje v Aziji.
Delhi  300.000 lj. (kot stolišče velikega mogula je štelo 2 milij.
ljudi); 1. prosenca 1877 so v tem mestu kraljico angleško slovesno
oklicali za cesarico indijsko.

— 19

V porečji Inda in njega dotočili: Lahore  125.000 Ij. v Pendžabu
izdeluje tkanine in orožje. A tok,  malo a kaj imenitno mesto pred
Kaiberskim prelazom. V tem prelazu stoji močna trdnjava Pišaver
60.000 lj. Haider abad,  utrjeno glavišče ob dolenjem Indu. Ko¬
rači  60.000 lj., glavno skladišče za kupčijo med Indijo in Iranom.

Ob zahodnem primorji dekanskem: Ahmedabad  140.000 lj.,
imenitno tržišče na Gudžeratu. Surata  110.000 lj. z veliko obrt-
nostjo in kupčijo v Arabijo. Bombay  756.000 lj., za Kalkuto naj-
imenitniše tržišče indijsko. Blizu stojita otoka Elefantine in
Salsette  z velikanskimi v skalo vsekanimi staroindijskimi templji.
Kalikat  ali Kalikut 40.000 lj., staroindijsko tržišče, kjer je Vasco
da Gama 1. 1498 stopil na suho.

Ob vzhodnem primorji: Madras  406.000 lj., veliko tržišče ob
peščenem obrežji Koromandelskem, ima tudi veliko obrtnost. M a z u-
lipatnam,  najboljše pristanišče na tem obrežji.

Nagpur  85.000 lj. na dotoku Godaverija, središče britanskih
pokrajin na Dekanu.

Na otoku Ceilonu,  ki mu pravijo „vrt Indijski 8  ali pa „kralj
otokov", je glavno mesto K o lom bo 110.000 lj. z veliko kupčijo;
za evropsko kupčijo dosti imenitniše jePoint deGalle  na južnem
obrežji. Trinkomali,  močna trdnjava na severovzhodnem primorji
z najlepšim pristaniščem v Aziji.

2. Države,  ki so z Veliko Britanijo v zvezi ali pod nje
varstvom,  imajo domače vladarje, ti pa za varstvo indobritanski
vladi dan plačujejo; britanski vojščaki delaje tudi večino posadke v
njih trdnjavah. Skup merijo 12.210 Q mirm ter štejejo 54 milijonov
ljudi. Najimenitniše so:

a)  Država Nizam ali Hyderabad na Dekanu: Hyderabad,

glavno mesto z 400.000 lj. Golkonda,  nekdanje glavno mesto,
dobiva v okolici mnogo demantov.

b)  Država Sindhia ali Gvalior  na planoti Malvaski: Gva-
lior  200.000 lj., glavno mesto, izdeluje izvrstno in kaj lepo orožje.
Ddžen,  prejšnje glavno mesto, se šteje med sveta mesta bra-
minska, kterih je sedem; imenitna zvezdama.

c)  Država Baroda ali Gudžerat:  Bar  oda  112.000 lj., glavno
mesto v notranjem kotu zatona Kambajskega.

d ) Država Sikov ali Kašmir, ki se prišteva najlepšim in naj-
rodovitnišim deželam na svetu: Kašmir ali Zrinagar  (1620 m
nad morjem) se peča s kmetijstvom in obrtnostjo (preimenitni šali).

e)  Maledivsko otočje  šteje nad 12.000 otokov, kterih pre¬
bivalci so mohamedanske vere. Njih vladar se kliče sultan, ki pošilja
dan britanskemu podkralju v Kalkuti. — Lakadivsko otočje
šteje 17 skalnatih otokov, ki so ograjeni z nevarnimi koraljnimi
klečeti. Obilo rase po njih kokosova palma. Sedaj je to otočje upravno
združeno s predsedništvom Madraškim.

s*

20  —

3. Nezavisne indijanske države:

a)  Butan, zelo raztegnena dežela v Vzhodnem Himalaji. Ta-
sizudon  je glavno mesto, polno samostanov in templjev. V istej
strani Himalajskih gora je tudi

b)  Nepal, ki je sedaj ves pod oblastjo glavarja gorskega. Kat¬
mandu,  glavno mesto v lepo obdelani dolini 1510 m  nad morjem.

4. Francoska posestva  (5 Qmirm in 280.000 lj.). Na Koro-
mandelskem obrežji imajo Francozje 4 mesta, med kterimi sta Pon-
dichery  (40.000 lj.) in Karikal  (60.000 lj.) najimenitniši. Mahe
ali Mache  je na Malabaru.

5. Portugalska posestva  (33 □mirm in 450.000 lj.) so le
mali ostanki nekdanje obširne oblasti portugalske v Prednji Indiji;
Goa (14.000 lj.) na Malabaru in Diu,  trdnjava na malem otoku
tik Gudžerata, ste najimenitniši mesti.

Prirodnine in omika. Indija je prebogata raznih prirodnin,
tako da je glede na raznovrstnost in obilnost rastlin, živali in celo
kopanin ne prekosi nobena dežela na svetu. Največ ljudi te gosto
poseljene dežele se peča s kmetijstvom.  Najimenitniši pridelek
je rajž, ki po globokih in dobro močenih pokrajinah 3 do 4 krat
na leto zori. Z njim ze preživi večina Indijanov; veliko ga tudi pokuhajo
v žganje („arak“) ali pa prodajo na tuje. Po bolj hladnih straneh,
zlasti po Pendžabu in po Himalajskih dolih sejejo zelo pšenico in
nektera druga žita. Drugodi, zlasti po planoti Malvi in okoli Patne
sejejo mak, iz kterega narejajo opij. Veliko pridelajo tudi bombaža,
kterega večino surovega prodajo na tuje. Zelo važna je tudi indigo,
zlasti po severnih straneh od Gangesa. Zmerom bolj se razširja pri¬
delovanje sladkornega trstja, čaja, kave, imbera ali korenčka, cimeta,
popra in dragih dišav, tobaka, konoplje, prediva in jute. Obilo je
tudi raznega sadja tropičnega pasa in raznovrstnega najboljšega lesa.
— Izmed živalskih  prirodnin prodajo na leto največ surove svile,
volne in dlake, slonovih kosti, želvine, kož in drage kožuhovine,
voska, biserov. — Kopanin  je Indija jako bogata, a rudarstvo je
le malo razvito. Zlata in srebra le malo izkopljejo, veliko pa železa.
Obilo je dragih kamenov, ki jih prodajejo križem sveta. Demanti so
v Golkondi, Bundelkundu in naCeilonu; na tem otoku in na obrežji
Koromandelskem: najlepši rubini, safiri, smaragdi, ametisti, topazi i. d.

Obrtnost  je uže od starodavnih časov v Indiji zelo cvetela;
nje lične izdelke so prodajali na razne strani sveta. Sedanje sloletje
pa je angležka obrtnost z grdo silo in zvijačo zadušila ondotno obrt¬
nost vsaj toliko, da se indijanski izdelki niti v Indiji niti na tujih
tržiščih niso mogli obdržati. Kljubu vsem nesrečam in oviram so se
vender nektere obrtnije ohranile ter napravljajo še sedaj tako izvrstne
izdelke, da se lehko merijo z dotičnimi izdelki najbolj obrtnih dežel.
Po celem svetu slove njih šali in preproge (Kašmir nareja najlepše
na svetu). Imenitni so še: pavolnik, svilenina, dragotina i. d.

Kupčija  je kaj živahna in velika. Pospešujejo jo obilnost
domačih pridelkov, dolgo morsko obrežje, velike plovne reke, želez-

— 21

niče (ki so jih 1. 1851 začeli zidati, a sedaj merijo skup uže 1500 mirm)
i. t. d. Velika notranja kupčija je po večem v rokah Indijanov, ki
jim pravijo Banjani. Kupčija prek severnih mej pa je po večem v
rokah Persijanov in Armencev, ki s karavanami prenašajo blago. S
prekomorsko kupčijo se najbolj pečajo Angleži, potem pa severni
Amerikanci, Francozi, Portugalci in Hollandci. Izvaža se bombaž, juta
in surova svila, indigo, kože in volna, opij, rajž, čaj in druge suro¬
vine ; vvaža se pa bombaževina, tkanina in obleka iz svile, volne,
platna, kovine in kovinski izdelki, mašine, pijače.

Kaj velike razlike se kažejo v duševnem razvit  k u indij¬
skih prebivalcev. Indijani, zlasti njih duhovniki in modrijani so zelo
izobraženi ter se radi pečajo z umetnostmi in znanostmi; za njimi
pa se v dolgi vrsti vrste razni razrodi do poludivjakov v Dekanskih
gorah.

5. Zadnja Indija.

Porazna izobrazba, obširaost in prebivalci. Zadnja Indija
je velik polotok med Bengalskim in Južno-kitajskim morjem. Pri¬
meroma ima dosti daljše obrežje od Prednje Indije, kajti na jugo¬
zahodni strani je raztegnena v dolgi pripolotok Malako;  tudi jo
oboje morje na več krajih razjeda in dela Tongkinski in Siam¬
ski pa Martabanski ali Rangunski  zaliv. Vsa (z Britansko
Barmo) meri 21.674 □mirm ter šteje 38 milij, ljudi. Ti so po rodu
mešani Malajokitajei (Birmani, Siamezi), po Malaki pa čisti Malajci.
Po veri so izobraženci bramani, velika večina ljudi je budaistov,
pravi Malajci so pa mohamedanci; nekteri surovi razrodi so pa druge
kaj surove vere.

Navpična izobrazba notranjega sveta je le malo znana. Od S i-
nešana  med srednjim Brahmaputro in Jang-tse-kiangom drže dolga
pogorja proti jugu v polotok. Dobro izraženih je pet vzporednih vej,
ki bi jih primerili peterim prstom iz ročne dlani rastočih. Vrste se
od zahoda proti vzhodu tako-le: a)  Primorsko  pogorje Arakan-
sko  z razdrtim in strmim pobočjem; b)  Birmansko  pogorje;
c)  Zahodno Siamsko; cl)  Vzhodno Siamsko in e)  Kočin-
činsko.  Nikjer niso vzpeta do ločnice večnega snega, le malo vrhov
blezo sega nekaj nad 2600 m.  Povsodi so zarastena z lepimi gozdovi,
po kterih žive velikanske živali in krvoločne zveri. Gorat je tudi
pripolotok Malaka,  vender se njegove gore ne drže Siamskih, ampak
so od njih na več mestih ločene po globokih razorih. Med rečenimi
pogorji so široke in rodovitne doline, ki so na jugu razširjene v ve¬
like nižave.

Vode ima ta dežela obilo. Namaka jo 5 veletokov, ki od kitaj¬
skega višavja teko proti jugu v Bengalsko in Južno-kitajsko morje.
Prebogate so raznih rib in drugih živali; za prebivalce pa posebno

— 22

imenitne, ker imajo vsakoletne povodnji, ki z mastno vodo svet
namakajo. Te reke so: Ir a vadi  (velika plovna reka, ki se po
14 rokavih izliva v zaliv Martaban. Delta njegova se zove Pegu);
Saluen  (ki izvira iz več jezer v Tibetu); Menam  se izliva v Si¬
amski zaliv; Mekong ali Menam-kong  (Kambodža) izvira tudi
v Tibetu ter se izliva v Kitajsko morje; v to teče tudi Song-k  a-

Podnebje je vroče, kajti Zadnja Indija je z Malako raztegnena
skoro do ravnika in severna nje stran sega le malo nad severni
povratnik. Ker nima zelo visokih gora, je tudi po notranjih pokra¬
jinah podnebje bolj enakomerno in vroče.

Državne razmere in mestopis. Zadnja Indija  se državno
loči v nekaj samostalnih  držav (Birma, Siam in Anam pa neza-
visne državice na Malaki) pa v britanska in francoska  po¬
sestva.

1. Samo stalno  domače kraljestvo Birma ali Barma (4570
Qmirm in 4 milij. lj.) se razširja ob Iravadiji, ki jo namaka od
severja proti jugu. Man dal e ali Amarapura  je gl. m. na Ira¬
vadiji ; tu stoluje popolnem samosilniški vladar. Av a, prejšnje gl. mesto,
ktero je bil razdrl zemeljski potres.

2. Kraljestvo Siam (7268 Q mirm in 5 2 / 3  milij. lj.), kaj rodo¬
vitna dežela ob Saluenu, Menamu in Mekongu. Bangkok,  t. j.
mesto samoraslih oljek, stoji na ustji Menama ter šteje 600.000 lj.
(med njimi 50.000 duhovnikov). To po polnem navodno mesto ima
veliko kupčijo s Kitajem in Evropo.

3. Cesarstvo Anam (4400 □ mirm in 21 milij. lj.) se zove tudi
Kočinčina, a to je prav za prav le pokrajina cesarstva, ki se loči
vTongking, Gorenjo Kočinčino in Kambodžo.  Zadnja
pokrajina je od 1. 1863 pod francoskim varstvom. Gl. m. Hue
(50.000 lj.)

4. Samostalna Malaka (815 □mirm in 300.000 lj.) se je po
hudih bojih odtrgala od kraljestva Siamskega. Po njej bivajo razni
kaj surovi razrodi, kterim gospodujejo vladalci brez postav.

5. Britanska  posestva v Zadnji Indiji obsegajo pokrajino
Asam, Birmo, Straits Settlements  (t. j. naselbine ob ožini
Malaški) in otoke Andamane in Nikobare.

a)  Asam,  dolga pa ozka pokrajina ob srednjem Brahmaputri.

b)  Britanska Birma  je dolgo primorje od ustja Brahma-
putrinega do 12° s. s. na Malaki ter obsega 4 pokrajine: 1. Arakan
do Iravadia z gl. m. Arakan  (12.000 lj.), 2. Pegu ob dolenjem Ira¬
vadiji z gl. m. Rangun  (140.000 lj.) z veliko kupčijo, 3. Martaban
in 4. Tenaserim na zahodni strani Malake. Malmen  (45.000 lj.),
veliko tržišče.

c)  Straits-Settlements  obsegajo pokrajine: Walesov otok,
Malako in otok Singapuro. V prvej je Georgetown,  dobro utrjeno
mesto z luko. Singapure  (150.000 lj.), imenitno tržišče in svo¬
bodno pristanišče na otoku Singapuri.

— 23

d)  A n d a mani in Ni ko bari  so brezštevilni otoci v Bengal¬
skem morji.

6. Francoska posestva obsegajo dolenjo Ko čin cino  ali Kam¬
bodžo (595 □ mirm in l 2 / 3  milij. lj.), ki so jo Francozje dobili po
vojski leta 1863. Razširja se ob ustji Mekonga; Saigon  (40.000 lj.)
je nje glavno mesto.

Prirodniiie in omika. Najimenitniše pr ir o dnine  bogato ob¬
darjene Zadnje Indije so: rajž, cimet, poper, čaj, sladkorno trstje,
bombaž, razne palme, izvrsten les (teak), svila, nafta, kositer, železo,
baker, svinec, srebro, zlato in dragi kameni. — Obrtnost  je majhna
in po kitajsko razvita. — Kupčija  po morji je večinoma v rokah
Kitajcev in Angležev, po suhem se pa Kitajci najbolj ž njo pečajo.
—-Za duševno naobraženost  najbolj skrbe v Siamu, kjer brez¬
številni duhovniki v samostanih (10.000) poučujejo siamske dečke
brez razločka stanov.

6. Vzhodno-indijsko otočje.

Lega, obširnost in prebivalci. Vzhodno-indijsko otočje
obsega vse otoke in otočja, ki so v velikem loku krog Zadnje Indije
razstavljeni doli do Bandskega in Harafurskega morja. (Njih razdelitev
v skupine in posamična morja, ki jih oblivajo glj. I. del str. 21 in
22, pa str. 37.) Vsi skup merijo 19.950 □mirm ter imajo 35Ra milij.
ljudi. Ti so po rodu Malajci,  po veri pa ali mohamedanci ali pa
malikovalci, na Filipinih je tudi nekaj kristijanov.

Navpična izobrazba. Vzhodno-indijski otoci so vsi gorati in
ognjen iške  tvorbe (samo na Javi je zvrstenih 45 ognjenikov,
mnogo jih je tudi na Sumatri, nekaj gorečih, nekaj pa ugasnenih,
obilo na Celebesu — tako le na severnem njega polotoku 7 gorečih).
Semtertja so razstavljene kaj visoke gore (Indrapura na Sumatri
3770 m, Guning Semiru na Javi 3710 m).

Ker so nekteri otoci med njimi zelo obširni (Borneo meri
7364 □ mirm ter je dosta veči od Avstrijsko-ogerske monarhije;
Sumatra: 4432 □ mirm), razvile so se po njih semtertja znamenite
reke.  V obče so pa vsi dobro močeni.

Podnebje je tropi eno, le da namorska lega zmanjšuje nekaj
preveliko vročino; v obče pa je jako ugodno rastlinstvu in živalstvu.

Državna razdelitev in mestopis. Večina vzhodno-indijskih otokov
jevhollandski  (nizozemski) oblasti, Filipini so španski,  polovica
Timora pa je portugalska.  Razen tega je še nekaj nezavisnih
pokrajin, zlasti po goratih notranjih straneh, po kterih surovi prvot-
niki gospodujejo (n. pr. Bate na Sumatri, Dajati na Borneji, Alfure
na Celebesu in na Molukih i. t. d.).

A.  Veliki Sundski otoci: 1 Sumatra  šteje okoli 3 6 / 6  milij.
ljudi; ima obilo zlata, demantov, premoga in raznih tropičnih pri-

— 24 —

delkov. Pa da n g (20.000 lj.), najimenitniše mesto na zahodnem ob¬
režji in sedež hollandskega namestnika. A čin se zove nezavisna
država na severni strani otoka z gl. m. A čin.  — Bližnji otok
Bangka  ima najboljši kositer.

2. Java  (1280 □ mirm in 20 milij. lj.) se zarad velike rodo¬
vitnosti in zarad raznovrstnosti nje pridelkov zove „biser hollandske
krone“. Po južni in vzhodni strani gospodujejo še domači glavarji.
Bat a vi a (100.000 lj.) na severnem obrežji je gl. mesto, ki ima
velikansko kupčijo na vse strani sveta.

3. Borneo,  največi med ondotnimi otoki, je zlasti po sredi
le malo znana. Bogata je rastlinskih in živalskih prirodnin, ima tudi
obilo kopanin (zlata, železa, premoga, demantov i. t. d.). Največ
otoka se laste Hollandci, ki imajo na zahodnem in južnem obrežji
mesti Pontianak in Bandj ermasin.

4. Celebes,  najčudnejše upodobljeni otok na svetu; razdrtje
v 4 ozke pa dolge polotoke, ki so pokriti z ognjeniškimi gorami.
Makasar ali Vlardingen  (25.000 lj.) je imenitno kupčijsko pri¬
stanišče.

B.  Mali Sundski otoci (po številu: 15) stoje v 2 vzporednih
vrstah med Javo in Novo Gvinejo. Merijo 910 □mirm in imajo
l 3 / 4  milij. ljudi. Skoro vsi so polni ognjenikov. Vsi so v oblasti
Hollandcev,  le največega (Timora) vzhodna polovica je portugalska.
Bali, Lombok, Sumbava, Tjindana i. d.

C.  Moluki ali Dišavinski  otoci (530 □mirm in 500.000 lj.),
ker so prava domačija drazih dišav, obsegajo 3 večja otočja: a)  B and¬
ski  otoci (Banda, Timorlaut, — dajo muškatove orehe in muškatovo
cvetje), b)  Amboinski  otoci (Amboina, Ceram največi med njimi,
dajo indigo, nagelnove žebice) in c)  Pravi Moluki  (domačija na-
gelnovih žebic), med kterimi je Celebesu podoben Džilolo največi.

D.  Filipini aliManillski  otoci z otočjem Sulu  (2962 □mirm
in 6 1 /., milij. lj.) so po večem v španski oblasti. Luzon  in Ma¬
ni  11 a je največji med njimi; na tem je gl. mesto Mani  11 a s
165.000 lj., ki imajo veliko kupčijo s tobakom, konopljo, indigo,
kavo, bombažem i. d. Magindanao  ali Mindanao je le deloma
španska. — E.  A n d a m a n e in Ni k obar  e smo uže prej omenili.

Priro dnine. Vsi ti prelepi otoki so kaj bogati raznih pri¬
rodnin,  ki se nahajajo po vročem pasu. Dajo obilo kave, raznih
dišav, indige, sladkora, rajža, tobaka, bombaža, konoplje, raznega
izvrstnega lesa i. d. Drže si sviloprejke, lepe konje, govejo živino;
po sladkih vodah in po morji love razne ribe. Dobivajo tudi obilo
demantov in drugih dragih kamenov, zlata in srebra, kositra, slasti
pa železa; premnogo je tudi premoga. — Obrt  n ost  je majhna,
kupčija  večinoma v rokah Evropejcev, Kitajcev in Arabcev. —
Duševna naobraženost  se je ponekodi komaj začela. Na Javi
je sveti ali učenjaški jezik „kavi“ najbolj razvit ter ima bogato
slovstvo.

25 —

7. Kitajsko cesarstvo.

Lega, obširnost in prebivalci. Cesarstvo Kitajsko  ali bolj
prav Cinežko  je razprotrto sredi naravnih mej. Na vzhodni strani
je obliva Veliki ocean,  na severni je zagrajajo Daurske  gore
in Altaj,  na zahodu je loči višavje P a m irsko  od Prednje Azije,
na jugu pa Himalaja  s svojimi podaljški od Prednje in Zadnje
Indije. Sedaj meri 117.925 □ mirm, t. j. 19krat več kot naše ce¬
sarstvo ter ima 435 milijonov ljudi, t. j. črez polovico vseh prebi¬
valcev v Aziji. Večina ljudi je mongolskega  plemena, le na za¬
hodni strani je nekaj Kavkazcev,  po nekterih otocih na vzhodu
pa malo Malajcev.  Med Mongolci je največ Kitajcev,  razmerno
malo je Koreaneev in Tibetancev,  še manj pa pravih Mon-
golcev (v ožjem pomenu), Mandžurov in Tatarov. Od države priznana
vera je Konfutsejeva,  h kterej se vsi izobraženci prištevajo;
ljudstvo sploh pa je Budove  vere, ki se je med Tibetanci razvila
v 1 a m a i z e m. Mandžuri in pravi Mongolci so šamanske ali
črne  vere.

Po navpični izobrazbi se loči Kitajsko v osrednje višavje in
vzhodni gorati in nižinski svet.

A. Osrednje višavje ali osrednja visoka Azija meri okoli 60.000
□ mirm ter obsega dva med seboj bistveno različna dela: 1. kotel
nekdanjega velikega zaprtega morja, navadno Han-hai  imenovan,
in 2. višavino Tibetansko.  Zadnji je vzpet dosta više od prvega,
a ta je dvakrat obširnejši od Tibeta. Gore pa ograjajo in pregrajajo
oba dela.

1. Han-hai,  t. j. izsušeno morje ima na Severji pogorje
Tianšan  za zagrajo, na jugu Kuenlun,  na zahodu pa višavje
P a m i r s k o, ki sklepa Tianšan s Kuenlunom; proti severo-vzhodu
drži do gorovja Cingana,  ki ga loči od Mandžurije. Od glavnega
tega kotla se proti severozahodu med Tianšanom in Altajem odcepi
postranski predel, navadno Songa  rij  a (poprek 650 m  nad morjem)
imenovan; drugi dosta manjši postranski kotel pa drži proti jugo¬
vzhodu do preseke ob reki Hoang-ho. Ker je ta velikanski kotel
povsodi naklonjen proti sredi, ne odtekajo se nikjer vode proti morju;
soli polna ta kotlina nekdanjega zaprtega morja je rastlinju jako
neugodna ter obsega obširne stepi in puščave.

Glavni kotel se zopet deli v manjši zahodni ali Tar im in veči
vzhodni ali Samo.

Tar im ali Vzhodni Turkestan  je po prej imenovanih
pogorjih ločen od porečja Inda, Sir-Darje in Amu-darje, na vzhodu
ga pa neznatni hrbet loči od puščave Samo. Mnogobrojne reke, pri-
šedši z oklepnih gora, posihajo precej ob robu pustotne kotline, le

- 26  —

3 se edinijo v večo reko Tar im, ki se izliva v slano jezero Lob-
nor  (Zmajevo jezero).

Puščavo Samo ali Mongolija  (poprek 1300 m nad morjem)
ni zagrejena s tako visokimi gorami, zato nima toliko tekočih voda;
a ker je ozračje bolj vlažno, pokrijejo se velike nje pokrajine s tra¬
vami, po kterih se pastirski razrodi semtertja prehajajo (tem pokra¬
jinam pravijo Gobi)  ; velika nje večina pa je s kamenjem in peskom
pokrita ter se po kitajsko prav primerno zove Samo,  t. j. peščeno
morje.

Južno nje mejo delajo podaljški Kuenlunski,  namreč Nan-
šan,  potem pa Ala-šan in In-san,  ki se s Cinganom sklepata.

Dva imenitna prelaza  držita prek te južne in vzhodne za-
graje iz Kitajske nižave na osrednjo planoto Han-hai. Glavni
prelaz je Jumen  (ju=nafrit ali ledvični kamen, men = vrata ; Kitajci
so od najstarših časov sem prek tega prelaza iz Kotana dobivali
rečeni kamen), ki iz Lančev-fua na Hoang-hu drži proti Severju in
2000 m  visoko prehodi pogorje Nan-šan ter prek Han-haja pelje v
Songarijo. Drugi prelaz  se zove Kal ganski  (1630 »*) ter drži iz
Pekinga proti severozahodu in nad Kalganom prek In-šana, kjer se
ta sklepa s Cinganom. Da bi se zavarovali napadov divjih narodov
skozi rečena prelaza, sezidali so Kitajci sloveče kitajsko ozidje, ki
zagraja ves južni rob puščave Gobi.

Od Kalganskega prelaza proti Severju drži pogorje Cingan
do Amura; to malo znano gorovje zagraja vzhodno stran puščave
Gobi. — V severni zagraji so najprej zahodni odrasleki Cingana, ki
se dalje proti zahodu zovejo Daurske  gore. Na jugu od Bajkal¬
skega  jezera sega puščava naj dalj e proti severju ter ni tu z nobeno
goro ograjena; na severnem tem robu izvira Selenga,  ki se izliva
v Bajkalsko jezero. Po njenem dolu drži imenitna kupčijska pot
med Kitajskim in Sibirijo. Od Selenge dalje proti zahodu stoji po¬
gorje Tan-nu,  ki je zrasteno z Altajem ter dela vodno mejo med
Jenisejem in Songarijo.

Al ta j (t. j. Zlate gore) je kaj razrasteno gorovje med Balkaškim
jezerom in viri veletoka Obi. Te kaj divje Alpe se navadno dele v
Mali in Veliki Altaj  z obširnimi ledniki. Najviši vrh je Bje-
luha  3400 m.  Ker Altaj in Tian-šan nista med seboj sklenena, drže
široke podolnice proti zahodu ter tako vežejo zahodno Azijo z osred¬
njo in vzhodno.

— 27

Tisan-šan (t. j. Nebeške gore) je okoli 230 mirm dolgo go¬
rovje, ki drži od zahoda proti vzhodu. Sestavljeno je iz več pogorij,
ki je lepe podolnice med seboj ločijo; najimenitniša je podolnica ob
reki II i, iz ktere pelje prelaz Mu za rt (3900 m)  v Tarim. Po njih
prehajajo pastirski razrodi iz vzhodnega in zahodnega Turkestana,
ki po leti gonijo svoje črede v ondotne gorske pašnike. Vrhovi in
semtertja tudi grebeni mu mole še nad ločnico večnega snega.

Višavje Pamir  sklepa kot zahodna zagraja Tian-šan  s Hi¬
malaja. Vrhi stoje na dobro 15 mirm širokem hrbtu ter mole visoko
nad ločnico večnega snega, še nad 4500 do 5000 m  nad morje.
Najviši med njimi je Mustag-ata  („oče lednikov“), ki v vzhodnem
grebenu sega do 7870 m. Oni široki hrbet Pamir,  t. j. „streha
sveta 11  je po večem gola in peščena, okoli 4000 m  visoka planota;
k morju nikjer ne visi, kar pričuje cela vrsta slanih jezer, med kte-
rimi je Veliki Karakul  (4000 m nad morjem) najimenitniši, Si-
rikul  pa najviše stoječe jezero na svetu (4760 m). Prelazi prek
bližnjih pogorij so le 300 do 600 m  vzpeti nad ono visoko planoto
ter so kot ugodna kupčij ska pota uže od starodavnih časov družili
Kitajce s Hindostanci in prebivalci zahodne Azije.

2. Tibet ali Kor se imenuje južno višavje osrednje Azije. Kjer
se 92. poludnevnik in 37. vzporednik režeta, stoji njega sklop Tag-
dum-baš  („glavar gorski 11 ); od tega drže proti jugozahodu Hin-
dukuš,  proti jugu Solejman,  proti jugovzhodu Himalaja  in
s tem vzporedno pogorje Karakorum,  proti vzhodu Kuenlun,
proti severju pa Pamirsko  gorovje ali Beludag.

Tibet  v ožjem pomenu je najobširniša visoka planota na svetu.
Meri okoli 14.300 □ mirm ter stoji zlasti po zahodni polovici 4500
do 5000 m  nad morjem, po vzhodni strani pa nekoliko niže, vender
nikjer pod 3200 m.  Temu svetu se prištevate tudi podolnici ob go¬
renjem Indu in Sanbou  (Brahmaputra). Po valovitih teh stepih je
polno slanih jezer, v ktere se vodeuboge reke te odležne dežele zbi¬
rajo; največe med njimi je Tengri-nor  (4690 m nad morjem).
Sladka so le „sveta  jezera 11  (4650 m  nad morjem) v povirji Inda,
Satledža in Brahmaputre. Ločijo pa sedaj v Tibetu Balistan  ali
zahodni Tibet, Ladakali  srednji in vzhodni Tibet.

To obširno, trapezu podobno visoko planoto zagrajajo na vseh
straneh visoka pogorja: na jugu Himalaja in Karakorum,  na
jugovzhodu Tangla,  na severji pa Kuenlun.

— 28  —

Kuenlun (t. j. visoko nebeško pogorje) drži od gorskega sklopa
Tag-dnm-baša 260 mirm daleč proti vzhodu; končine ob Hoang-hu
se zovejo Nan-šan.  Vse je silno na široko razrasteno, zlasti po
vzhodni strani, kjer je med njega najbolj severno in najbolj južno
vejo celih 5° zemljepisne širine. Pogorje Tangi  a sklepa skrajne te
veje s Himalajem. Kuenlun  ima nad 7200 m  visoke vrhe in 5500
do 6000 m  visoke prelaze. Iz njega in njegovih izrastkov izvirajo
veletoki vzhodne Azije (Saluen, Mekong, Jang-tse-kiang in Hoang-ho).

Kar a ko rum (t. j. črne gore) drži od Tag-dum-baša kot kaj
široko in visoko pogorje proti vzhodu vzporedno s Himalajo ter loči
južne vode Tarimske od Inda. Najviši njegov vrh je Dapsang
8620 m,  najimenitniši prelaz pa K arak or umski  (5580 m),  ki
pelje iz Leha na Indu prek grebena skozi Jarkandsko dolino v
Tarim. Južno zagrajo tibetanski planjavi dela

Himalaja  (glj. str. 16).

B.  Kitajsko gorovje je razrasteno med srednjim Iioang-hom
in Jong-tse-kiangom pa Sikiangom proti vzhodu tu do Velikega oceana,
tam pa do Kitajske nižave. Vzporedna pogorja visokih snežnikov
drže od Severja proti jugu prek najbolj zahodnih kitajskih pokrajin
(Ji-nana in Se-čuana)  ter se skup zovejo Jin-ling  (t. j. gore
oblakov). Te gore zavračajo veletok Jang-tse-kiang proti jugu. Tega
se drži na severovzhodni strani P el ing (t. j. severno pogorje), ki je
podaljšan do Kitajske nižave.

Na severni strani je razprostrta obširna pokrajina iz prhke
rumene gline ; stopnjama se vzdiguje od Hoang-ha ter sega semtertja,
v obširne visoke planote vzpeta, do puščave Gobi in do okrožja je¬
zera Kukunora. Ce dovolj močena je ta glinasta zemlja jako rodo¬
vitna; koder jo pa dalje časa pritiska suša, razpoka se ter razdrobi
v prah, ki ga vetrovi prenašajo daleč okrog. Ta prah porumeni vse,
ceste, hiše, drevje, setve, potnike; tudi Hoang-ho (t. j. rumena reka)
dobiva od njega rumeno barvo.

Gorat je tudi svet med srednjim Jang-tse-kiangom in Južnim
kitajskim morjem. Mnogobrojna pogorja, k večemu do 3000 m  vi¬
soka, merijo od jugozahoda proti severovzhodu; semtertja jih sklepajo
poprečna pogorja ter ograjajo ali dole ali pa visoke planote. Pri kaj
ugodnem podnebji je obdelujejo celo do grebenov. Višine na severni
strani od Sikianga se navadno zovejo Nan-ling;  tu zlasti v Bo¬
he j s kih gorah je prava domačija čajevca.

C.  Kitajska nižava je nanošena zemlja ob dolenjem teku in
ustji Hoang-ha in Jang-tse-kianga. Razen teh veletokov jo namakajo še

— 29 —-

razne drage reke, ki so po prekopih med seboj sklenene. Največi
med njimi je Cesarski  prekop, ki drži od Ningpa proti Severju
do Tientsina na Pehu. Dolg je okoli 150 mirm (po dragih le 110),
pa 70 do 300 m  širok in 10 do 22 m  globok. Sedaj je nekaj izsušen.
Vsa ta zelo dobro močena in izvrstno obdelovana zemlja meri okoli
6000 □ mirm, precej manj kot naše cesarstvo; a vsled nje rodovit¬
nosti je tako gosto poseljena kakor noben kos naše zemlje, na njej
namreč biva okoli 150 milijonov ljudi, t. j. 4krat več nego v Avstriji.

Podnebje je po raznih krajih obširnega cesarstva jako različno;
ravna se posebno po zemljepisni širini in nadmorski visokosti. Po
notranjem višavji vlada brezmerno celinsko podnebje, a tudi po ni¬
žinah je v obče hladnejše nego v Evropi po krajih iste zemljepisne
širine. Jako toplo, prav tropično podnebje je po južnem in jugo¬
vzhodnem primorji, kjer ločijo le suhi in dežni letni čas; noči so
sicer zelo hladne, a sneg le malokedaj pada. Po morji in bližnjem
obrežji razsajajo zlasti v juniji in juliji strahoviti viharji n tajfuni“.

Državna razdelitev in mestopis. Vse cesarstvo, kteremu gospo¬
duje neomejen samovladar, se deli v 1) Pravo Kitajsko, 2) pod¬
jarmljene dežele in 3) pod kitajskim varstvom stoječe zavisne države.

1. Pravo Kitajsko meri 40.247 □ mirm ter ima 405 milij.
ljudi. Obsega skoro vso jugovzhodno stran velikanskega cesarstva
pa velik pas iztegnen skoro do severozahodne kitajsko-ruske meje.
Površje je po večem gorato,  ob Rumenem morji pa ravno in
nizko (Kitajska nižava).  Ta pregosto poseljen svet ima mnogo
mest, ki štejejo nad pol milijona prebivalcev, posebno veliko pa takih
od 100.000 do 400.000. Najimenitniša mesta so:

Peking  (1,700.000, po drugih le 500.000 lj.), glavno in
stolno dobro utrjeno mesto na reki Pehu. Nanking ali Kiang-
ning  (nad 1 milij. lj.) na levem bregu J a n g- tse-kianga, nekdanje
stolišče in sedanje središče kitajskih učenjakov.

Sang-hai  (395.000 lj.), tujcem odprto pristanišče, najimenit-
niše tržišče kitajsko. Kanton  (P/a milijona lj.) na ustji Sikianga
in Tigra je središče evropsko-kitajski kupčiji. Pred mestom je več
malih otokov: na angleškem Honkongu  (83 km 2  in 156.000 lj.)
hitro raste mesto Viktor  ia,  na portugalskem Mak a o (11 km 2 )
pa mesto Makao (36.000 lj.). Fučeu  (600.000 lj.), glavno tržišče
za črni čaj. Kitajska sta tudi gorata in ognjeniška otoka H a in a n
in Formosa  (z mestom Taivan-fu  100.000 lj.).

2. Podjarmljene dežele (75.310 □mirm in 21 milij. lj.):

a)  Mandžurija ali Tunguzija  (dežela ob Arnuru) je povsodi
pokrita z gorami, ki so kot doline med njimi po večem z gozdi za-
rastene. Podnebje je celinsko: huda zima (tako da reke zamrznejo),
pa vroče poletje. Mandžurija je prvotna domovina sedaj na Kitajskem
gospodujočega naroda in carske njega rodovine. Leta 1644 so se

— 30 —

bili polastili Kitajskega, a kmalu so se privadili jeziku in se navzeli
običajev in omike premaganih Kitajcev. Mukden  (170.000 Ij.) je
glavno mesto deželi.

b)  Mongolija  je velika osrednja planjava, po večem žalostna
puščava (Samo). Kitajski zid jo loči od pravega Kitaja. Kani, gla¬
varji mongolskih razrodov, so podložni kitajskemu čaru, vender mu
ne plačujejo dani, temveč kot generali v državni službi dobivajo
obilo plačo in bogata darila (svilenina in dragocena obleka). Kur en
ali Urga  (t. j. tabor) je glavno in sveto mesto ter imenitno tržišče
Kalkasov, najimenitnišega mogolskega razroda. Dalje proti severju
stoji ob ruski meji in reki Selengi imenitno tržišče Maj m a čin
(t. j. trg) nasproti ruskemu tržišču Kjahti.

c)  11 i ali Zahodna dežela  (navadno S o n g a r ij a imenovana)
je najbolj severozahodni del kitajskega cesarstva; Kitajci jej pravijo
tudi Tian-šan-pe-lu,  t. j. Severna dežela (ker je razprostrta na
severni strani Tian-šana). 11 i ali Kuldža  (60.000 Ij.), gl. m. na
reki Hi.

d)  Vzhodni Turkestan  (Tarim), navadno Visoka Ta¬
tar ij a in Mala Buharija  imenovan, večidel visoka puščobna
planjava, po kterej je posejanih mnogo obširnih zelenic; tudi ob
rekah je rodovitna in dobro obdelovana. Kašgar  (100.000 lj.), sedež
kitajskega mestodržitelja, ima imenitno kupčijo med Ruskim, Turanom
in Kitajem. Jarkand  (80.000 lj.) sredi prerodovitne zemlje (žito,
rajž, bombaž, vino, sadje) ima veliko kupčijo in obrtnost.

e)  Tibet  (16.879 □mirm in 6 milij. lj.) je visoka planjava med
Himalajem in Kuenlunom. Zemlja je sicer dobro močena, vender zarad
nadmorske visokosti (3000 do 5000 m)  le malo rodovitna. Zato se
po teh brezmernih stepih pečajo posebno z živinorejo. Med živalmi
se odlikuje vol j a k s kaj lepim dolgim repom, s kterim se Tibetanci
radi zaljšajo, potem ovca s kaj lično volno in tibetanska koza, ki
daje prelično dlako za kašmirske šale. Tibetanci so lamajsko-budajske
vere in Dalai Lama (včlovečeni bog) je njih verski in svetski glavar;
časte ga kot pravega nezmotljivega boga in sveto je vse, kar je od
njega. Vsako leto pošilja dan (sukno, lično volnenino, jantare i. t. d.)
cesarju v Peking. — Hlasa  (25.000 lj.), glavno mesto, stoji v pre¬
lepi okolici 4600 m  nad morjem ter ima premnogo templjev in samo¬
stanov in precej veliko kupčijo. Po leti biva Dalai Lama na bližnjem
griči v prekrasnem samostanu Potala (t. j. Budov hrib), ki ima nad
10.000 sob, polnih svetih reči.

3. Zavisna in dan plačujoča država Kore  a (2368 [Jmirm in
8 j / 2  milij. lj.) je gorat pa dobro močen polotok med Japonskim in
Rumenim morjem. Zahodno obrežje je nizko in polno ugodnih luk,
vzhodno pa strmo in zarad viharjev ladijam celo nevarno. Notranji
svet je skoro po polnem neznan. Kralj je neomejen vladar, ki Kitaj¬
cem sedaj pa sedaj daje dan, a to mu Kitajci z darili povračujejo.

Prirodnine in omika. Kitajsko  je posebno bogato razno¬
vrstnih rastlinskih prirod  ni  n;  med temi je čajevec  pravemu

— 31 —

Kitaju lastna rastlina, rajž  pa najimenitniša. Kmetijstvo  se je
tako razvilo, kakor nikjer ne na zemlji; ž njim se pečajo Kitajci
posebno pridno in zelo umno. Razen rajža, glavnega pridelka (če je
zanj slaba letina, lakote umrje mnogo tisoč ljudi) pridelujejo tudi
pšenico, ječmen, proso pa razno sočivje. Preimeniten je čaj, kterega
povsodi pijo in preveliko tudi na tuje prodajo. Tretji glavni pridelek
je bombaž; potem pride eukrovo trstje, indigo, tobak, razne rastline
za olje, južno in drugo pitomo sadje. Kitaju posebno lastno je lojevo
drevo, kitajski cimet, rastline in drevesa za firnež. Lesa pomanjkuje.
— Kitajci rede vse navadne domače živali;  najbolj pa cvete svi-
loreja, ki se je začela uže 2600 let pr. K. Kitaj je prvotna domačija
naših fazanov, ktere povsodi drže. — Tudi kopanin  je Kitajsko
jako bogato in rudarstvo cvete po raznih krajih uže več tisoč let.
Najimenitniše kovine so: zlato, srebro, svinec, živo srebro, cink, zlasti
pa železo, kterega preobilo dobivajo. Premoga je obilo po raznih
krajih, dobivajo ga tudi na Formosi. Povsodi je na ostajanje soli.
Imenitni so dragi in poldragi kameni, med temi tudi kaolin ali por-
celanka.

Obrtno  st  je po pravem Kitaji jako razširjena in zelo razvita;
premnogo obrtnij pri njih cvete uže več tisoč let. Svilenino, smodnik,
papir, magnetno iglo i. d. so napravljali in rabili že pred 4000 leti;
v nekterih obrtnijah pa še sedaj prekose Evropejce. Najimenitniši
njih izdelki so: svilenina, nanking (iz rudečkastega bombaža), por-
celanino, papir, izrezljano blago, razna drobnina in dragotina, s Ar¬
nežem prevlečeno blago, barve, tuš ali kitajsko črnilo, blago iz razno
mešanih kovin i. t. d.

Kupčija  kitajska je jako velika in živahna; pospešujejo jo
dobre ceste, plovne reke in prekopi, izvrstno uravnane pošte, semnji
po raznih mestih i. t. d. Železnic Kitajci še niso jeli zidati; 16 km
dolgo črto od Vusanga v Šanghai so bili 1. 1876 dozidali, a 1. 1877
jo je vlada dala razdreti! Poprej je bilo Kitajsko zaprto tujim trgovcem,
le Rusi so po suhem smeli ž njim občevati; pozneje so se primorske
držve po večem šiloma vrinile v nektere luke, kterih je sedaj uže
19 odprtih tuji kupčiji. Izvaža se čaj, surova svila in svilenina, mošus,
cimet, tuš, nanking, porcelan, papir i. t. d.; vvaža pa opij, bomba-
ževina, surova svila iz Japonskega i. t. d.

Za duševni raz vitek skrbe med Kitajci premnoge šole; v obče
se lehko reče, da so pravi Kitajci zelo izobraženi; do više ali zna-
nostne izobraženosti se pri njih pride le po predolgem in trudapolnem
učenji. Kdor hoče priti do viših služeb, mora dovršiti ostre izkušnje.
Drugače je po osrednjih višavah in planjavah, koder se človek še dan
danes kot pred tisočletji bojuje z osorno prirodo ter živi le od svojih
čred, ktere semtertja poganja.

8. Japonsko cesarstvo.

Obširnost in prebivalci. Japonsko  obsega 4 veče otoke
(Jezo, Nipon, Sikok in Kiu-Siu)  pa neštevilno malih (po

— 32

nekem poročilu štejejo 3850 otokov) med Japonskim morjem in Ve¬
likim oceanom. Dalje so japonski južni Kurili  pa pred Vzhodno-
kitajskim morjem stoječi Liu-Kiu,  sedaj navadno Lučn  imeno¬
vani. Vsa ta otoška država meri 3824 Q mirm ter ima 36 milijonov
ljudi. Po krvi so Japonci mešani narod tatarsko-mongolskega
plemena. Prvotni prebivalci so bili Aini;  okoli 1. 1240 po K. so se
jeli Kitajci na jugu naseljevati; po dolgih bojih so omikani nasel¬
jenci zmagali prvotnike ter se ž njimi pomešali v sedanji japonski
narod. Vere  so trojne. Nekteri so sintovske,  ki pozna poleg
najvišega bitja mnogo manjših bogov in polubogov (v templjih ti
nimajo malikov, ampak le velika zrcala iz kovine). Dosta več jih je
bndzovske vere,  t. j. močno prenarejene Budove vere. Budzanci
časte malike in mališke podobe. Učenjaki ali modrijani šopa Kon-
futsej  eve  vere.

Naopična izobrazba. Vsi japonski otoci so gorati in njih nar-
viši vrhi, po večem od severja proti jugu v pogorja zvrsteni, segajo
celo nad ločnino večnega snega. Mnogo jih je vzpetih nad 4000 m
in Fuzi-Jama,  t. j. velika gora na zahodu od zatona Jedoskega
meri celo 4665 m.  Skoro vsi visoki hribi so goreči ali pa ugasneni
ognjeniki. Hudi potresi po gostem potresajo ognjeniško zemljo : „Kiti,
pravijo Japonci, rijejo pod zemljo".

Velike reke se niso mogle razviti; mnogo pa je deročih brež-
nic; najimenitniša je Jedagava  na Niponu, izvirajoča iz jezera
O a vi,  ki je postalo v globokem zemeljskem usedu. Premnogo je
tudi gorkih vrelcev.

Podnebje je pri velikej razpetosti države od severja proti jugu
(nad 260 mirm) po raznih krajih kaj različno, v obče pa kaj zdravo
in dosta topleje nego na azijski celini po istej zemljepisnej širini
(po severnih straneh Kipoma 10° C., po Kiu-Siu pa 15° C.). Vlažni
morniki zmanjšujejo poletno vročino, topli morski tok Kuro-Sivo (ob
vzhodnem obrežji) pa zmehčuje zimo.

Državni oblastnik in mestopis. Na Japonskem se zove vladar
„mikado“ (t. j. naslednik bogov ali sveto veličanstvo).

Kioto ali Miako  (300.000 lj.), gl. m. na otoku Niponu, je
središče japonskih učenjakov ter ima mnogo šol, knjižnic in tiskar-
nic. Tokio ali Jedo  (850.000 lj.) po drugih celo 2 milijona, od
1. 1868 drugo gl. mesto, v kaj rodovitni ravnini in le 3 mirm od
prevelike in varne zanožine, ob kterej stoji imenitno pristanišče J o-
kohama  (70.000 lj.) z veliko kupčijo z Evropejci. Tokio ima ime¬
nitno c. vseučilišče. O soka ali Ohosaka  (300.000 lj., po drugih
nad 400.000), preimenitno tržišče ob morji, kjer žive najbogatejši
kupci in najspretniši umetniki japonski.

33

Nagasaki (50.000 Ij.) na Kiu-siu, imenitno primorsko tržišče
za veliko kupčijo z Evropejci, kterim je bilo med japonskimi mesti
najprej odprto.

Liu-kiu  obsegajo 36 večili in manjših otokov, ki so do 1.
1872 imeli nezavisnega vladarja, sedaj pa so v japonski oblasti.

Otok S ah ali n so Japonci 1. 1875 ves prepustili Rusom, a
od teh so dobili otoke Kurile.  Tudi polotok Korea  je od 1. 1876
po polnem nezavisen od Japonskega.

Priro dnine in omika. Ras tli n j e japonsko je kaj bogato in
raznovrstno ter obsega po nekoliko rastlinje tropičnega pasa, po
nekoliko pa vse rastline zmerno-t.oplega. Kmetijstvo  je na Ja¬
ponskem še bolj razvito kot na Kitajskem. Glavni pridelki so rajž,
žito, čaj, sočivje, zelenjad, bombaž, konoplja i. d. —Z živinorejo
se le malo pečajo, močno pa s svilorejo in bučelarstvom pa ribištvom.
— Zelo razvito rudarstvo  uže od starodavnih časov daje obilo
zlata in srebra, izvrstnega železa in bakra, nekaj izvrstnega kositra,
svinca in živega srebra.

Obrtno  st  japonska je zelo razvita ter prekosi celo kitajsko.
Najimenitniši njih izdelki so: svilenina in bombaževina, z lakom ali
firnežem prevlečeno blago, raznovrstni izdelki iz bakra, iz razno me¬
šanih kovin, orožje, godbeno, astronomično in prirodoslovno orodje,
zlasti pa raznovrsten papir in razni izdelki iz papirja, porcela-
nina i. t. d.

Notranja kupčija  je kaj živahna; pospešujejo jo premnoge
kupčijske ladije, izvrstne ceste, dobro urejene pošte, sejmi in trgi,
dalekopisi in železnice (te merijo 121 km)  i. t. d. Zunanjo kupčijo
so pa do leta 1842 imeli le s Hollandci v rokah; to leto so odprli 5 luk
sorodnim Kitajcem; potem so Zedinjene države severoameriške in
Velika Britanija prisilile Japonce, da so jim vsaj nekaj luk odprl-
(1854). Malo pozneje so ž njimi^ sklenili kupčijske pogodbe Rusi,
Hollandci (1855), pozneje Prusi, Svajcarji, Franeozje in Avstrijanci
(1869). Izvaža se čaj, surova svila, izvrstno sviloprejno seme, bombaž,
rajž, suhe ribe i. t. d.; vvaža pa volnenina in bombaževina, orožje
in kovinsko blago.

Tudi v duševni izobraženosti  lepo rasteni Japonci pre-
kose Kitajce, od kterih so dobili pismo in razne znanosti. Premnogo
je šol po vsej deželi. V zadnjih letih so se seznanili z evropejskimi
vedami ter so jeli prestavljati evropejske knjige in jih vpeljavati v
svoja učilišča.

9. Sibirija in druga ruska Azija.

Lega, obširnost in prebivalci. Velikanska ta ruska posestva
so razprostrta po vsej severnej strani azijske zemljine od Ledenega
morja do Kitaja in srede Turkestana, od Urala in Črnega morja do
V elikega oceana. Obsegaj opapravo Sibirijo  z deželo P o a m u r s k o,
rusko Osrednjo Azijo  (Kirgizijo in velik kos Turkestana) pa
Kavkazijo.  Ves ta svet meri 163.126 □ mirm, t. j. mnogo nad

3

34 —

tretjino cele Azije, ter ima 15 milijonov ljudi. Ti so po rodu in je¬
ziku, po veri in življenji jako različni. Po Kirgiziji in Turke-
stanu  so razni k ir g iž ki in turški  razrodi, po večem mohame¬
danske vere, ki se pečajo s poljedelstvom ali pa z živinorejo. V Si¬
biriji so Tatari  med evropsko mejo in Objo, Ostjeki  ob dolenji
Obi, Tunguzi  (ki se le z lovom divjih zveri žive) od Jeniseja proti
vzhodu, Samojedi  ob dolenjem Jeniseji, Ja kuti  ob Leni, Kor-
jeki  po vzhodni Sibiriji, Cukoti  na polotoku, po njih imenovanem,
Kamčadali  na Kamčatki in razni drugi razrodi mongolskega
plemena. Po veri so skoro vsi malikovalci.  Poleg teh prvotnikov
pa je po Sibiriji mnogo ruskih naselnikov.  Tem naselnikom se pri¬
števajo tudi prognanci, ki jih iz vseh krajev evropske Rusije sem
pošiljajo: okoli 10.000 na leto. Nekteri izmed njih delajo v rudnikih
ali pa izpirajo iz peska zlato, nekteri služijo za hlapce pri sibirskih
bogatincih, nekteri dobe zastonj kos zemlje, 1 kravo in nekaj ovac
ter se kot kmetovalci naselijo; najbolje pa se godi prognancem, ki
znajo kako rokodelstvo: ti se naselijo po raznih krajih , zlasti po
mestih ter se navadno kaj hitro obogate. Po Kavkaziji  bivajo
razni narodiči: Abhasi, Črkesi, Kistjeci, čečenci, Oseti
in razni lezginski  razrodi (vsi ti na severnem pobočji Kavkaških
gora), potem pa Gruzinci, Mingrelei, Armenci  i. d. (vsi ti
na južnem pobočji), ki so po veri večinoma moliamedanci —
Armenci pa kristijani.

I. Sibirija s Poamurjem (125.000 □ mirm in 4 milij. lj.).

S ib ir ij a obsega vso severno Azijo od Urala do Velikega oceana.
Po južni in vzhodni strani so razrastene razne gore  zadnje-azijskega
višavja. Sajanske  gore so razstavljene v dolgem proti jugu od¬
prtem loku med izvirom Jeniseja in južnim bregom Bajkalskega je¬
zera. — Med predorom Selenge in virom Silke, edne izvirne reke
Amurja, so razrastene Daurske ali Transbajkalske  gore, ki se
po vzhodnih končinah sklepajo s Cinganom.  — Med Silko do nje¬
nega izliva v Kerulun, drugo izvirnico Amurja, in Vitimom, vode bo¬
gatega dotoka Lene, je Jablanov hrbet.  Ker je jako bogat raznih
rud, ustanovilo se je tam rudarsko mesto Nrčinsk.  — Ob Ohotskem
morji naravnost proti severju drže Udske  gore, ki proti morju jako
strmo propadajo. Prek njih in Jablanovega hrbta drže silno nepri-
pravni prelazi  (okoli 1300 m visoki) od Velikega oceana v Jakutsk
in osrednjo Sibirijo. Zelo razrastene so proti severozahodu n. pr. med
Vitimom in Aldanom, pa med Aldanom in Indigirko ; ti puščobni raz-
rastki se zovejo Aldanske  gore. — Dalje proti severovzhodu črez
ves Cukotski  polotok do Vzhodnega  nosa raztegnen je Stanovi
hrbet; od njega so odcepljene Kamčatske  gore, ki pokrivajo pol-

- 35

otok Kamčatko; odlikujejo se z veliko množico gorečih in ugasnenih
ognjenikov (38), ki so 3000 do 4800 m  visoki. — Na severno stran
se vse te gore , zlasti pa Altajske in Daurske polagoma znižujejo v
severno ali Sibirsko nižavo.  Ta je razprostrta od rečenih gora
do Severnega ledenega morja, pa od Urala do Cukotskega polotoka;
nje širokost je, čim dalje proti vzhodu, tem manjša ter meri poprek
40 do 75 mirm. Obsega pa vsa ta planjava okoli 100.000 □ mirm,
vender je zarad neugodnega podnebja le na zahodni polovici rodo¬
vitna, namreč po pasu, okoli 40 mirm širokem, ki veže poseljene Uralske
gore s plodnim Altajskim svetom. Cim dalje proti severju, tem bolj
pustotna in močvirna je po leti, po zimi pa mnogo m  globoko
zamrznena. Mesto gozdov se sprva nahaja grmje, za tem pride pri¬
tlično brezje in na zadnje le razni mahovi in lišaji. Najuborniši so
kraji, kterim Rusi pravijo tundre.  Te se razširjajo ob Ledenem
morji, zlasti med Jenisejem in Leno. V teh žalostnih planjavah je
zakopanih premnogo praveških živali (mamut, rinozeros i. t. d.), ki
dajo obilo slonove kosti.

Sibirija ima obilo voda, velikih in malih, le škoda da se izli¬
vajo v Severno ledeno morje, ki je človeškemu prometu tako nepri¬
stopno. Najimenitniše so: 1. Ob postaja iz več izvirnih rek v

Altajskih gorah ter se izliva v Obski  zaliv. Največi levi dotok ji
je 330 mirm dolgi Ir tis,  ki teče skozi Dzajsangsko  jezero in
v sebe sprejemlje leva pritoka Išim in To bolj.

2. Jenisej  izvira v podolnici med Sajanskimi in Tangnuskimi
gorami, teče proti severju in z desne sprejemlje An g ar o ali Vrh n j o
Tungusko  (skozi Bajkalsko jezero tekočo), pa Podkaraeno alj
Srednjo in Nižjo Tungusko.  Ob in Jenisej s svojimi dotoki
močno pospešujeta kupčijo med Sibirijo in Kitajskim.

3. Lena  izvira v Vrholenskih gorah, teče 380 mirm daleč v
velikih zavojih proti severju ter se po več rokavih skozi plimujoče
ustje izliva v morje. Plovna je do Jakutska, kjer je najdalje proti
vzhodu zavita. Vitim, Olekma in Aldan  so nje največi desni
dotoči. Po Aldanski dolini drži kupčijska pot navzgor in prek pri¬
morskih Udskih gora v Ohotsk ob morji.

4. Indigirka in 5. Kolima  pa izvirate na zahodnem po¬
bočji Stanovega hrbta ter se kot brežnici izlivate v Ledeno morje.

7. An a dir izvira v Cukotskih gorah ter se kot brežnica izliva
v zaliv Anadirski (Beringovo morje).

3 *


— 36 —

iv)' "■  ;  I; V' :  V--'’-' . '• r '- 1  -n  K-’ - v ’

v

7. A m u r postaja  izZilkeinKeruluna, ki izvirata v južnih
končinah Jablanovega hrbta. Sedaj je po večem v ruski oblasti, ali
vsaj ob njem drži rusko-kitajska meja. Ob njegovem zelo zasutem
ustji stoji mlado mesto Nikolajevsk.

Tudi jezer je mnogo zlasti med sibirskimi gorami (Balkaško,
Dzajsangsko, Bajkalsko  jezero i. d.).

Podnebje je v obče celinsko; po severnih straneh vlada tudi
po leti le mala toplota, tako da se le na površini zemlja otaja in
spremeni v močvirje, globokeje pa je do 150 (do 200) m  nepre¬
stano zamrznena. Zima pa je povsodi silno huda; v Kamčatki in po
vzhodnem obrežji pade temperatura na 50° C. pod ledišče. Najmrz-
lejše mesto so imeli Jakutsk  na Leni; a natančnejše opazbe so
dokazale, da je Vrhojansk,  malo mesto (300 lj.) ob brežnici Jani
na severni strani od Jakutska, najhladnejše na zemlji, kajti srednja
temperatura meseca januarja je tu — 45° C. (v Jakutsku le — 43° C.),
februarja — 49°, marca pa — 33°. Najhujši mraz so v tem mestu
opazovali 31. decb. 1871 in sicer — 63° C. Po vzhodni polovici
imajo osrednje in južne strani sicer tudi celinsko podnebje, a to je
razmerno mehko.

Sibirija  je upravno razdeljena med 8 gubernij. Mesta v za¬
hodni  Sibiriji: Toboljsk  (20.000 lj.) na sotočji Tobolja in Irtiša
ima veliko kupčijo in razvito obrtnost. Berezov  ob dolenji Obi,
eden najhujših krajev za sibirske prognance. Omsk  (31.000 lj.) na
Irtiši ima veliko kupčijo s Kirgizi. To m s k (34.000 lj.) na desni
strani od Obi na Tomu ; najbogatejše mesto v Sibiriji. Od tod drže
kupčijska pota v Kitaj. Barnaul  (14.000 lj.) na gorenji Obi, najime-
nitniše rudarsko mesto v zahodni Sibiriji.

V vzhodni  Sibiriji: Jenisejsk,  tržišče za žito in kožuho¬
vino. Irkutsk  (34.000 lj.) na Angari, gl. m. vzhodne Sibirije, se
posebno peča z vrtnarstvom in obrtnostjo pa s kupčijo v Kitaj.
Kjahta,  mestice na reki Kjahti, ki je loči od kitajskega tržišča
Maimačina, ima velike sejme in glavno kupčijo s Kitajci. Sedaj se
je ta kupčija skrčila, ker karavane večinoma potujejo prek Urge in
Songarije v Kuldšo na Iliji ali pa prek ruskih mest v Altajskih
gorah. Jakutsk  na Vitimu, središče kupčiji s kožuhovino. 01 e ir¬
sko j e na ustji Olenka v Ledeno morje, je najbolj severna vas na
starem svetu. Nrčinsk  na Silki in Nrči, središče rudarske pokrajine,
ki daje zlato, srebro in svinec, a tudi obilo dragocene kožuhovine.
Nikolajevsk,  vojno in kupčijsko pristanišče ob ustji Amura.

Novosibirski otoci  stoje v Ledenem morji pred Leno ter
so brez ljudi. Po njih životarijo le beli medvedi, severni jeleni, črne
divje gosi i. t. d. Pred ustjem Kolime stoje v istem morji Medvedj i
otoci,  ki so tudi brez ljudi. Dobivajo pa na njih obilo kosti in zob
predpotopnih živali (mamutov, nosorogov i. t. d.).

— 37

II. Ruska osrednja Azija (33.450 □ mirm in 57a milij. lj.).

Ruska osrednja Azija  obsega pokrajino onostran Hvalin-
skega morja, stepi kirgižke in glavno gubernijo Turkestan. Kir¬
giz k e stepi  se širijo na severni strani od Turkestana med rekama
Ural in Irtiš. Pastirski Kirgizi  prehajajo po njih s svojimi mnogo-
brojnimi čredami. Ločijo se Kirgizi v Veliko, Srednjo in Malo
četo;  vere so vsi mohamedanske.  Enako puščobna je tudi ravna
pokrajina onostran Hvalinskega morja. Glavni gubernij Turkestan
obsega le na vzhodni strani Aralskega jezera plani svet, večinoma
peščeno puščavo, dalje proti vzhodu pa se širi v gorovje zahodnega
Tianšana.

Sir Darja  (Jaxartes) je najimenitniša reka; izvira v Tianšanu
ter se po dvakrat zelo zavitem teku (okoli 220 mirm) izliva v Aral-
sko jezero. V to jezero teče tudi Arnu Darja  (Oxus), ki pa le ob
dolenjem teku dela mejo med Hivo in ruskim Turkestanom.

Mesta: Semipalatinsk  (14.500 lj.) na gorenjem Irtiši, stoji
uže v veliki pokrajini krog Balkaškega jezera, kterej pravijo sibirska
Italija. Vrnoje  (18.000 lj.) na dotoku reke Hi, ki se izliva v Bal-
kaško jezero. Ho k and (40.000 lj.), imenitno tržišče na Sir Darji.
Taškend  (100.000 lj.) v prelepi pokrajini, polni vrtov in vino¬
gradov, ima več rokodelnic in fabrik pa veliko kupčijo. Samar¬
kand  (38.000 lj.) na Kohiku (mali pustinjski reki) v kaj lepi in
zelo rodovitni pokrajini, ima precej obrtnosti. Posebno je cvetel za
Tirnura, mongolskega kana, ki je tu stoloval (j- 1405).

III. Kavkazija (4727 □ mirm in 6 milij. lj.).

Kavk a zija  je obširna dežela med Črnim in Hvalinskim mor¬
jem; po sredi jo pokriva nepristopno Kavkažko gorovje,  ki
drži od Črnega morja v jugovzhodno mer do Hvalinskega morja, kjer
se na polotoku Apšeronu  končuje z nosom Apšeron.  Sestav¬
ljeno je iz več vzporednih pogorij, ki so med rekami Kubanom
(v Črno morje) in Ter ek o m (v Hvalinsko morje) in pa Kurom (v
Hvalinsko morje) in Rionom (v črno morje) razrastena, Greben glav¬
nega pogorja, ki dela mejo med Azijo in Evropo, meri poprek 3250 m,
greben vštričnih pogorij, ki so po globokih dolih in grapah ločena
od glavnega, je za 1000 m  nizi. Naiviši vrhi tega okoli 110 mirm
dolgega pogorja so vzpeti nad ločnico večnega snegu, Elbrus  celo
6050 m,  Kazbek  pa 5380.

Ciskavkazija  (2660 □mirm) ali svet na severni strani
glavnega pogorja se prišteva Evropi, k Aziji pa Transkavkazij  a
z novo dobljeno Armenijo.

— 38 —

Mesta: Tiflis  (110.000 lj.), t. j. Toplice (ima res sloveče žve-
plenice 46° C.), gl. m. Transkavkazije, stoji na Kura ter ima precej
obrtnosti in veliko kupčijo. Od tega mesta drži jedina pot prek
Kavkaza in sicer prek prelaza B a b e k a (na vzhodni strani Kazbeka)
v Ciskavkazijo. Baku  (16.000 lj.), trdnjava in luka ob Hvalinskem
morji z veliko kupčijo. Tu je mnogo virov zemeljske nafte in gor¬
ljivega plina (atešja, svetišče ognječastiteljev v vasi Balahanu). Se¬
ni a h a (26.000 lj.) v nevarnem kraji, ki ga potresi po gostem pre¬
tresajo. Erivan  (15.000 lj.) gl. m. in Kars  (9000 lj.), imenitna
trdnjava v Armenskih gorah. Mesta v Ciskavkaziji gl. pr. Evropi.

Prirodniue in omika. S poljedelstvom  se v Sibiriji pečajo
po zahodnih straneh do 60°, po vzhodnih pa le do 55° zemljepisne
širine. V osrednji Aziji je zemlja zelo rodovitna povsodi, koderkoli
je dovolj močena. V Kavkaziji in zlasti v Sibiriji dajo gozdovi obilo
najlepšega lesa. — Izmed živali  drže po južnih straneh konje, ovce
in govejo živino, poleg teh tudi koze, svinje, bučele in velblode
(zlasti v Turkestanu), po severnih straneh pa severnega jelena in psa
(v Kamčatki). Silo veliko dobička daje lov divjih živali. Nekteri raz-
rodi se živijo le z ribami, kterih je prepolno po ondotnih rekah in
jezerih. — Prebogata je azijska Rusija raznih ko pan in (zlata,
srebra, železa, svinca, platine, bakra, grafita, premoga itd.) —
Obrtno  st  je majhna, kupčija  pa jako velika in živahna.

10. Turan ali Turkestan.

Obširnost in prebivalci. Turan ali Turkestan  (tudi prosta
Tat arij  a ali velika Buh arija  imenovan) obsega sedaj le še po¬
krajino Turkomansko in kanata Hivo in Buharo,  ki so na
severni strani Iranskega višavja razširjene v veliko nižavo Tu-
ransko.  Vsled zadnjih ruskih zmag in prisvojitev se je njega po¬
vršje skrčilo na 5000 Q mirm. Prebivalcev je okoli 3 T / 3  milijona;
ti so po rodu Tatari  (Turki), po veri pa mohamedanci.

Navpična izobrazba. Po vzhodnih in južnih straneh je dežela
gorata, kajti todi so razrastene končine Tianšana,  H in  d uku  š a
in Bel  ur  dag  a (Pamir). Te gore narejajo ponekodi le dolinske po¬
krajine (povsodi zelo rodovitne, če dovolj močene), ponekodi pa široko
stopnjevino, črez ktero se polagoma pride v Turansko nižavo.
Ta obsega še sedaj največ prostora, kajti razprostrta je na zahodu
proti Hvalinskemu morju, na Severji pa ob Arnu Darji sega celo do
južnih bregov Aralskega jezera. Ta globoka ravan je po večem gola
pustinja s travo pokrita, drugodi pa po polnem nerodovitna peščena
(Kara-kum). Posebno rodovitne so pa obširne zelenice v turanskih
pustinjah, kajti prehudi zimi vkljubu zori po njih vinsko grozdje,
smokva in ščipak ali granatovo jabelko. Posebno obilo pa pridelujejo
buč, ki prebivalcem dajejo neko pijačo.

— 39

Najimenitniša reka je Amu Darja  (Oxus); izvira iz Sirikul a
na višavji Pamirskem ter ima 260 mirm dolg in skoro po polnem
premočrten tek prek Turana do izliva v Ar al s ko jezero.  Pred
njegovim ustjem je razprostrta dobro močena in prerodovitna pokra¬
jina Hiva,  pri starodavnikih Chorasmija imenovana. Ob gorenjem
teku sprejemlje v sebe mnogo dotokov, ob srednjem pa se ti posi-
kajo v pesku, preden ga dosegajo.

Podnebje je po raznih krajih jako različno. Po visokih grebe¬
nih in vrhih Hindukuša, Belurdaga (Pamir) in Tianšana sneg nikdar
ne skopni; po srednjih višinah in dolinah je podnebje prijetno,
zmernotoplo, po planjavi pa zelo vroče in nezmerno.

Državna razdelitev in mestopis. Dežela je prej obsegala mnogo
nezavisnih kanatov. V njih vojske so se vtikali Rusi ter jim pola¬
goma vzeli preobširne pokrajine, tako da ima sedaj le 2 kanata:
Buharo in Hivo  in pa nezavisno pokrajino Tur km a n ij o.

1. Buhara (2390  □ mirm in 2 T / 5  milij. lj.), najmogočniši kanat,
je prava domovina turških Uzbekov. Tudi gl. m. se zove Buhara
( 150.000  lj., po drugih polovico manj), turško učenjaško mesto v
veliki pa rodovitni zelenici na nekem dotoku pustinjske reke Ko¬
bilca,  ima zelo veliko obrtnost in kupčijo med Ruskim, Kitajskim
in Iranskim.

2. Hiva (578  Q mirm), zelo skrčeni kanat ob levi strani do-
lenjega Amu Darje, večinoma peščena puščava. Gl. m. Hiva  (20.000
lj.) v prerodovitni zelenici ima živahno kupčijo; tudi je razupito
tržišče za sužnike.

3. Tiirkmanija (ponekodi puščava, ponekodi pa pustinja) je
velika pokrajina med Hivo, Buharo in Iranom; na zahodni strani pa
so nje meje nedoločene, ker todi Rusi neprestano širijo svojo oblast.
Po njej biva več turških razrodov, ki imajo svoje nezavisne glavarje.
Merv,  zelo zapuščeno mesto ob Murgabu, je njih središče.

Prirodniue iu omika. Najimenitniši pridelki  so:  dinje (buče),
margarane (šipaki), mandelji, rajž, turšica, tobak, bombaž, sadje in
vino. — Živali:  konji, dvogrbavi velblodi, ovce in sviloprejke. -—
Kopanine:  rubini, turkisi in v Belurdagu razne kovine (kterih
vender le malo izkopujejo). — Obrtnost  je majhna, kupčij  a pa
primeroma zelo velika.

n. Afrika.

Afrika z otoki meri 299.000  □ miriametrov ter ima 206 mili¬
jonov ljudi; po takem jih pride 690  na vsak □ mirm.

Na kratko naj se ponovi Afrike porazna izobrazba (I. del str.
67 — 69 ), nje podnebne razmere (I. del str. 80 ), nje prirodniue (I. del
str. 84 ) in nje narodopisne in omikopisne razmere (I. del str. 103).

— 40

I. Podkraljestvo Aegyptovsko.

Obširnost in prebivalci. To  podkraljestvo obsega pravi
Aegypet in razne postranske dežele, namreč Nubijo,  S en  a ar,
(aegyptovski) Sudan, Kordofan  in D ar  f ur.  Ker so zadnji čas
Aegypčanje prisvojili nekaj pokrajin ob gorenjem Belem Nilu in
Gazelini reki,  ne dajo se meje celemu podkraljestvu natanko
določiti. Površino cenijo sedaj 29.869 □ inirm. Pravi Aegypet
meri 9353 □ mirm ter ima 5,580.000 ljudi; ti so razen tujcev
(Grkov in drugih Evropejcev, Turkov in Armencev) po večem z
Arabci mešenani prvotniki. Felahi  se zovejo poljedelci, ki zelo
uborno žive. Razen tujcev in Koptov (ki so krščanske vere) so vsi
prebivalci mohamedanske vere. Postranske debele imajo okoli 10 4 / 5
milij. ljudi, ki so razen Nubijanov  (v Nubiji, Senaaru in med
Nilom in Kordofanom) vsi zamorskega plemena.

Navpična izobrazba in vodovje. Aegypet  so uže starodavniki
zvali dar veletoka. Nil postaja pri Kartumu iz izvirnic Sinjega
(Bahr el Azrelt) in Belega Nila  (Bahr el Abjad.) Poprej skozi
stoletja (od starega veka sem) tako skrivnostno povirje Belega Nila
(Nili caput quaerere) sta 1. 1863 svetu odkrila imenitna angleška
potnika Speke in Grant. Po nju poročilih so med Luninimi gorami
in onim hribovjem, v kterem najviša afriška Snežnika Kilimandžaro
in Kenia stojita, zelo velika jezera. Napajajo jih razne reke, ki iz¬
virajo v rečenih gorah. Najimenitniše jezero med njimi je 752 □minn
velika in 1150 m  nad morjem stoječa Viktorij a-Njanza ali
Ukereve,  iz kterega na severni strani teče mogočna reka, Vik¬
tor i n Nil,  poslej Beli  Nil  imenovana. Proti severju teče nepre¬
stano med strmimi stenami ter dela mnogo brzic in slapov. Tik
jezera Albert Njanza ali Mvutan  dela 36 m  visoke Murchiso-
nove slapove. Na severnem konci se izliva v to jezero, iz kterega
močno pomnožena reka teče v 400 do 440 m  široki strugi dalje
proti severju. Ta jezerska reka se vali na 7° s. š. prek obširne mo¬
čvirne nižave ter na 972° s. š. v sebe sprejemlje svoja najbolj vod¬
nata dotoka Bahr  el  G a s a 1 (Gazelino reko — na levi) in S o b a t
(na desni). Tako pomnoženemu veletoku pravijo Bahr el Abjad
ali Beli Nil,  ki se po močno razviti strugi vali dalje proti severju
do Kartuma.  Do tod velikanski tek meri vsaj 300 mirm. Pri tem
mestu se združuje z drugo izvirnico, Bahr el Azrek ali Sinji
Nil  imenovano.

Bahr el Azrek ali Sinji  Nil  (obgorenjem teku tudi Abaj
imenovan) izvira ob zahodnem robu Abisinskega višavja ter teče na
tem skozi TzanskoaliDembeaskojezero  (1862m nad morjem);

41 —

v dolgem loku se vije proti Severju prek senaarskih pustinj in
stepi do Kartuma, ki stoji zelo sredi teka velikanskega Nila.

Od Kartuma navzdol teče zedinjeni veletok prek srednje stop-
njevine ali skozi Nubijo  ter nareja tu velikanski zavitek, ki sega
do severnega povratnika; v tem oddelku ima tudi 11 nizkih slapov
ali skakalcev. Pokrajine ob njegovih straneh so večinoma puščobne
ter so strjene v 600 do 650 m  visoko kamenito planoto. Tu sprejemlje
zedinjeni Nil jedini dotok Atbaro  (ob gorenjem teku Takazzij  a
imenovan), ki prihaja iz visokih Abisinskih gora.

Pri Asuanu stopa veletok v Aegypet ali svojo dolenjo stopnje-
vino ter teče po ozki dolini v premnogih velikih in malih ovinkih
do mesta Kairo. Tu se pred komaj 4 ure hoda široka dolina odpre
v globoko planjavo; reka se pa cepi v več rokavov, ki se prek
220 □ mirm velike delte izlivajo v Sredozemsko morje. Poglavitna
rokava sta pri Rosetti in Damietti, ki sta med seboj po premnogih
manjših rokavih in prekopih sklenena.

Preozko dolino v Aegyptu ograjajo Arabske inLibyjske
gore, ki se reki semtertje do 200 m  približujejo. Arabske gore
med Nilom in Arabskim zalivom so strjene v puščobno skalnato
planoto, prek ktere pelje več imenitnih presek iz Nilske doline do
Arabskega zaliva (n. pr. med Kenehom in Koseirom). Naj viši vrhi
merijo 1600 m.  Libyjske gore  so med Nilom in puščavo Saharo
enako strjene v puščobno planoto, vender dosta niže od Arabskih.
Na jugu se ti planoti neposredno prehajate v po polnem jima po¬
dobno Nubijsko visoko planoto.  V teh skalnatih in po pol¬
nem suhih goljavah ne izvira ne najmanjši studenec ali potok.

Kot vsi veletoki tropičnega pasa ima tudi Nil vsakoletne po¬
vodnji; s temi oživlja Aegypet, ki bi brez njih hitro postal to, kar
ste Sahara in Arabija ob njegovih straneh. Zato so vsi dobri vla¬
darji te skrivnostne dežele uže od starodavnih časov posebno skrbeli,
da se je mastna voda po prekopih, vodotokih, jarkih in žlebeh dalje
ko mogoče po zemlji razlivala in jo po potrebi namakala. Na dnu
ostajajoče mastno blato (polud) teh povodnji po polnem nadomestuje
gnoj; zato je Aegypet nekdaj slovel kot najimenitniša žitnica ob
Sredozemskem morji.

Podnebje je povsodi silno vroče; dežuje v Aegyptu le malo¬
krat, zlasti po gorenjem in srednjem Aegyptu, malo bolj po gostem
pa po dolenjem. Severnim in srednjim pokrajinam v Nubiji tudi po
polnem pomanjkuje dežja; južna Nubija, Senaar, Kordofan in Darfur
pa imajo skoro povsodi dokaj moče ter so precej dobro zarasteni ali
vsaj s travo pokriti. Žgoči jugovzhodnik hamsin, zelo neugoden veter
ob času pomladanskega enakonočja.

42 —

Državna razdelitev in mesta. Podkralj, uradno kedive  ime¬
novan, ima neomejeno oblast v Aegyptu in turškemu sultanu v Ca¬
rigradu, svojemu nadoblastniku, plačuje vsako leto le davek 885.000 gl.
v zlatu. Pravi Aegypet od Sredozemskega morja do severnega po¬
vratnika se deli v Dolenji od morja do Kaire, Srednji do Siuta in
Gorenji do Asuana.

Mesta v Dole n jem Aegyptu: Alexandrija  (166.000 lj.),
glavno pristanišče in tržišče. Do Kaire drži železnica, do rosettskega
rokava ploven prekop, ob kterem je mnogo lepih pristav in vrtov.
Ro set te (16.000 lj.) ob zahodnem glavnem rokavu nilskem; na
vzhodnem pa stoji Dami  e tte  (33.000 lj.), lepo zidano tržišče; pri¬
deluje tudi obilo najboljšega rajža. Port Said  (4000 lj.), pristanišče
ob severnem vhodu v Sueški prekop.  Na južnem vhodu stoji
Suez  (12.000 lj.), imenitno pristanišče. Po Sueškem prekopu se je
močno skrčila pot iz Evrope v Indijo, tako n. pr. iz Trsta je bilo
krog Afrike v Ceilon 15.480 morskih milj (1 morska milja = l - 855 km),
a prek Sueškega prekopa je sedaj tja le 5220 morskih milj., t. j. skoro
2 Is  manj.

V Srednjem Aegyptu: Kairo  ali K ah  ir  a (330.000 lj.),
največe mesto v Afriki. Tu stoluje podkralj in sicer v dobro utrjenem
gradu, v kterem je 90 m  globoki vodnjak Jožefov. Ima razvito obrt-
nost in veliko kupčijo. V Suez drži železnica, plovni sladkovodni
prekop pa do Ismaila v Sueški prekop. Kahiri nasproti stoji na levi
strani Nila zelo obrtni kraj Gizeh;  blizu njega so na 52 m  visoki
apneniški planoti imenitne piramide, kterih se je še okoli 30 ohranilo;
najviša (Cheopsova) meri še 148 m.  Faium  (Arsinoe), cvetoče mesto
v pokrajini jezera Moerisovega.

V Gorenjem Aegyptu: Siut  (28.000 lj.), tržišče in zbi¬
rališče karavan, ki iz Darfura in Kordofana čez veliko zelenico (Kardže)
prihajajo v Nilsko dolino. Tudi Esneh  je zbirališče karavan. Blizu
tega mesta zlasti pri vaseh K a r n a k u in Lukso  r u so preimenitne
podrtine in ostaline stovratnih Theb. Od tod ali današnjega mesta
Kenea  drži kupčijska pot v Koseier  ob Arabskem morji. Asuan
(blizu podrtin nekdanjega mesta Syene), južno mejno mesto. Njemu
nasproti stoji v Nilu otok El Sag (starodavniška Elephantina), še
bolj na jugu pa otok El Heif,  nekdanje po svojih templjih in sve¬
tiščih sloveče Philae.

Aegyptu podložne dežele  nimajo povsodi natanko dolo¬
čenih mej :

1.  Nubija, po večem kaj puščobna dežela: Kartum  (30.000 lj.),
glavišče in največe tržišče za Nubijo in južne pa zahodne dežele afriške.

2. Seuaarska dežela med Belim in Modrim Nilom. Senaar,
nekdanje gl. mesto.

3. Aegyptovski Sudan , obširna pokrajina ob Bahr el Gasalu
in gorenjem Belem Nilu, ki so jo zadnji čas prisvojili.

4. Kordofan, pustinjska dežela, ki jo obširna in prevroča pu¬
ščava loči od Belega Nila; gl. m. je el Obeid  (20.000 lj.), ki ima
veliko kupčijo z gumijem, zlatom in slonovo kostjo.

— 43

5. Darfnr , tudi pustinjska dežela, ki jo obširna puščava loči
od Kordofana. .F a ser je najimenitniši kraj.

Aegyptu se prištevajo še nektere pokrajine v severni Abisiniji ;
pokrajina ob Rodečem morji z mestoma S u a k i n (razupito tržišče za
sužnike) in Masova;  potem primorska pokrajina ob Adenskem zalivu
z mestom Zeila  ali Sela in okraj hararski (Harar) v deželi za¬
morskih Gal.

Priroduine in omika. Poljedelstvo  se je sedaj zopet jelo
razvijati. Glavni pridelki so: bombaž, pšenica, rajž, datelji, južno
sadje, indigo, brošč, mak, konoplja in predivo i. t. d. gumij in ka¬
dilo (v Nubiji) in raznovrstne zdravilne rastline. Gozdov pa Aegypet
s podložnimi deželami nima prav nič. — Izmed živali  so imenitne:
enogrbavi velblodi (oslov in konjev je malo), goveja živina, črne ovce,
koze in bučele; perotnina. Koralje in morske gobe so v Rudečem
morji. —Rudarstva  Aegypčanje ne poznajo. Imenitni so kameno-
lomi (granit, sienit, porfir i. d.) ; mnogo je natrona, galuna, žvepla
in precej petroleja.

Obrtnost  je le malo razvita, vender bolj kot po drugih
afriških deželah. — Kupčija  je jako živahna in velika; izvaža do¬
mače in osrednje-afriške pridelke in surovine, vvaža pa les (obilo iz
Avstrije), kovine, premog in razne obrtnijske izdelke.

2. Abisinija.

Obširnost in prebivalci. Abisinija  (Abesinija) ali Habeš  je
velika dežela na jugu od Nubije v gorenjem porečji Sinjega Nila.
Meri 3333 □ mirm (dobro polovico našega cesarstva) ter ima nad
3 milij. ljudi. Ti so po rodu in veri zelo različni. Po severnih straneh
žive rujavi Abisinci, ki so krščanske vere  („kopti“ =jakobiti).
Največ pa je zamorcev  v deželi, ki se prištevajo kaj močnemu
narodu, Gala  imenovanemu (sami se kličejo Grma). Ti so razen
malih izjem malikovalci.  Najdivjiši med njimi so S ang ali.
Med tema narodoma je vseljenih mnogo mohamedanskih in židovskih
Semitov.

Navpična izobrazba. Abisinija je gorata  dežela, ki se na
severozahodni, zahodni in južni strani kot velikansk otok po stop-
njevinah vzdiguje iznad nizke močvirne in gozdnate planjave, Kola
imenovane. Po tej mokri planjavi živi obilo slonov, raznih roparic
in hudih kač. Po goratem svetu je razstavljenih več visokih trav¬
natih planot,  ki poprek 1900 do 2600 m  nad morjem stoje.
Ločene so po nekaj viših pogorjih, kterih vrhovi kipe do 4500 m
visoko. Tej deželi kot Afriki sploh posebno lastne so mizaste
gore,  kterim prebivalci amba  pravijo. Najviši vrhi so ob vzhodnem
robu v Zamanskem pogorji,  v kterem Ras Dazam  čez 4680 m

— 44 —

meri. Na vzhodni strani Abisinsko višavje strmo propada k ozki
ravni Samhari  ob Rudečem morji, ki ima silno vroče podnebje.

Vode ima Abisinija dovolj. Najimenitniša reka je Sinji Nil,
ki teče skozi otočnato jezero Tsansko,  potem pa Atbara  (Ta-
kazija). Tropični nalivi jih redoma napenjajo, da izstopajo iz svojega
vodotoča ter se razlivajo po nizkih dolinah.

Podnebje je različno po nadmorski visokosti. Vsa Abisinija se
po tem deli v 3 predele:  1 Pokrajine do 1500 m  visoke imajo
rastline in živali vročega pasa afriškega (poprečna toplina 25 do
31° C.), 2 Pokrajine od 1600 do 2900 m  visoke so najgostejše na¬
seljene ter imajo rastline zmerno vročega pasa (kakor južna Španija
in južna Italija; 15—26° C. je njih poprečna toplina). 3 Pokrajine
nad 2900 do 4200 m so z lesom ali pa travo pokrite (dnevna
toplina 8—10° C.).

Državne razmere in mesta. Abisinija je bila nekdaj mogočna
država s samovladarjem, ki je mnogo stoletij hrabro odbijal vse na¬
vale azijskih in afriških mohamedancev. A ta država se je bila raz¬
drla po krvavi vojski z Angleži (1. 1868, za čara Teodora) in na¬
slednjih notranjih vojskah. Posamične državice, druga od druge
nezavisne, se sedaj med seboj vojskujejo, ali jih pa sosedni surovi
in krvoločni pastirski razredi (galaske krvi) napadajo ter po njih
plenijo ljudi in blago.

Med abisinskimi mesti bode komaj ktero imelo 10.000 duš.
Sedaj najimenitniše je Adova  v pokrajini Tigre  in ob povirji Ta-
kacije s kaj živahno kupčijo; izdeluje tudi neko bombaževo tkanino,
ki po vsej deželi kot gotov denar velja. Na zahodni strani stoji nek¬
danje abisinsko stolišče Aksum,  ki sedaj šteje komaj 600 hiš. Tu
je tudi sloveča cerkev, v kterej se zgodovina abisinska — „kronika
aksumska“ — hranuje in nadaljuje. Znana sta tudi fiondar,  sto¬
lišče abune, duhovniškega načelnika krščanskih koptov, in Magdala.

Prirodnine in omika. Poljedelstvo  je zelo zanemarjeno.
Rodovitna zemlja rodi mnogo žita, tobaka in bombaža; veliko je
raznega lesa za barvilo, kave (po pokrajini „Kafa“ se ta pridelek
imenuje „kafe“) in dišav. — Bolj razširjena je živinoreja.  —
Izmed kopanin  dobivajo zlasti železo. — Obrtnost  je  mala;
kupčija  precej živahna; dežela izvaža kavo, med, slonovo kost,
sužnike, kože, bisere, gumij, dišave itd.

3. Berberija.

Obširnost in prebivalci. Berberija  obsega v.so severno Afriko
med Sredozemskim morjem in puščavo Saharo, pa med severo-za-
hodnim Aegyptom in Atlantskim oceanom. Meri okoli 26.300 □ mirm
ter ima 12 2 / s  milij. ljudi. Ti se prištevajo 2 različnima narodoma:
Berber ceni  in Arabcem. Berberci, prvotni prebivalci teh dežel,
kterim so dali ime Ardhel Berber, t. j. dežela Berberska, so bolj

— 45 —

črnikaste polti; bolj svetle so Arabci, ki so se iz Arabije sem naselili
ter po raznih straneh s prvotniki pomešali. Ti mešanci se zovejo
Mavri. Mnogo je tudi Židov med njimi. Vere so (razen Židov) skoro
vsi mohamedanske.

Navpična izobrazba. Glede na nadmorsko visokost je svet po
teh obširnih pokrajinah jako različen; ponekodi je gorat ali v stop-
njevino strjen, ponekodi pa je v bolj ali manj visoko planjavo
zravnan. Med Aegyptom in Veliko Syrto se razširja visoka pla¬
nota  Barka; zelo strmo se vzdiguje iz morja do 500 m,  a pola¬
goma prehaja proti jugu v Libyjsko puščavo, proti zahodu pa v
Aegyptovsko nižavo. Po večem (zlasti po notranjih straneh) je suha,
gola in kamenita, le ob severnem robu dobro močena in zarasena.
Med Malo Syrto (zaliv Gabeški) in Atlantskim oceanom je razrasteno
gorovje Atlas.  Loči se v Mali in Visoki Atlas. Mali Atlas,
okoli 7 mirm širok pas gorski, je razprostrt po severni Berberiji;
razdrt je v več pogorij, ki so semtertja do Sredozemskega morja
potegnena, med seboj pa oklepajo male gorske planote. Naj viši nje¬
govi vrhi merijo okoli 1850 m.  Ob njegovem južnem pobočji je od
oceana do Tunizije potegnena ozka pa kaj dolga ravan, ki je po
večem peščena in kamenita ali pa s slanimi jezerci napolnena. Ta
puščobna pokrajina loči Mali Atlas od Visokega na jugu.

Visokemu Atlasu  pravijo tudi Id r ar-N-D  er  e h. To okoli
90 mirm dolgo gorovje je poprek 1300 m  visoko, posamični vrhi so
mu pa do 3400 m  nad morjem vzpeti (Mil  t s in  3475 m)  in vse
leto s snegom pokriti.

Ker so gore od zahoda proti vzhodu potegnene, ločimo po teh
deželah 3 med seboj različne predele. Predel  med Sredozemskim
morjem in Malim Atlasom je ponekodi kamenit, suh in gol (pravijo
mu Er Rief  v Maroki), ponekodi pa je dobro močen in rodoviten
(pravijo mu Tel v Algeriji in Tuniziji). Predelu  med Malim in
Velikim Atlasom, primernemu goli puščobni visoki planoti, pravijo
Sot.  Ob južnem pobočji Velikega Atlasa pa je razprostrt tretji 40
do 60 mirm široki predel, primeren pustinjski planoti, ki polagoma
prestopa v puščavo Saharo. Pravijo mu navadno Bi 1 e d al dž e r id,
t. j. dateljeva dežela, ker se v njem nahaja dolga vrsta kaj rodovit¬
nih zelenic, po kterih dateljnova palma posebno rada rodi.

Rek ima prava Berberija razmerno veliko, a vse so le malo
razvite brežnice, ktere se po leti rade posuše ali jim vsaj vode zelo
pomanjkuje. One reke na južnem pobočji Visokega Atlasa pa posi-
hajo v puščavi Sahari. Medžerda, Selit in Maluvija  so naj-

46 —

imenitniše. —■ Tudi jezer je mnogo po svetu Atlaških gora, a vsa
so neznatna.

Podnebje je jako toplo, in le po zahodnih straneh ne preveč
vroče, ker iznad Atlanskega oceana vlečejo jugozahodni vetrovi ter
sapo hlade. Neugodna je velika vročina po rečeni planoti Biledal-
džeridu, v ktero pihajo vroči suhi vetrovi iz puščave Sahare. Razen
ravnega sveta ob Mali in Veliki Syrti ti vetrovi ne zadevajo severnih
in zahodnih strani, ker jih zavira greben Visokega Atlasa.

Državna razdelitev in mesta. Berberija (napačno Barbarske
dežele imenovana) obsega sledeče dežele in pokrajine.

1. Tripolsko s Fezanom in Barko (10.334 □ mirm in 1 milij.
lj.) je podložna turškemu sultanu v Carigradu. Od 1. 1869 je Barka
od Tripolskega nezavisen pašalilt turški.

Tripolis  (25.000 lj.), gl. m. in imenitno tržišče in skladišče
za kupčijo v osrednjo Afriko. V Barki je Bengazi  (nekdanja Be-
renice) gl. primorsko tržišče. Fezzan  obsega več jako rodovitnih
zelenic, po kterih v ugodnih letih po 3krat žanjejo. Glavni pridelki
so oljke, smokve, mandelji, zlasti pa datelji. Murzuk  gl. m. in sedež
paše pa imenitno tržišče za vso osrednjo Afriko. Tej deželi prište¬
vajo tudi zelenici Ud žili in Gadamez,  najimenitniše tržišče za
karavane v zahodno Afriko in v Timbuktu.

2. Tuniško (1163 Q mirm in 2 1 / 5  milij. lj.). Vladar, bey ime¬
novan, je stal prej na videz pod nadoblastjo turškega sultana, od
12. maja 1882 pa je pod pokroviteljstvom francoske republike. Malo
izobraženi prebivalci se pečajo s kmetijstvom, živinorejo in kupčijo.
Glavni pridelki so: datelji, olje, južno sadje, žafran, žito. Rede pa
velblode (dromedare), govejo živino, lepe in kaj drage konje, zlasti
pa ovce z zelo lično volno. Dobivajo tudi svinec in sol. Obrtnost je
malo razvita (volnenina, svilenima, usnje), kupčija pa velika.

Tunis  (130.000 lj.— 1 / fl  Židov) stoji na mestu nekdanje Kartha-
gine, kaj obrtno kupčijsko mesto. Ga bes,  imenitno pristanišče iz¬
važa datelj e.

3. Algerija (6671 □mirm in 3,310.000 lj.), velika pokrajina
na zahodni strani od Tunizije, ktere so se Francozje od 1. 1830
šiloma polastili. Vlada jo navadno general, ki ima vojaško in go¬
sposko oblast v rokah. Razdeljena je v 3 pokrajine, po glavnih mestih
imenovane, vAlgiersko, Konstantinsko in Oransko,  ki so
vse razširjenene črez prej omenjene 3 predele. Prebivalci (Kabili ali
pravi Berberi, Arabci, Mavri, Židi in Evropejci — med temi največ
Francozov) so po severnem rodovitnem predelu (Telu) useljeni ter se
pečajo s poljedelstvom in vrtnarstvom, po notranjem goratem pre¬
delu in po puščobni visoki planoti pa prehajajo pastirski razrodi;
med temi se nekteri pečajo tudi z dateljevimi palmami. Imenitna je
reja prelepih konj in ovac; te so blezu izvirno pleme španskih
„merinos“.

Algi  er  (120.000 lj.), dobro utrjeno gl. m., ima precej obrt-
nosti, pa veliko kupčijo. Konstantine  na mestu glavnega mesta

— 47 —

nekdanje Numidije. Bona  (Hippo regius), primorsko tržišče. Oran
(35.000 lj.), močno utrjeno primorsko tržišče.

4. Maroko s Fesom  in Tuatoin (8123 □mirm in 6 1 /,- milij. lj.)
ima samostalnega sultana, ki samovoljno gospoduje. Njegovi oblasti
se je odtegnil velik del Suša  ter se ustanovil v nezavisno državo
Sidi-Hešam  (gl. m. je Talent).  Na severnem obrežji imajo tudi
Spanci uže od nekdaj 4 dobro utrjena mesta — „presiclios“  —,
med kterimi sta C e u t a in T e t u a n najimenitniši. Prebivalci se
žive s kmetijstvom (pšenica, turšica, sirek, rajž, sočivje, tobak, da-
telji, južno sadje i. t. d.) in živinorejo (konji, goveja živina, ovce,
velblode) in pa kupčijo.

Maroko  (50.000 lj.), gl. m. v lepi, olja in dateljev prebogati
ravni, ima imenitne usnjarnice (marokin ali marokansko usnje —
safijan, kterega nikjer na svetu tako lepega ne delajo) pa veliko
kupčijo. Fas ali Fes (napačno Fez, 150.000 lj.), drugo gl. m. ima
razvito obrtnost (svilenino, vezenino, safijan, po nekdanjem tržišči
Safija imenovano, turška pokrivala, po mestu fesi imenovana, orožje)
pa veliko kupčijo. Miknes  (spanjol.: Mequinez, 60.000 lj.), navadno
stolišče sultanovo. Mo gad or ali Suera,  najimenitniše tržišče ob
Atlantskem oceanu.

4. Sahara.

Obširnost in prebivalci. Sahara,  naj veča puščava na zemlji,
je razprostrta med Aegyptom in Atlantskim oceanom, pa med Ber-
berijo in Sudanom. Nje dolgost (od vzhoda proti zahodu) meri
520 mirm, širokost (od severja proti jugu) pa 75 do 150. Nje po¬
vršje pa meri lOkrat več od našega cesarstva, namreč 61.800 Qmirm
ter ima 2 2 / 3  milij. ljudi, med mnogo razrodov razdeljenih. Narodo¬
pisno se ti dele v 3 velike veje. Po zahodnih straneh so večinoma
m a verski  razrodi (Beduini); po sredi so berberski,  skup Tua-
r e k i ali I m o š a r i imenovani; po vzhodnih so pa T e b u c i ali
Tibi.  Stanovalci so večinoma pastirji, ki se pečajo z živinorejo in
kupčijo; le po bolj obširnih zelenicah so stalno vseljeni razrodi, ki
se pečajo s poljedelstvom. Med seboj se ti razrodi kaj radi vojsku¬
jejo; po gostem napadajo bogato obložene karavane, ali je pa skozi
puščavo vodijo in spremljajo, kakor se jim ugodnejše zdi.

Navpična izobrazba. Sahara  je le ponekodi malo nad morjem
vzpeta — prava nižina,  večinoma pa je 400 do 500 «» visoka
planjava,  po kterej so semtertja razstavljena pogorja ali pa do
2000 m  visoka višavja. Vrsta skalnatih višin in gorskih gramad pa
lepih zelenic se prek nje vleče od Gabeškega  zaliva (Tripolskega)
v jugovzhodno mer do D ar f or a ter jo deli v dve polovici, različni
po obširnosti in lastnijah površja. Zahodna veča polovica se zove
puščava Sahel ali Velika Sahara,  vzhodna manjša pa Libyjska
puščava (pri drugih tudi Prava Sahara).

— 48 —

Sredi Velike Sahare stoji visoka planota Ah agar  (2000 ni
nad morjem), iznad ktere molita 2 ostrorobata vrha do 2500 m.
Puščavi lastne so tako zvane h a m a d e, t. j. zelo obširne visoke pla¬
note, večinoma iz gole strjene ilovice in apnenika, skoro brez vse
vode in prebivalcev. Najstrahovitiša in najbolj razupita hamada v Ve¬
liki Sahari je Tanesruft.  Puščavi lastne se tudi sipine,  kterim
ondotni prebivalci Igidi, elErg,  Ar  e g ali E d e y e n pravij o ; brez-
merne planjave z vzporednimi vrstami 100 do 150 m  visokih sipin,
drugodi so tudi po njih neredno razstavljeni do 200 m  visoki peščeni
griči, med kterimi se ožje ali širše doline vijejo. Po teh se navadno
v neznatnih globinah dobiva voda. Najimenitniša taka sipinska po¬
krajina je el Džuf,  t. j. telo puščave, ker ima obširne lege kuhinjske
soli navadno 1 T / a  m  pod površjem. Severna stran velike puščave ob
Atlasu se zove Mala Sahara,  ki je bolj pustinji primerna ter ima
obilo zelenic.

Libyjska puščava  je pravo peščeno morje in zelenic jako
uboga. Vzbočene visoke planote v njej se zovejo s er ir ter so povsod
posute z debelo kremenico. Ker nimajo vode, so tudi brez rastlinja.

Sahara  se prišteva dolgemu brezdežnemu pasu;  le po-
nekodi nastanejo časih hude plohe, povsodi pa je vsled hladnih noči
obilo rose; tudi iz bližnjih pokrajin leze pod svižem in kamenjem
voda daleč v puščavo, kjer v globinah nareja lepe studence; drugodi
so ljudje izkopali navadne ali arteske vodnjake, ki so velike kose
puščave premenili v rodovitne zelenice. Nektere zelenice so tako ve¬
like, da je na njih po 100 do 300 vasi. Puščavi posebna lastna
rastlina je dateljeva in dumna palma; dalje po njej rase nekaj go¬
lega grmičja, precej raznega bodičevja; vse te rastline srkajo iz
ozračja mokroto. Ob karavanskih potih in po zelenicah pa rase
mnogo rastlin, ki so jih ljudje tje zasejali.

Izmed živali sta brzonogi noj pa enogrbavi velblod puščavi
lastna. Drugodi se nahajajo tudi antilope. Posebno bogata je Sa¬
hara kuhinjske soli, ktero dobivajo iz jezer ali pa suho nabirajo na
površini nekterih pokrajin. Obilo je tudi goluna, mavca in izvrstne
železne rude.

5. Sudan ali Nigricija.

Obširnost in prebivalci. Sudan ali Bel e d e s Sudan,  t. j.
dežela zamorcev (Nigricija) obsega ves svet od Atlantskega morja do
Abisinije v in med puščavo Saharo pa zalivom Gvinejskim in visoko
Afriko. Če mu prištejemo še svet ob Senegalu in Gambiji in pri¬
morje v Gorenji Gvineji, ločili bi Sudan v Zahodni ali Visoki
Sudan, vOsrednji ali Ni z ki in v V z hodni ali A egi p to v s ki.
Zahodni Sudan  obsega 19930 Qmirm ter ima 43 a / 3  milij. ljudi;

— 49 —

Osrednji ali Nizki Sudan meri 17.150 □mirm ter ima skoro
32 inilij. Ij. Eazen naseljencev so ljudje po teh obširnih pokrajinah
zamorskega  plemena in razdeljeni v premnogo razrodov. Po veri
so mohamedanci,  še bolj pa grdi malikovalci.  Posamnim
razrodom gospodujejo krvoločni samosilniki; med seboj so v nepre¬
stanem prepiru in boji, zato se je robstvo v obče med njimi
razširilo.

I. Zahodni ali Visoki Sudan.

Navpična izobrazba. Zahodni Sudan  je nekoliko gorat, ne¬
koliko pa raven. Po njem so razrastene Kongske  gore, ki se za¬
čenjajo v Senegambiji  ob gorenjem teku Senegala in Gambije
ter drže blizu primorja Gorenje Gvineje proti vzhodu do veletoka
Nigra.  Pokrite so s pragozdom v obče pa še zelo neznane. Vzhodna
njih polovica je poprek le 600 do 1000 m  visoka, zahodna pa ima
mnogo vrhov, ki so vzpeti do ločnice večnega snega. Njih južna
predgorja so skoro povsodi 7 do 10 mirm od morja odmaknena; le
vSierri Leoni  so z enako imenovanim nosom raztegnene do
morja, kterega valovi se ob njem lomijo: zarad bučenja valov so mu
rekli tudi Levov nos.  Proti zahodu se gorski svet polagoma zni¬
žuje ter prehaja v globoko nižavo ob Senegalu in Gambiji.
Enako polagoma prehajajo te gore proti Severju v puščobno planjavo
Saharo; le proti vzhodu so potegnena dolga, a bolj nizka pogorja,
na kterih izvirajo dotoki nigerski in pritoki Čadskega jezera. Široke
doline med njimi pa drže v Nizki Sudan.

Vode. Senegal, Gambija  in Rio  gr  and  e (Velika reka)
izvirajo na severozahodnih končinah Kongskih gora, stopajo v sla¬
povih in brzicah v Senegambijsko nižavo ter imajo zelo razcepljeno
deltasto ustje. Od julija do oktobra zatapljajo te reke nizko deželo
Senegambijo, ter jo delajo tako rodovitno, da je nikakor ni treba
obdelovati. Koder pa voda ne doseza previsokih bregov, zarasteni so
ti z afriškim dobom, tamarindo in lepimi palmami.

Niger  izvira na severnem pobočji zahodnih Kongskih gor, le
40 mirm daleč od predgorja Pahnas. Njegov zelo razviti in le malo
znani gorenji tek se zove Dž ol ib a. Pri Kabari, pristanišči imenitnega
mesta Timbuktu, kraj puščave Sahare se reka zavije proti vzhodu
ter se v srednjem teku zove Kovora  (Quorra). Nazadnje preseka
vzhodne Kongske gore ter se ob dolenjem teku zove Niger.  V
500 Qmirm obširni delti se razcepi v premnogo rokavov (Nun  je
najimenitniši), po kterih se izliva v Gvinejski zaliv. Med dotoki je

4

— 50 —

največi  Benue  aliDžada,  ki se kot plovna reka od vzhoda pri-
šedši onostran Kongske preseke vanj izliva.

Podnebje je ob morji in po nižavi in globokih dolih silno
vroče; v Senegambiji in Gvineji zarad obilne moče Evropejcem ne¬
zdravo, celo v smrt škodljivo.

Dežele: 1. Senegambija, kaj rodovitna dežela ob Senegalu in
Gambiji. Prebivalci se pečajo s kmetijstvom (ob Senegalu daje žito
brez vsega obdelovanja po 200tero seme), živinorejo in kupčijo. Ve¬
čina dežele je v oblasti prvotnih razrodov, ki so ustanovili več ne-
zavisnih držav. Poleg teh je nekaj evropejskih naselbin: a)  Francoske
obsegajo pokrajine ob Senegalu (St. Louis, Bakel in Podor)  pa
otok Goree  (na južni strani Zelenega nosa). — b)  Angleške na¬
selbine ob Gambiji. — c)  Portugalske naselbine med ustjem Gambije
in Rio grande.

2. Zamorske države v Visokem Sudanu ali Nigriciji so po
večem dobro poseljene. Med prebivalci je največ Fulajcev, kterih
poštenost in spretnost za razne obrtnije posebno hvalijo. Najimenit-
niše države so:

a)  Bambara; gl. m. Šego  z veliko kupčijo v Senegambijo.

b)  Mašina ali Džini; Timbuktu,  „ kralj puščave' 4 , 5 ur hoda
od Džolibe, na kterej stoji njegovo pristanišče Ra bar a. Timbuktu
je naj imeni tniše tržišče sredi Afrike, kjer se stekajo premnoga kara¬
vanska pota. Karavane najbolj prinašajo sol, ktere ni v vsem Vi¬
sokem Sudanu.

c)  Hausa ob Kovori in nekaj tudi v čadskem pojezerji. Vurno
je gl. m., največe pa Rano,  zelo imenitno tržišče za karavane
(modro progasta bombaževina, usnjina, orožje).

3. Gorenja Gvineja obsega dolgo primorje od 10° s. š. do nosa
Lopez pod ravnikom. Na notranji strani jej meje niso določene. Na¬
vadno se deli v več primorskih predelov:

a)  Sierra Leone z 2 zamorskima državama.

b)  Poprovo primorje z zamorsko republiko Liberijo,  ki
jo je 1. 1822 neka amerikanska družba za zamorce, sužnosti otete,
ustanovila. Obsega pa 372 □mirni in ima nad 1 milij. ljudi, ki se
pečajo s poljedelstvom, obrtnostjo in kupčijo (palmovo olje, poper,
gumij, kava, razne zdravilne rastline). Monrovia  je gl. mesto.

c)  Slonokosteuo primorje, tako zvano zarad premnoge slonove
kosti, ktero tu Evropejci kupujejo.

d)  Zlatonosno primorje ima na notranji strani glasovito za¬
morsko državo Ašantov. Ašanti  so pravi zamorci in kaj grdi
malikovalci. Njih najčastnejše opravilo je vojska, a pečajo se tudi
s kupčijo v Timbuktu in do primorja. Ljudje so razmerno kaj pre¬
možni; iz rek (peska) dobivajo zlasti ob deževji obilo zlata. Zlata
pa ne pokujejo v denar, ampak v palčice določene teže, ki po vsej
deželi za denar veljajo. Narejajo tudi lepe preproge in lično zlate-
nino. Njih gl. m. je Kumasi.

— 51 —

e)  Sužniško primorje. Dahome se zove grozovito samosilska
država, v kterej so tudi najviši uradniki le kraljevi sužniki. Prebi¬
valci se najbolj pečajo s kmetijstvom. Njih gl. m. je Abome.

Evropejske naselbine: a)  Angleške  na primorji Sierra Leone
(Freetovm) in Zlatonosnem (Coast Castle). — b)  Francoske  po
slonokostenem primorji. ■— c) Nizozemske  po Zlatonosnem pri¬
morji.

II. Osrednji ali Nizki Sudan.

Osrednji^ali Nizki Sudan  obsega vse dežele in pokrajine
v velikem kotlu Čadskega jezera. Iznad tega se le polagoma in enako¬
merno vzdiguje svet na vse strani, tako da le ob njegovem veli¬
kanskem obodu stoje neznatne višine in globine.

Čadsko jezero  meri v  376 Qmirm ter ima tudi mnogo pri¬
tokov (največi med njimi je Sari),  ki imajo celo leto dovolj vode.

Nizki Sudan  je najbolj vroči svet vse Afrike, kajti srednja
letna toplina mu meri 30 do 32° C. O suhem letnem času se rast¬
line ohranijo le ob vodotočih in poleg jezera; o deževnem letnem
času (od junija do oktobra) pokrivajo luže obširne, skoro po polnem
ravne pokrajine; te se nagloma prominjajo v močarine ter zrak tako
okužijo, da tujca hitro umori, ondotnim ljudem pa vzročuje razne
nevarne bolezni.

Tudi po tem svetu je več zamorskih držav, kterim navadno
pravijo mohamedanska kraljestva Osrednjega Sudana.  Naj-
imenitniše so:

a)  Vadai (poleg Darfura), najmogočniša ondotna država. Abešr
je gl. mesto.

b)  Bagirmi, zelo rodovitna država, ktere sultan vadaiskemu
dan plačuje. Mašenja  je gl. mesto.

c)  Bornu je najimenitniše kraljestvo ob Čadskem jezeru. Kuka
(60.000 Ij.) je gl. mesto, ki ima veliko kupčijo.

IIL Aegyptovski  Sudan glj. str. 42.

6. Osrednja visoka Afrika.

Osrednja Visoka Afrika je na zahodu, jugu in vzhodu zagra¬
jena z obrobnimi gorami, na severni strani pa naravnost prehaja v
Nizki Sudan. Če jej prištejemo še primorske pokrajine na zahodni
in vzhodni strani, meri ves ta svet nad 53.000 □ mirm ter ima
okoli 63 milij. ljudi; ti so po rodu zamorci,  po veri pa večinoma
malikovalci,  po nekodi tudi'mohamedanci.

Navpična izobrazba. Osrednja visoka Afrika  je hribovita
a le malo znana planjava, ki jo na 3 straneh obrobna pogorja za-
grajajo pred globoko primorsko nižino ob Atlantskem in Indijskem
oceanu. Med gorami krog velikih jezer ob ravniku in zahodnim ob¬
robnim pogorjem je primerna velikanskemu kotlu, iz kterega le edna
veča reka odvaja vodo proti Atlantskemu morju.

4 *

— S2 —

Zahodne obrobne gore se začenjajo ob Gvinejskem za¬
livu z Amboskim hribovjem, ki obdaja zaton  Biafr  o;  severne
njih končine so po Nigru odsekane od Kongskih gora.  Najbolj
znane so Kamerunske gore,  kup ugasnenih ognjenikov, kterih
najviši vrh (Vik tori  a) meri 4200 m.  Dalje proti jugu drže te gore
do izvira reke Koanza  ter se skup Sierra  imenujejo. Večinoma
so vzporedne z morskim bregom, vender od tega čez 20 mirm od-
maknene, tako da je pred zahodnim njih pobočjem in oceanom dovolj
široka in globoka ravan.

Vzhodne obrobne gore  so od Abisinije do ravnika skoro
po polnem neznane. Od ravnika dalje proti jugu do reke Zambezi
drže skoro vzporedno z morskim obrežjem, ob kterem je tudi precej
široka nižava razprostrta. Najviše so na 2° j. š., kjer iznad vrste
mnogobrojnih snežnikov v nebo kipita naj viša afriška vrha: Kenia
(5500 m)  in malo bolj na jugu Kilimandžaro  (6120 m). Proti
zahodu od tega obrobnega pogorja je razstavljeno zelo razrasteno
visoko hribovje, med kterim stoje obširna ravniška jezera. Tako je
med jezeri Ukereve, Mvutan in Tanganjika cela vrsta 1800 do 2300 m
visokih gora, med kterimi se Gambaragara  (4250 m)  najbolj od¬
likuje; tega južni del se zove Ki tv a ra.

Južno obrobno pogorje  se v povirji Koanza  drži za¬
hodnega ter se v dolgem loku med 37° in 53° vz. d. vleče proti
vzhodu. Najviše vrhe ima med jezeroma Bemba in Njasa.  Proti
severju poganja več odraslekov med posamičnimi dotoki reke Zair e
ali Kongo.  To južno obrobno gorovje dela tudi razvodje med re¬
kama Kongo in Zambezi — oziroma med Atlantskim in Indijskim
oceanom.

Reke: O g o ve, precej velika brežnica, ktere gorenji tek na
notranji višavi ni dosta poznan. Neznatno razvodje ga loči od Konga.

Kongo ali Zair  e izvira na jugozahodnem pobočji pogorja
Urungu ter se sprva zove Cambezi;  prišedši iz Bembaskega
jezera se zove Luapula,  teče dalje proti severju in od 5° j. š. do
ravnika znova premeni ime: Lualaba  ter sprejemlje več imenitnih
dotokov (med drugimi tudi iz jezera Tanganjika). Ob dolenjem teku
mu pravijo Kongo ali Zair  e,  sedaj tudi celej reki po imenitnem
angleškem potniku: Livingstone.  Kongo (540 mirm) se prišteva
naj večim veletokom naše zemlje. V velikih slapovih in brzicah dere
z osrednje višave v primorsko nižavo, prek ktere se ob povodnjih
razliva. Ob ustji je 2 1 /s km  širok in semtertja 380 do 400 m  globok.

— 53

Vode pa toliko izliva v morje, da je to sladko še 15 do 20 km  od
ustja in še le 7 do 10 mirm od obrežja se njegova voda po polnem
zmeša s slanim morjem.

Koanza  izvira v sklopu zahodnih in južnih obrobnih gora
(na 14° j. š.) ter kakor Zaire v slapovih in brzicah dere v primorsko
nižavo, prek ktere teče kot plovna reka v morje. Neznatne so reke
brežnice, ki iz osrednje Afrike teko proti vzhodu v Indijsko morje.
Tu naj tudi omenimo Beli  Nil  in razna jezera v njegovem porečji.

Podnebje je v obče jako toplo in po gorah in notranji visoki
planjavi zdravo; zelo vroče in vlažno pa je po primorskih nižavah,
kjer se ozračje silno rado okuži in zlasti tujce hitro mori.

Obširni ta svet bi razdelili vajzahodne primorske dežele,
b)  države in dežele v kotlu  veletoka Konga in c)  vzhodne
primorske pokrajine.

a)  Zahodno primorje.

Dolenja Gvineja obsega vse primorje od ravnika (nos Lopez)
do reke Kunene (na 17° j. š.). Te dobro močene pokrajine so po¬
seljene od zamorskih razrodov, ki se prištevajo k bundskemu
narodu. Res da so malikovalci, vender kaj miroljubni in največi
sovražniki vsakej krvoločnosti. Le nekteri razrodi so bolj surovi,
n. pr. Mpanjve,  ki baje celo ljudi žro. Pečajo se s kmetijstvom
in obrtnostjo. Love antilope, slone, nosoroge ter drže govejo živino
in prašiče. Po notranji visoki planjavi imajo obilo turšice, pšenice,
rajža, palem in dragocenega lesa za barvilo. Izmed kopanin je obilo
bakra, zlata, srebra, železa, svinca in zlasti soli.

Med samostalnimi  zamorskimi državami (samosilnike v ne-
kterih za bogove časte) so najimenitniše:

1. Kraljestvo  Laongo med Ogoveo in Kongo; meje na
notranjo stran mu niso določene. Laongo  je gl. mesto.

2. Kraljestvo  Kongo, zelo rodovitna, a po notranjih vojskah
močno zanemarjena dežela. Banzakongo  je gl. mesto.

Portugalske  naselbine (8100 Qmirm in 9 milij. Ij.) so v
zelo zapuščenih pokrajinah Angoli in Bengueli. Laonda  je gl. m.
in sedež mestodržitelja.

b)  Države v kotlu Kongskem.

Henry M. Stanley,  predrzen Amerikanee, je 1. 1874 do 1877
prehodil južno Afriko ter omikanemu svetu prvi odkril osrednjo
Afriko, zlasti pa veletok Kongo.  Po njem je osrednja Afrika ob¬
širna prerodovitna planjava z najbujnišim rastlinjem vročega pasa.
Na ostajanje imajo povsodi slonove kosti, tako da so iz nje celi
templji, obširne zagraje zamorskih malikov in najnavadniša orodja.
Ljudje so kaj gosto po njej poseljeni in semtertje stoje vasi ali mesta,
ki so po 15 km  dolga ter imajo široke ceste in čedno in dobro zi¬
dane hiše. Vsi zamorski razrodi se pečajo s kupčijo, ki po raznih
sejmih posebno cvete.

— 54 —

Najimenitniša zamorska država je kraljestvo Molu  a ali kra¬
ljestvo vladarja Muata Jamba,  ki se med 5° in 12° j. š. razširja.
Žemlja je po obilih dotokih Konga dobro močena in kaj rodovitna.
Rede mnogo koz in perotine, malo pa ovac in goveje živine. Obilo
je po deželi slonov, po močarinah pa velikih užitnih kač. Izmed
kopanin dobivajo veliko železa in precej bakra.

Po obširnih pokrajinah od gorenjega Ogovea do dotokov Ga-
zeline reke (Bahr el Ghasal) bivajo najbrže surovi fanski  razrodi
(pravijo jim tudi Sande),  ki se prištevajo najmanj razvitim za¬
morcem. V obče pa so surovi, krvoločni in vojskoželjni le oni za¬
morski razrodi, ki so imeli kedaj opraviti z Arabci ali Portugalci,
oni razrodi pa, ki s temi niso prišli v nobeno dotiko, ohranili so si
svojo prvotno blagosrčnost.

c)  Vzhodne primorske dežele  Osrednje Afrike
obsegajo vse pokrajine od zaliva Adenskega do nosa Delgado;
meje na notranjo stran jim niso določene , vender bi te lehko po¬
tegnili po teku Belega Nila od ustja Bahr el Araba navzgor in po
kotlih ondotnih ravniških jezer. Ločijo se pa dežele Somalske, Zan-
zibarsko in zahodne visoke pokrajine.

1. Somalsko je razprostrto od reke Džube do Abisinije;
prebivalci so črnikasti zamorci, ki se prištevajo kafirskemu plemenu.
Ločijo se v 3 razrode, kterih vsak ima lastnega sultana. Gl. m. na
polotoku Somalu (tu je baje prava domačija cimeta, kadila in mire)
je Berbera  (ob zalivu Adenskem) s sejmom, na kterega pride okoli
100.000 ljudi.

2 Zanzibarsko sega do nosa Delgado;  po njem so poseljeni
razni somalski in galaski razrodi, ki vsi se prištevajo kafirskemu
plemenu; le v pokrajini sultana zanzibarskega bivajo tudi Arabci.
Zanzibar  (80.000 lj.), gl. m. na malem enako imenovanem otoku,
ima veliko kupčijo v Indijo, Veliko Britanijo, Francijo, Hamburg in
Severno Ameriko (tržišče za nagelnove žebice, kopal in slonovo kost).

3 V notranjem svetu ste najimenitniši kraljestvo  kafskih
Galov in kraljestvo  Uganda ali Mteza ob Ukerevskem jezeru.

7. Južna Afrika.

Obširnost in prebivalci. Južna Afrika  je velikansk trikot,
kterega črta osnovnica drži po razvodji med Kongo in Zam-
bezijem  od Atlantskega oceana do Indijskega. Drugodi ga obliva
vesoljno morje. Sredi teh naravnih mej meri ta svet okoli 81.000
Qmirm ter ima skoro 29 milij. ljudi. Ti so po rodu zamorci,
zlasti Bečuani, Kafiri,  potem pa Hotentoti in Grmovniki
ali Bosjesmani. Hotentoti in Bosjesmani se po telesu, še bolj pa
po jeziku ločijo od drugih zamorskih narodov, tako da jih razni
narodopisci ne vrste k zamorskemu plemenu, temveč iz njih sestavljajo
posebno človeško pleme. Po južnih straneh je naseljenih tudi mnogo

— 55

Evropejcev. Prvotniki so po veri večinoma malikovalci,  le
nekteri razrodi na zahodu so krščanske  vere, nekteri na zahodu
pa mohamedanske.

Navpična izobrazba. Južna Afrika  je obširno višavje,
ki je ob vzhodni in zahodni strani ograjeno z obrobnimi pogorji,
od severja proti jugu se pa po stopnjevinah  polagoma znižuje
k morju. Vzhodno pogorje  dela med nosom Delgado in ustjem
Zambezija le strm rob, za njun se razširjajo stopnjevine; kot hri¬
bovje se kaže v zlata bogatem pogorji Matopo med Zambezijem
in Limpompom.  Na jugu od Limpompa se glavni greben obrne
proti jugozahodu z imenom Zmajeve in Viharne gore.  Te na
zadnje drže naravnost proti zahodu ter se zo vej o Nieuveveldske
in Zim n e gore,  v kterih se vrh Kompas  (3120 ni)  najbolj od¬
likuje. Nanje  se naslanjajo Roggeveldske gore,  ki merijo
proti severozahodu in z raznimi drugimi pogorji poleg pomorja de¬
lajo zahodne obrobne gore.

Iznad ozke primorske planjave  (najjužniše stopnjevine)
so kot zidovje vzpeti mali in visoki Zvartski  hribje, t. j. črne
gore. Njih poprečna visokost meri okoli 1600 m.  Za temi gorami je
razprostrta druga stopnjevina, 10 do 15 mirm široka in okoli 60 mirm
dolga planjava, ktero so Hotentoti zarad razsušenega trdega nje po¬
vršja imenovali Karro  (t. j. trd). Ta okoli 800 □mirm velika pla¬
njava stoji 800 do 1000 m  nad morjem ter je o vročem letnem času
popolnoma puščava z izsušenimi vodotoči; ob deževnem letnem času
jo pa naglo zagrne odeja lepih cvetlic in raznovrstnih trav, po
kteri se razen divjih antilop pase neštevilno čred domačih živali.
To drugo stopnjevino zagrajajo na severni strani Roggeveldske
in Nieuveveldske  gore, onostran kterih je razprostrta tretja
stopnjevina,  poprek 1600 do 2000 m  visoka. Ta sega celo do
veletoka Oranje. Na severno stran od njega se razširja visoka pla¬
nota, puščava Kalah ari,  ki sega do jezera N jami  in njegovih
pritokov. Ob teh se vsled obilne moče neha žalostna puščava, in
dalje proti severni meji ima visoka planota precej zarastene stepe ali
pa rodovitno polje.

Reke v južni Afriki teko ali k Atlantskemu ali pa k Indijskemu
morju. Nektere so tudi celinske ter ali posihajo v pesku, ali se pa
izlivajo v pustinjska jezera, n. pr. Kubango  se izliva v jezero
Njami,  ki je v zelo deževnih letih po Kvondi  (čobe) skleneno s
Zambezij e m.

56 —

Oranje  postaja iz izvirnic Nu Gariba  (Črne reke, ki pri¬
haja iz Zmajevih gora) in Kaj Gariba  (Rumene reke) ter teče v
zahodno mer skoro prek vse južne Afrike. Vode ima tako malo, da
je popolnoma neploven. Celo ustje v Atlantski ocean je tako plitvo,
da ladij e nikjer ne morejo pristati.

Z a m b e z i, največi veletok v južni Afriki, izvira v Benguelskih
gorah ter se ob gorenjem teku zove Liambej ali Liba;  desni
dotok mu je C obe,  v kterem živi obilo povodnih konj. Pod ustjem
tega dotoka ima imenitne Viktorijine slapove, kjer okoli 900 m  široki
veletok pada črez 32 m  globoko pragovje. Od desne strani teče vanj
Shire,  odtok jezera Njasa. Vsakoletne povodnji v primorski nižavi
in deltasto ustje v Indijsko morje.

Državna razdelitev in mesta. 1 . Najimenitniše države in dežele
prvotnih prebivalcev so:

Dežela Ovambov in Damarov ob zahodnem primorji med Ku-
neno in Oranjem. Prebivalci, Bantuski zamorci, se jako pridno pe¬
čajo s kmetijstvom. Tudi so uže večinoma kristijani. Na jugu od
njih je dežela Hotentotov in Bosjesmanov. — Bečuani  bi¬
vajo po vzhodni strani puščave Kal ah ari in ob jezeru Njami;
razdeljeni so med več razrodov z lastnimi glavarji. — Po jugo¬
vzhodnem primorji bivajo Kafiri,  a večine njih primorskega sveta
so se polastili Angleži.

2 Britanska posestva (6772 □ mirm in 1,750.000 lj.) obsegajo
Kaplandijo, Kafirijo in Natal.  Kaplandijo so bili poselili
Nizozemci,  a ti so jo morali 1. 1815 celoma odstopiti Angležem.
Ponebje je v tej deželi kaj prijetno in zdravju ugodno; srednja
letna toplina je kakor v Palermi na Siciliji dobro 16° C. Ker je tudi
dovolj moče, razvilo se je rastlinje tako bogato, da baje po Kaplan-
diji raste največ vrst rastlin na svetu. Pitome rastline so večinoma
tje zanesli; te so primerne pridelanim rastlinam južne Evrope, Vzhodne
Indije in Kitaja. — Obdelovanje zemlje je pregnalo divje živali prek
severne meje; povsodi pa drže obilo goveje živine in ovac; sedaj
rede tudi noje, ktere posebno drago prodajajo. Izmed kopanin do¬
bivajo železo, baker, svinec, premog, sol, zlato in posebno velike
demante.

Kapstadt  (Capetown, 35.000 lj.), kaj lepo primorsko mesto,
ki pa nima posebno ugodne luke, zato sedaj močno raste Port Eli¬
zabet,  s kterim ga sklepa železnica.

Pieter-Marizburg  (po železnici zvezan s pristaniščem Port
d’ Urban ali Port Natal) je gl. m. v Natalu ali Božični
deželi  (tako imenovani, ker jo je bil Portugalec Vasco da Gama
našel božični večer 1. 1497).

King Williamstown  je gl. m. v angleški Kafiriji.

57 —

3 Med gorenjim Garibom in Limpopo ste republiki Oranj ska
(Oranje-Vrijstaat, 1074 □ mirm in 134.000 lj.) in Transvaalska
(2854 □mirm in 820.000 lj.). Ustanovili so ju hollandski izselniki
iz Kaplandije, ki se niso hoteli ndati angleški nadoblasti (1835).
BI o em fon te in je gl. m. prvej, drugej pa Počefstroom.

4 Portugalska posestva v vzhodni Afriki obsegajo primorski
pokrajini Sofalo in Mosambique.

8. Afriški otoci.

Lega in obširnost. Ker je Afrika  tako celo.tna,  ni čuda,
da ima poleg Južne Amerike najmanj otokov  med vsemi zemljinami.
Vsi skup merijo komaj 6260 □mirm, t. j. dobro 2°/ 0  vsega afriškega
površja, a toliko le merijo, ker veliki otok Madagaskar  sam meri
5920 G mirm. Tudi so afriški otoki med 4 morja kaj različno raz¬
deljeni ; v Sredozemskem in Rudečem morji jih je zelo malo in še
ti so neznatni; dosta več jih je v Atlantskem in zlasti v Indijskem
oceanu; v tem merijo razen Madagaskarja vsi skup 482 □mirm, v
onem pa le 158.

A)  Otoci v Atlantskem oceanu:

1. Azori, t. j. Jastrebovi otoci, imajo taiste prirodnine kakor
Portugalsko, kteremu se upravno prištevajo. Obsegajo 7 večih otokov
in dva mala; vsi so ognjeniške tvorbe. Poglavitni otok je Ter c e ir a,
največi pa S. Miguel.

2. Madeira, t. j. Lesnati otok ali Porto Santo (8 □ mirm in
135.000 lj.) je ugasnen velikanski ognjenik, kterega najviši vrh Pico
Ruivo  meri 1846 m.  Sladkor iz trstja in kavo najbolj po njem
pridelujejo, odkar je huda bolezen po večem zatrla vinsko trto.
Glavno mesto je Punc hal,  24.000 lj. Tudi ta otok je portugalski.

3. Kanari štejejo 7 večih in 6 manjših ognjeniških otokov, ki
imajo prerodovitno zemljo in prekrasno podnebje. Največi je Tene-
rifa  z imenitnim ognjenikom Pico de Teyde  (3720 m)  in gl. m.
Santa Cruz.  Zanimiv je tudi otok Ferr  o zarad glavnega (0°) po-
ludnevnika. Vsi so španski.

4. Kapverdski otoci so v portugalski oblasti. Vsi (14) so go¬
rati in kaj rodovitni, če jim dežja ne manjka. Največi je San-
ti  a g o.

5. Gvinejski otoci so ognjeniške tvorbe in bogati raznih pridelkov
tropiške Afrike. Do Principe  (Kraljeviški otok) in St. Thome
sta portugalska, Fernando Poo in Anabon  pa španska.

6. Ascension,  imenitna postaja za ladije, ki hodijo v Vzhodno
Indijo, St. Helena z gl. m. Jamestown; Longwood  je le pri-

58 —

stava sredi otoka, kjer je Napoleon I. v prognanstvu umrl 5. maja
1821. Tristan d’ Acunha,  tudi imenitna postaja za ladije, ki
obiskujejo Vzhodno Indijo. Vsi 3 so angleški.

B)  Otoci v Indijskem oceanu:

1. Madagaskar, največi otok afriški, ima okoli 4 milij. ljudi,
ki se zovejo Madagasi ali Malagazi  ter se ločijo po rodu in
plemenu. Po zahodni, k Afriki obrneni strani bivajo zamorci  (Ka-
firi in Suaheli), po sredi in vzhodni strani pa Malajci,  ki so z
morskimi tokovi prišli od vzhodnih dežel. Krepki in vojskoljubni
Malajci Ho v e so se polastili oblasti črez ves otok.

Otok  je po večem pokrit z gorami,  zlasti po sredi; ob
morji so razprostrte ravnine,  ki so na jugozahodni strani najob-
širniše. Vrh gora so visoke planote, večidel s travo pokrite. Hribovje
meri poprek 2600 do 4500 m  ter je po najviših vrhih s snegom po¬
krito. Vzhodno in severozahodno obrežje je prelepo in rodovitno,
nad njim veje sapa, polna prijetnega duha. Solnce sicer silno pri¬
peka, a vedno zeleni gozdi in gaji manjšajo vročino. Vsa jugozahodna
stran je peščena in gola ravan, 100 do 120 m  nad morjem vzpeta;
po njej so le semtertja raztresena nizka brda. Rek in potokov ima
ta ravan kaj malo, sploh jej zelo pomanjkuje vode. Temu ni čuda.
Severozahodni monsun Madagaskaru dež prinaša; prišedši do naj¬
viših grebenov severnih in vzhodnih gora, oddaja monsun vso močo
severnim in vzhodnim pobočjem, po zahodnih in južnih pa vleče kot
suh veter. Zato je ta polovica suha in nerodovitna, ona pa dobro
močena in rodovitna. Afriški otoki sploh so imeli nekdaj posebno,
le njim lastno rastlinje. Sedaj se take posebne rastline nahajajo le
po Madagaskarji, ki pa tudi ima po zahodnih straneh rastline bližnje
afriške celine, po vzhodnih pa rastline Vzhodno-indijskega otočja.
Bolj osamljeno je njega živalstvo. Res da otok stoji komaj 10° zem¬
ljepisne dolžine od celine, vender ima komaj edno prvotno žival, ki
je tudi bližnji Afriki lastna. Največe divje živali na njem so bivoli
in raznovrstni divji prašiči.

Tananariva ali Antanariva,  gl. m. na osrednji visoki
planoti; tu stoluje tudi kralj, ki se je z večino svojega ljudstva po-
kristijanil. — Bližnja dva otoka St. Maria  (ob vzh. obrežji) in
Nossi-Be  (ob severnem obrežji) sta francoska.

2. Komori so gorati in ognjeniški otoki (vseh je 18) na se¬
verni strani preliva Mozambiškega.  Arabci in Suahili so po njih
vseljeni; gospodujejo jim samostalni sultani; otok Myotte  pa je
francoski.

3. Mask areni so tudi ognjeniške tvorine. Največi med njimi
je Mauritius,  kaj rodoviten in bogat pridelkov vroče in zmerno
tople Afrike. Angleški je tudi otok Rodrigu e z. La Reunion

— 59 —

(prej Bourbon) pod francosko oblastjo ima od 1. 1785 goreči ognjenik
Piton de Fournaise  (2440 m),  iz kterega po dvakrat na leto
lava priteče do morja.

4. Amiranti ali Admiralitetni otoki pod angleško oblastjo so
nizki in z gozdom zarasteni. Ljudi na vseh 11 nič ne stanuje; le
ob času ribjega lova pri njih pristajajo ribiči.

5. Sešeli (Seychelles) na severni strani od Amirantov obsegajo
12 velikih in 17 malih otokov, ki se s svojo rodovitnostjo posebno
odlikujejo. Vsi so angleški.

6. Sokotra ali Sokotora (44 □ mirm) je jako nezdrav otok pred
zalivom Adenskim.  Ima posebno dobro aloo in veliko kupčijo v
Maskat in Zanzibar. Vlast je Kašimskega sultana v Arabiji.

III. Evropa.

Lega in obširnost Evrope.

Starodavni Phoeničani so ločili zahodno deželo od vzhodne in jo
po svojem jeziku imenovali Ereb;  iz te besede je nastalo ime
Evropa. Na vzhodni strani je ob Uralskih  gorah in reki Uralu
z Azijo tako zrastena, da se nam zdi na prvi pogled le velik, med
Ledeno pa Atlantsko in Sredozemsko  morje zategnen pol¬
otok velikanske Azije; a razne lastnosti jo ločijo od azijskih pol¬
otokov, zato je ta del zemlje samostalen. Na severni strani jo
obliva Ledeno morje, v kterem razen otočičev stoje k Evropi šteti
veliki otoki: Novaja zemlja, Franc Jožefova  dežela, Špic-
bergi in Izlandija.  Na jugu jo zaliva Črno in Sredozemsko
morje s svojimi deli; le med Črnim in Hvalinskim morjem se Ev¬
ropa ob Kavkaških  gorah neposredno drži Azije. Na zahodni
strani jo zateka Atlantski  ocean, kjer Portugalci Azorske otoke,
enako oddaljene od Evrope in Afrike, kot posebno pokrajino štejejo
še k našej zemljini. Posamezne dele teh morij glj. I. del str. 34—36.
Skrajne točke, rti in nosi I. del str. 17. Z otoki vred meri vsa Ev¬
ropa  okoli 100.000 □ miriametrov.

Porazna razredba Evrope.

Evropa  leži sredi celinskega  polobla, vender je proti za¬
hodu če dalje bolj razdrta in členovita; kajti od severovzhoda proti
jugozahodu je črez 560 mirm daleč na vse strani tako raztegnena,
da se med vsemi zemljinami po morji najlaže do nje pride. Po čle-
novitosti je v sredi med celinsko Afriko in prerastreseno, povodno

— 60  —

Avstralijo; morje se od Severja, zahoda in juga različno va-njo za¬
jeda in obliva mnogo malih in velikih otokov in polotokov. Dže
grški zemljepisec Str ah o n je opazil veliko razdrtost njenega obrežja
ter je Evropo imenoval 7:oXu5£7]p.ovs<TTaT7], t. j. mnogočlenovita.
Vse njeno obrežje meri 3300 mirm, razmerno največ med vsemi
zemljinami. Po takeih ste površina in obrežje med seboj v tem raz¬
merji kakor števili 30:1.

Deblo evropskoje  podobno pravokotnemu triogelniku, čegar
pravi kot stoji na severnem konci Hvalinskega morja. Hipotenuza
mu je oceanska stranica (450 mirm), ki drži od Biskajskega
do Karskega zatona,  manjša zatezica (kateta) mu je celinska
stranica (260 mirm) od Karskega zatona  do ustja reke Urala;
dosta veča južna zatezica (320 mirm) mu je morska ali sredozemska
stranica. Ta trikot obsega skoro vso celinsko Evropo ter meri okoli
72.000 □mirm. Na severozahodni in južni strani se ga drže razni
polotoki,  poleg kterih stoje bolj ali manj oddaljeni otoki —
členovi evropski.  Polotoke in otoke evropske glj.I.del str. 18 in 19.

Ves pol otoški  svet pri Evropi meri dobro 21.000 Q mirm,
ves otoški  svet pa okoli 7600 (z otoki v Ledenem morji). Kako
razmerje je med celo zemljino in njenim členovjem?

Navpična izobrazba Evrope.

V evropski celini je več kot dve tretjini nižavja,  le manjši
južni in severozahodni del je gorat svet.  Pa celo ta primeroma
mali hriboviti krajec je razkosan nekaj po morji, ki sploh Evropo
razdira, nekaj pa po nižinah, ki od raznih strani segajo do srede
goratega nje ohrodja. Zarad raznih večih in manjših nižin  in
mnogih med gorami raztegajočih se dolin  se nikjer v Evropi niso
vzpele obširnejše visoke planote.  Nikjer po njej ni velikih za¬
prtih planot, kakor so po osrednji Aziji in Afriki.

Med visoki, gorski  svet se štejejo vsi od severja proti jugu
stegneni polotoki, zlasti Skandinavski, Pyrenaejski, Italski, Slovansko-
grški in Krimski, potem pa dežele sredoevropske: vzhodna in severo¬
vzhodna Francija, Švajca, Avstrija, južna in srednja Nemčija. Ob¬
širna nižina  obsega skoro vso vzhodno in severno Evropo, prek
severne Nemčije drži ob prelivu La Manche po zahodnem Fran¬
coskem do Pyrenaejskih gora. Razen te skupne vzhodno- in sredo¬
evropske nižave ima naša zemljina še več posamičnih malih nižin.

Na otocih  evropskih je svet bližnji celini podoben; otoci so
po večem gorati, Velika Britanija pa je le na zahodu in severji
hribovita, in na Irlandiji je celo več kot 2 tretjini nižave. Sploh je
na celini 28000 Q mirm višavja in 66000 □mirm nižavja,
na otocih 4000 .. ,, „ „ 1600 „ „ „

skup 32000 □ mirm višavja in 67600 □mirm nižavja.

61 —

Pregled evropskega gorovja.

I. Alpe ali Bele gore, ponekodi tudi Planine ali S nežni  ki
imenovane, so pravo jedro evropskih visokih gora. Začenši se 'za
kotom Genovskega zaliva  se vlečejo, sprva le malo razrastene,
okoli 30 mirm daleč proti Severju; pri Montblancu, najvišem njih
vrhu (4810 m),  se obrnejo proti vzhodu ter če dalje bolj razrastene
drže na eni strani do Donave, na drugi pa skoro do Jadranskega
morja, nad kterem se Krasa dotikajo. Dolgost  teh proti vzhodu
merečih gora je 80 do 90 mirm; po takem znaša dolgost vseh Alp
okoli 130 mirm. Sirokost  tega zelo razrastenega gorovja je v
raznih krajih kaj različna; v obče raste od zahoda proti vzhodu od
15 do 35 mirm, ker je če dalje v več dolgih vej razcepljeno.

Porazno  so črez 2700 □mirm razžirjene sredi sledečih na¬
ravnih meja: na jugu: Genovski zaliv, Gornjeitalska nižina, Soča z
Idrico in Krka in Sava do izliva v Donavo; na zahodu: Dolenji in
srednji Rhodan, na Severji pa: Aara, Rhen, Južno-nemška ravnina
in Donava do Save. Navadno se pa te v velikem polukrogu razvite
gore ločijo v 1. zahodne  Alpe (na Francoskem in Italskem),

2. osrednje  (v Svajci, severni Italiji in južni Nemčiji) in

3. vzhodne  (na Avstrijskem).

Po nadmorski visokosti  se dele v 1. nizke, 2. srednje
in 3. visoke Alpe. Nizke Alpe  (600 do 1600 m)  obsegajo skoro
izključno le severne in vzhodne strani tega gorovja, ki tu le polagoma
prestopa, v nižino ali pa v malo visoke planote; na južni strani jih
ni, kajti tu visoke Alpe kaj strmo propadajo v globoko gornjeitalsko
nižino. — Srednje Alpe  (1600 do 2600 m) obsegajo vsa pogorja
od meje zadnjega drevja do ločnice večnega snega. Ta gorski pas
pokrivajo razne trave in cvetlice in pa sočna alpska zelišča, ki po¬
leti prežive premnogo čred domačih živali. Todi žive tudi Alpam
lastne divje živali, n. pr. divja koza, kozorog, svizec ali marmotica
i. d. — Visoke Alpe  se vzpenjajo nad ločnico večnega snega, ki
na njih severni ali senčni strani stoji okoli 2600 m  nad morjem, na
južni ali solnčni strani in po večem tudi na vzhodnem pobočji pa
okoli 2860 m . Po mrzlem tem predelu se razprostirajo snežnine in
ledniki, le ob strmih stenah, ki snega dalje časa ne nosijo, kvišku
moli sivo, golo skalovje; po tem še do 3400 m  visoko poganjajo
uborni mahovi in lišaji. Najviši grebeni in vrhi Alp so pa (če ne
preostri) le s snegom pokriti, kajti ledniki se širijo le na doljnih

- 62  —

koncih snežnin ter segajo daleč v predel srednjih Alp (n. pr. Unter-
aarski lednik sega celo do 1040 m  navzdol).

Po snovini  se zlasti razrastene osrednje in vzhodne Alpe de¬
lijo v notranji poglavitni pas ali prvotvorne Alpe in v
dva zunanja postranska pasa ali vapneniške Alpe  in
sicer severne in južne. Prvotvorne Alpe  so sestavljene iz
raznega prakamenja, zlasti iz granita, gnajsa, lesketača i. t. d. Dve
veliki večkrat pregrajeni podolnici ločite po večem prvotvorne Alpe
od severnih in južnih vapn eniških: te se imenujejo vapneniške,
ker so po večem iz apnenika, peščenika in skrilavca. Zarad te sno-
vine se vapneniške Alpe kažejo v svetlosivi barvi, v razjedenih ne¬
pravilnih oblikah in golih stenah. Na zemljekazu naj se navedejo
podolnice in prelazi, ki ločijo prvotvorne Alpe od vapneniških !

Posamični deli z ozirom na njih porazno razredbo so:
1) Zahodne ali francosko-italske Alpe  od prelaza Boc-
chetta  (470 m)  nad Genovo do prelaza Velikega sv. Bernarda
(2470 m),  ki drži iz dola reke Dora Baltea  (dotok padski) v do¬
lino D ran s e in Pili o dan a. Od juga proti severju jim raste srednja
visokost grebenova od 19Q0 do 2900 m, visokost posamičnih vrhov
pa od 2200 do 4000 m.  Tudi je zahodno njih pobočje dosta širje
od vzhodnega, ki se kaj strmo spušča v italsko nižino. V obče imajo
sedaj kaj uborno rastlinje; obširna pobočja (nekdaj z najlepšimi gozdi)
so sedaj skoro popolnoma gola. Razmerno malo imajo tudi planinskih
pašnikov in obširne pokrajine v dolih so s peskom in prodom po¬
krite. Ta najmanjša tretjina vsega gorovja obsega:

a)  Ligurske Alpe  od prelaza Bocchetta  do Col  (pomeni
prelaz) di Tenda  (1730 m), prek kterega pelje cesta iz Turina v
Nizzo. Večkrat so jih prištevali Apenninom, a od teh se ločijo po
snovini in po višinah, ki preočitno kažejo na Alpe. Železnica iz Tu¬
rina v Savono.

b)  Primorske Alpe od Col di Tenda  do prevoznega Col
de la Madelaine  (1950 m), ki drži iz kaj razvite doline reke Du-
rance v dolino reke Sture, Padu pritekajoče. Najviši njih vrh je Cima
dei Gelas  (3190 m). Od glavnega grebena proti jugozahodu drži
pogorje Es ter el. Voznih prehodov ni v njih.

c)  Kotijske Alpe  so od prelaza sv. Magdalene  do prelaza
Ceniskega  (Col de Fregus 1982 m ), ki drži iz dola iserskega pri¬
toka Arca v dolino Dore Riparie. Te so najbolj razrastene proti za¬
hodu, kjer kot Proven^alske vapneniške  Alpe strmo propa¬
dajo v rhodansko dolino. Najviši vrhi so: Monte Vi s o 3843 m,
Grand Pelvouse  4000 m  in Mont Olan  4216 m.  Prek prelaza

— 63  —

ob M. Ge n evre (1860 m)  pelje imenitna pot iz Turina ob Dori
Riparii v arvsko dolino. Velikanski predor mont-ceniski (12.220 m)
olajšuje promet med Francijo in Italijo.

d)  Grajske Alpe med M. Ceni  som  in prelazom Velikega sv.
Bernarda  nosijo naj viši alpski in evropski vrh, Montblanc
(4810 m). Mogočna je tudi jugovzhodna skupina Iseranska,  v
kterej M. Iseran  4070 m  meri. V njih je tudi prelaz Malega sv.
Bernarda  (2150 m),  ki drži iz dola Isere v dolino reke Dora
Baltea. Proti Rhodanu in Genevskemu jezeru so pa razrastene dosta
niže vapneniške Savojske gore.

2) Osrednje ali centralne Alpe  se vlečejo od Velikega
sv. Bernarda  do prelaza Brennerja,  ki drži iz doline reke
Adiže-Isake v dol reke Vipe in Ine. Dolge so okoli 40 mirm, široke
pa kaj različno, ker se proti vzhodu čim dalje bolj razraščajo. V
njih se nahajajo vse posebnosti alpskega gorovja: imajo namreč visoke
vrhe in grebene ter so mnogovrstno razrastene. Med njimi se vijejo
lepe, visoko navzgor držeče podolnice in ozke pa strme preseke;
imajo dalje črez 400 lednikov, ki poleg obširnih snežnin napajajo na
razne strani sveta tekoče vode. Tudi se v njih kaj očitno ločijo
notranje prvotvorne  gore od postranskih vapneniških.

Njih notranji  deli so: a)  Peilinske Alpe drže do prelaza
Simplona  (2020 m),  čez kterega je Napoleon L odi.  1801—1807
sezidal prvo veliko alpsko cesto iz rhodanske doline do Lago Mag-
giore. Med vsemi Alpami imajo najviše grebene (poprek 3200 m),
ki segajo nad ločnico večnega snega. Najimenitniši vrhi: Veliki
sv. Bernard  (3356 m ), poleg kterega je sloveči prelaz s samosta¬
nom oo. avgustincev. Matterhorn ali Grand Cervin  (4520 m)
in Monte Rosa  (4640 m).

b)  Lepontinske Alpe od Simplona  do prelaza Sp liige n a
(2115 m),  črez kterega pelje 1. 1821 kaj lepo izdelana vozna pot iz
dola Zadnjega Rhena v Chiavenno ob Comskem jezeru. Skoro sredi
njih stoji imenitni alpski sklop sv. Gotarda  (prelaz z veliko cesto
je 2140 m  nad morjem; sedaj velikansk predor z železnico), ki je
tako razrasten, da 4 veče reke (Rhodan, Reuss, Rhen in Ticino) dero
iz njega na glavne 4 strani sveta. Imenitna sta tudi prelaza Luk-
manier  (1935 m ) in Bernhardin  (2125 m).

c)  Rhaetijske Alpe do prelaza Brennerj  a. Globoki razdori jih
dele v 3 veče oddelke:

1. Grizijske ali Graubiindske Alpe  z Rhatikonom
med Rhenom in gorenjo Ino do prelaza  Arlberg (1710 m,  pod

— 64  —

tem sedaj drži predor z železnico), ki je loči od vapneniških pogorij
na severji. Naj viši vrh je Piz Lina  r d (3418 m).

2. Prave Rhaetijske Alpe  ali sklad široke gorine Ber-
nine  med gorenjo Ino in Addo do predela Reschenscheideck
(1516 m),  ki drži od dola Ine v povirje Adiže. Najviši vrh: Piz
B e r n i n a (4083 m).  3.Tirolske ali Oetzthalske Alpe  med Ino,
Vipo, Brennerjem, Izako, gorenjo Adižo in Reschenscheideckom so sila
strašne alpske gore, ktere imajo okoli 70 vrhov, 3500 do 3800 m
visokih (Wildspitz  3776 m)  in nad 200 večih in manjših lednikov.

Severna stranska ali vapneniška pogorja  osrednjih
Alp so:

a)  Bernske visoke in nizke Alpe med gorenjim Rhodanom,
prelazom Grimselom  (2176 m),  gorenjo Aaro in švajcarsko visoko
planoto. Bernske visoke  Alpe so vzporedne s Peninskimi gorami,
s kterimi se po večem tudi po snovini skladajo; imajo velikanske
vrhe (Finsteraarhorn  4277 m,  Jungfrau  4170 m , Monch
4115 m)  in preobširne snežnine in lednike, med kterimi edini lednik
Al e t sc h obsega črez 1 [j] mirm.

b)  Urnske ali Vienvaldstattske Alpe med Aaro in Reusso.
Najviši vrh: Damaspitze  3630 m, dosta niži je Titi  is  3240 r«.
Imeniten je prelaz Furka  (2440 m).  Na severni strani od teh so

c)  Luzernske ali Einmenthalske Alpe z razmerno nizkimi vrhi.
Pil a tu s 2230 m.

d)  (Garaške Alpe med gorenjo Reusso in rhensko preseko.
Todi  3612 m.

e)  Schwyzske Alpe med Reusso, Vierwaldstattskim jezerom in
Lintho. Rigi  1780 m, vrh s prelepim razgledom po Svajci.

f)  Sv. Galske Alpe (St. Gallner A.) med Ziirichskim in Boden¬
skim jezerom. Santis  2500 m.

g)  Algauske ali Predarlske Alpe med Rhenom in Likom (Lech).
Passeyer 3000 m.

h)  Severnotirolsko-bavarske Alpe med Likom in Ino. Zug-
spitze  2956 m.

Južna stranska ali vapneniška  pogorja osrednjih
Alp so:

a)  Luganske Alpe med Lago maggiore in Lago di Como.

b)  Veltlinske ali Orobske Alpe med gorenjo Addo in Oglio. M.
Redorta 3040 m.

— 65 —

c)  Ortleške ali T ir o Is k o - 1 omba r ds k e Alpe (po snovmi
pragorje) med Oglio, Wormskim prelazom in Adižo. Wormski ali
Stilfski prelaz  (2815 m),  naj viša velika, a sedaj zanemarjena
cesta v Evropi je loči od Bernine, s ktero se po prvotvornem ka-
menji zelo vjemajo. Tik tega prelaza stoji strma trioglata piramida
Ortles,  najviši hrib v Avstriji (3916 m).

3) Vzhodne Alpe  se proti vzhodu če dalje bolj razraščajo
in znižujejo, nektere se nehajo ob Donavi in v Ogersko-hrvatski
nižini, nektere pa blizu Jadranskega morja.

Posamični deli vzhodnih prvotvornih  Alp, ki se ob
mur-skem izviru cepijo v dve dolgi zahodno-vzhodni veji, so:

a)  Visoke Ture (s Zillerthalskimi Alpami) od Brennerja do Mure
med Salico, Jezero (Lieser), Dravo, Bistrim dolom (Pusterthal), Rienzo
in Izako. Prek celotnega grebena imajo le malo nepripravnih pre¬
hodov (Gerlos  1438 m, Arlscharte);  iz njega pa mole mnogo-
brojni vrhi, ki se vrste med najviše avstrijske hribe (Grossglockner
3796 m, Gro ss venediger  3674 m,  Dreiherrnspitze  3505 m,
Hochnarr  3260 »»); imajo tudi obilo snežnin in lednikov.

b)  Koroško-štajerske prvotvorne Alpe  med Muro, Kač-
bergom  (prelaz) in Dravo. Vrhi: Eisenhut  2440 m , Zirbiz-
kogel  2397 m,  Koralpe  2137 m.

e)  Nizke Ture med gorenjo Anižo, Lesenikom (Liesing) in go¬
renjo Muro brez obširnih snežnin in lednikov. Najviši vrh: Hoch-
golling  2860»». Rottenmanner Tauern  1251 m, Radstatter
T. 1675 m,

d)  Nizke vzhodno - štajerske Alpe z Wechselom  1737 m.
Prelaz Semernik  993 m. Prvotvornim najvzhodnišim Alpam bi tu
vvrstili tudi Litavske gore in B a konj  s ki  les.

Severna vapneniška  pogorja vzhodnih Alp:

a)  Salzburške Alpe  med Ino in Salico. V gorini Kam eni to
morje  stoji Wat zmann  2739 m;  Ewiger Schneeberg  2940»»,

b)  Salzburško - gorenje-avstrijske Alpe  med Salico in
Anižo, v več posamičnih skladov ločene: Tannengebirge  2430 ?».
Dachstein  3000 »», Hoher Pyrgas  2240 »».

c)  Štajersko - d ole nje-avs t rij s ke Alpe  med Anižo in pre¬
lazom Semernikom. Hochschwab  2268 »», Schneeberg  2076 m.

Južna vapneniška  pogorja vzhodnih Alp:

a)  Lessinske Alpe  od dolenje Adiže do Val Sugana (ob go¬
renji Brenti).

5

— 66  —

b)  Kadorske ali Južnotirolske Alpe od povirja Brente
do izvira Kienze in Drave. Njih visoki vrhi so podobni odbitim
stožkom iz dolimita. Vedretta Marmolata 3490  m.

c)  Karnske Alpe od izvira Drave do Predela (1165 ni) ; z njimi
vzporedne so Zilske Alpe med Žilo in Dravo z Dobračem  (2154 m).

d)  Karavanke ali Koroško-kranj ski snežniki  od Pre¬
dela do Drave in Save pa železnice, ki drži iz Maribora do Zida¬
nega mosta. Stol  2233 m,  Grintovec  2556 in Rinka  2592 m.
Prelazi: Koren  1044 m, Ljubelj  1355 m, Jezer  ski  vrh  1205 m ,
Trojanski  prehod 615 m. Temu hribovju se vrste tudi razne gore
med Savo in Krko na dolenjem Kranjskem.

e)  Julijske Alpe,  primerno sklad Triglava  imenovane,
med Tagliamentom, Pontablo, Savo in Ljubljanico. Triglav  2865 m,
Mangart  2675 m,  Krn 2245 m, Plegaš  1563 m.

II. Kras ali Kraše  vi  n a se začenja pri južnih, zelo znižanih
odraslekih Julijskih Alp, ob reki Idrici in Ljubljanici pa ob najglo-
bokejšem razoru, ki drži iz Idrije na Vrhniko. Ta po večem nero¬
dovitni svet je razprostranjen poleg vzhodnega Jadranskega morja po
celini kakor po otocih.

Njegovi posamični deli so: Trnovski gozd  s Cepovansko planoto
med Idrico, Sočo in Ipavo (Mrzavec 1604 m); tega se na jugovzhodu
drži Hrušica,  tudi še zarastena visoka vapneniška ploščina
z vrhom Nanosom  1300 m.  Se v  bolj na jugu Kranjskega
Krasa  stoji Snežnik  1796 m.  ■—Čičarija in Isterski Kras,
ki se po 4 stopnjevinah proti jugu redoma znižuje (Učka gora 1394 ni).
— Na Hrvatskem se primorsko-kraško višavje imenuje Velebit,
notri v deželi so pa Mala in Velika Kapela  (Belolasica 1900 m)
in Pleševica. — Dinarske planine  se neprimerno imenuje
dalmatinski Kras po gori Dinari, ki se na bosensko-dalmatinski meji
vzdiguje do 1800 m  nad morjem.

III. Jura je okoli 30 mirm dolgo gorovje od rhodanskega ko¬
lena do rhenskega, med Saono in Aaro. Ta visoka in nepresekana
gorska zagraja, Kraševim zelo podobna, stoji ob francosko-švajcarski
meji ter po svoji nepristopnosti močno zavira promet med sosednima
deželama. Največi njegovi vrhi stoje na jugozahodu ter se vzdigujejo
nekaj črez 1600 m. Reculet  1700 m; nekteri, n. pr. D o 1 e 1680 m
posebno slove po prelepem razgledu črez Svajcarsko planoto in v
osrednje Alpe.

IV. Fraucosko srednjegorje  pokriva vzhodno Francijo in
sega tudi v južno Belgijo, ob levem bregu Rhena tudi v Nemčijo
(Alzacijo-Lotaringijo). Rhodan, Saona-Doubs in gorenja Mozela je

— 67 —

ločijo od Alp, Jure in nemškega sredogorja. Od severja proti jugu
je okoli 75 mirni dolgo; visokosti pa je kaj različne: najviše je v
vzhodnih pogorjih; na te se proti zahodu vrstoma naslanjajo male
visoke planote, precej obširne stopnjevine in posamična obgorja. Tako
francosko hribovje, ki se po nadmorski visokosti prišteva le srednjim
in nizkim goram, prav polagoma prehaja v zahodno francosko nižavo.

Globoki razor ob Osrednjem prekopu  (canal du centre)
in srednji Loiri je loči v 1) južne in 2) severne francoske
gore.  Od doljnega Rhodana na zahodno stran se širijo zelo raz-
rastene, v vrhih 1600 do 2000 m visoke gore z raznimi krajinskimi
imeni, ki se skup navadno Seve  n e imenujejo. Proti jugu so če
dalje niže in njih skrajne gorice so po Pol dan s kem prekopu
(canal du midi) po polnem ločene od severnih končin Pyrenaejskega
gorovja. Njih severno-zahodna veja se med Allierom in Dordogno
razširi v Auvergnslco višavje,  najviše francosko hribovje (Puy
de Sancy 1890 m).

Planota Zlatih goric  (Cote d’ or) in L ang r esk a v is ok a
ravan  (med njima je Burgundski prekop,  ki sklepa Yonne-
Seine s Saone-Rhodanom) veže Sevene s severo-francoskimi
gorami. Tu stoje ob srednjem Rhenu le malo visoki Vogezi  (Ballon
du Sulz 1422 m),  ki so pa sedaj večinoma v nemški oblasti (Alzacija-
Lorena); na nje se pa na severji naslanjata Ilundsruck in Eifel.
Proti zahodu Vogezi po brdovitih planotah (lorenska) in stopnjevinah
prehajajo polagoma v nižino. Ob severni meji in po Belgiji pa stoje
kaj nizke A r d e n s k e gore.

V. Heroinsko ali Nemško gorovje  je razrasteno med Rhenom
in Odro po južni in srednji Nemčiji in po severozahodni Avstriji.
Po visokosti se prišteva le srednjim in nizkim goram. Posamični njih
deli so:Schwarzwald ali črni les,  dolgo, po nepripravnih
grapah razdrto pogorje ob Donavskem povirji, drži vzporedno z Vo¬
gezi od rhenskega kolena do Neekarja. — Med Neckarjem in Mainom
ali Menom je le malo visoki Odenwald.  — Od tega odtrgan stoji
v pravokotnih zavojih Mena tudi kaj nizki Spessart.  — Še bolj na
severji je Visoka Rhon,  kjer Fulda izvira. — Na povirji Mena
stoje S mr e čin e ali Fichtelgebirge  (1060 m). Razen Mena tu
izvirajo tudi Naba, češka Ogra in turinška Sala. — Od Smrečin
proti severozahodu drži med Menom in Salo Frankovski gozd,
še dalje od tega pa Turinški gozd,  ob kterem Werra izvira. —
Od teh proti severju stoji med Lejno (Leine) in Salo srebra bogati
Harz,  v kterem Brocken 1140 m  kot naj viši vrh v severni Nemčiji
najbolj slovi. — Samčasti Teutonski  les  (do 490 m)  stoji med
gorenjo Emso in srednjo Vezero. — Na straneh srednjega Rhena so
od Mena navzdol D o 1 e n jerhenske skrilavske gore.

5 *

— 68  —

Šumava ali češki les (1300 m) se začenja na jugozahodnem
konci Smrečin ter drži proti jugu med Avstrijo in Nemčijo do Do¬
nave. — Od Smrečin na vzhodno stran do Labe se vlečejo Krušne
gore  (Erzgebirge), raznih rud posebno bogate. Keilberg 1280 m.
Onostran globoke preseke ob Labi se vzdigujejo Sudeti,  ki drže do
vira reke Odre. Teh posamični deli so: 1) Lužiška visoka pla¬
nota  s krogastimi gorami, 2) Izerske gore, 3) Krkonoši  s
Snežko 1600 m, 4) KI a ds k e gore  s Kladskim Snežnikom 1417 m
in 5) Jeseniki  (Gesenke) z Velikim Pradedom (Altvater 1487 m).

VI. Karpati stoje na 3700 □mirm velikem podnožji na avstrijsko-
ogerski zemlji. Donava (in nižava ob nje srednjem teku) jih loči od
vzhodnih Alp in od Balkanskega gorovja, Morava in Odra pa komaj
300 m  visoko sedlo pri Beli crkvi (VVeisskirchen) jih ločijo od Su¬
detov. Sirokost jim raste od zahoda proti vzhodu od 8 do 30 mirm,
njih dolgost pa meri okoli 100 mirm ; drže namreč v oblok od srednje
Donave pri Požunu ob ogerski, moravski, sležki in gališki meji ter
se na vzhodu širijo črez Bukovinsko in vse Erdeljsko do dolenje
Donave pri stari Ršavi.

Po porazni razredbi se ločijo zahodni, osrednji in vzhodni
Karpati.

1) Zahodni Karpati drže kot malo razrasteno nizko gorovje od
Donave proti severovzhodu do Arve (dotok Vaga) in Skave (dotok
Visle) ter obsegajo ta-le pogorja:

a)  Mali Karpati ali Javorniki  do izvira Mijeve (dotok
Morave). Naj viši vrh meri le 513 m.

b)  Bele aliMijavske gore  do izvira Bečve (dotok Morave);
Javorzina 970 m.

c)  Beskidi  med Bečvo, gorenjim Vagom in Solo (dotok Visle).
Lisa hora 1320 m,  Smrk 1339, Radhošt z ostalinami darovališč ma- '
likovalskih Slovanov; prelaz Jablunka 600 m.

d)  Babja gora, gorska skupina med Solo in Skavo in Arvo;
Babja gora 1720 m.

2) Osrednji Karpati pokrivajo ves svet od Vaga, Arve in Skave
do izvira Više (dotoka gorenje Tise) in Zlate Bistrice (ki se izliva v
Seret). Obsegajo pa več pogorij in gorskih skupin:

a)  Visoka  Tat  ra,  mogočno pragorj e (iz granita) med Vagom
in Arvo, Dunajcem in Popradom; vrhi te nerazdrte gorine segajo
nad 1900 m nad morjem; najviši so: Grlsdorfski ščit 2647 m , Lom-
niški ščit 2646 m  in Krivan 2488 m.

b)  N i z k a T a tra ali L i p t a v sk e gore  med gorenjim Vagom
in gorenjim Gronom. Djiunbir 2043 m.

c)  Pogorje F a tra stoji ob desnem bregu reke Turoča.

cl)  Nitranske gore  med Vagom in Nitro. Klak 1333 m.

— 69

e)  Ščavniško ali Ogersko rudogorje med Nitro in
Ipoljem v razne skupine razrasteno. v  Ostrovski 1445  m.

f)  Gozdnati Karpati ali črni les med Popradom in Višo
so le malo razrasteni (ognjeniško pogorje Vrholet stoji na jugu vzpo¬
redno z glavnim grebenom) ter je proti vzhodu če dalje divjejši in viši.
Pop Ivan 1925 m  in Črna gora 2054 m.  Imenitni prelazi: Dukla,
Usok (810 m),  "Verečke (820 m).

3) Vzhodni Karpati so razrasteni po Erdeljskem in sosednem '
ogerskem in mmunskem svetu. Erdeljsko pokrivajo na vse strani,
le da se ob mejah kot najviša obrobna pogorja najbolj odlikujejo,

a) S e v e r n o o b r o b n o p o g o r j e, tudi Lapoške gore  imenovano,
drži ob severni erdeljski meji od Zlate Bistrice do Samosa. Ineu ali
Kravji rog 2281 m;  prelaz Radna.

b)  Vzhodno obrobno pogorje  na vzhodni strani Morisa
in Alute do prelaza Bodza; Pietrosul 2107 m.  Prelazi: Borgo (ali
Cesarska cesta), Tolgyes, Gyimes in Ojtos, ki (razen prvega) drže v
Moldavijo.

c)  Južno obrobno pogorje,  navadno Erdeljske Alpe
imenovano, se vleče po južnem Erdeljskem in jugovzhodnih ogerskih
mejah do Donave pri Ršavi. Dže v vzhodnem oddelku stoje veli¬
kanske kope (Čukaš 1944 m,  Bučeč 2519 m);  dalje proti zahodu se
zoveje Fo garaš k e gore,  v kterih stoji Negoj 2543 m,  najviši
vrh v erdeljskih Karpatih, in Sibinjske gore  (Retezat 2496 m).
Prelazi: Tomos, Torzburg, Rudeči stolp in Vulkan.

d)  Zahodno obrobno pogorje  se navadno zove Erdeljsko
rudogorje, ki se po mnogih vejah razteza daleč proti sredi Erdeljske.

VII. Na jugovzhodu prehaja Kras ob neizraženi meji polagoma
v Slovan,sko-grško hribovje, ki obsega ves slovansko-grški polotok.
Glavni sklop tega v mnogobrojne veje in obgorja razrastenega hri¬
bovja je pragorje S ar dag (Scardus), v kterem stoji najviši vrh K o-
bilica  3050 m.  Od tega sklopa drže proti Severju do Donave in
Save vapneniške srbsko-bosenske gore,  ki nosijo različna kra¬
jinska imena. Enake tvorbe in po naličji Kraševini močno podobne
so tudi višavine v črni gori (Dormitor 2160 tri ) in Arbaniji.

Od Sardaga proti vzhodu do črnega morja so razrastena bol¬
garska pogorja,  ki so najbolj znana pod imenom Balkan
(Haemus). Ta se navadno deli v 1) zahodni Balkan  od Timoka
do preseke iskerske, 2) osrednji Balkan  od Iskra do povirja
Kamčika in 3) vzhodni Balkan  do Črnega morja. V osrednjem
Balkanu stoji najviši vrh 2330 m  nad morjem. Prek njega pelje 30,
večinoma voznih prelazov; najviši v je prelaz Rozalita  1930 m,
bolj na vzhodu pa sloveči prelaz Sipka  572 m, ki drži iz Trnove
v Kazanlik. Od sklopa Vitoša proti jugu držita

Rilo-dag in P er im-dag,  od tega proti jugovzhodu do
Aegejskega morja pa Despotodag  (Orbelus, Rhodope), kaj široko

70  —

in dobro zarasteno pogorje med Strumo in Marico, kterega vrhi so
celo poleti radi s snegom pokriti.

Od Sardaga proti jugu je iztegnen Boradag  do jezera Prezba.
Globoka vdrtina ob jezeru Prezbi in reki Devolu ga loči od P i n-
dusa,  ki z glavnim grebenom sega celo do Korintskega zaliva. Od
njega se na vzhodno in zahodno stran razrastajo veje z raznimi
imeni. Najimenitniše je pogorje V o luško  ob meji nekdanje Macedo-
nije in Thessalije; najviši vrh je 01ymp  3180 to.  Med gorskimi sku¬
pinami dalje na jugu so imenitne: dvostožkasti Parnas  2480 m,
ki mu sedaj pravijo Liakura,  gozdnati Helikon,  sedanja Ža¬
go i' a in medu bogati Hymettus.  — Gorat je tudi polotok M o r e a
(nekdanji Peloponnes). Sredi njega je hribovita planota Arkadska,
ktero na straneh oklepajo obrobne gore. Najimenitniše merijo proti
jugu, zlasti pogorje Taygetus ali Pentedaktylos ;  2320 m.

VIII. ApenniH, kterega prelaz Bocchetta od Alp loči, drži v več
vzporednih pogorjih po celem italskem polotoku; tudi gore na Siciliji
so le kos apenninskega hribovja, ktero je ozki Messinski preliv predrl.
Najoži (komaj 3 mirm širok) in najniži (1000 do 1600 m  nad morjem)
je Apennin precej v severni končini in na polotoku Kalabrijskem;
najširji (25 mirm) in najviši (1900—2900 to)  pa je v srednji Italiji,
kjer vrh G ran sasso d’ Italia  2992 to  meri.

Po porazni razredbi se loči navadno 1) severni, 2) srednji
in 3) južni Apennin.

1) Severni Apennin  obsega več pogorij: a)  Ligurski
Apennin  do prelaza La Cisa,  ki drži iz dola reke Magre v
Parmo, b)  Etrurski Apennin  do prelaza S er ravalskega,
prek kterega pelje pot iz Foligna v gorenjem tiberskem dolu v Lo-
reto ob Jadranskem morji. Mont e Cirnone  2167 to.

2) Srednji ali Rimski Apennin,  navadno Abruz  z i ime¬
novan, obsega več vzporednih vej od Severja proti jugu držečih,
ktere so sklenene s poprečnimi vejami. Ta gorski četverokot ima
najviše grebene in vrhe na polotoku: G ran sasso d’ Italia, M.
Amaro  (2900 to),  M. Velino  2300 to.

3) Južni Apennin  je raztegnen onostran globokega razora
Isernskega,  ki drži od Volturna v dol brežnice Sangre. Loči se
v fl)Neapolski  do zaliva Policastro; njega podaljški na Aprilskem
polotoku niso več skupno pogorje, ampak razdrti v več posamičnih
sogoiij. b ) Kalabrijski Apennin  do nosa Spartivento je eno-
terno, kaj široko granitno pogorje, kterega vrhi merijo 1600 do
2000  to .

V Siciliji  nimajo gore skupnega imena, ampak se v posa¬
mičnih pogorjih imenujejo Pelorske, Nebrodske, M a donske
(i. d.) gore. Na tem otoku stoji tudi Aetna  3290 to,  najviši italski
vrh; a ta ognjenik je le samski hrib, kakor tudi ognjebluvni Vesu-
vius 1186 to.  — Otoka Sardinija  in C or  sik  a sta tudi hribovita,

— 71  —

vender se nju hribje po snovmi in legi morajo vrstiti k Alpam ;
najviši vrhi: M. Gennargentu  1920 m,  M. Cinto  2710 m in M.
Rotonclo  2630 m.

VIII. Pyrenaejsko-ibersko gorovje na portugalsko-španskem pol¬
otoku obsega dve visoki pogoiji, osrednjo visoko planoto z oklepnimi
in ločilnimi gorami.

a)  Pyrenaeji so razrasteni ob špansko-francoski meji od nosa
de Creus do Biskajskega zaliva. Dolgi so 40 mirm ter se ločijo v

1) vzhodne Pyrenaeje  z 2 glavnima grebenoma (francoski in
španski Pyrenaeji). Imenitni prelaz Bellgardski  (col de Pertus,
nekdanja rimska cesta) drži prek njih iz Francije na Špansko. —

2) Osrednji ali visoki Pyrenaeji  med col del Percha in za¬
hodno izvirnico garonsko. Prek njihovega malo razdrtega, okoli 2600 m
visokega grebena drže nepripravne steze med snežninami in ledniki.
Tu stojita v velikanskem sklopu Maladetta najviša vrha: Pik d’
Anethou  3485 m  in M. Perdu  3412 m.  3) Zahodni ali nizki
Pyrenaeji  imajo pristopni prelaz Roncesvalleski  (1210 m).

b)  Od rečice Bidasoe drži proti zahodu tik Biskajskega zaliva
K a n t a b r i j s k o in A s t u r s k o obrobno pogorje, ki se na zahodu
razcepi v Galicijske gore.  Ce ravno so te gore dosti niže od
Pyrenaejev, vender se po zemljepisni legi lehko štejejo za njih
podaljšek.

c)  Sierra  (pogorje) Guadarrama  je z drugimi sierrami vred
dolgo ločilno gorovje kastilsko ter dela razvodje med Duero in Tajo;
na Portugalskem se imenuje sierra E st reli  a,  ki se z nosom de la
Rocca v morje spušča.

d)  Sierra Morena,  z drugimi sierrami vred Andalužko
obrobno pogorje imenovana, dela razvodje med Guadino in Guadal-
qui virom.

e)  Sierra Nevada,  najviše špansko hribovje (Mulhacen
3579 m.), razširja se na jugu od Guadalquivira in brežnice Segure.

IX. Britanske gore so raztresene po Veliki Britaniji, zlasti po
nje zahodnih in severnih straneh. Od nosa Landsend se proti vzhodu
vlečejo Cornwalliske  gore, ki prehajajo v gorice Nort and
S o ir th-Do  wn  s ter se z rtom Dungenes ob Doverskem prelivu
končujejo.

\Valeske gore  polnijo zahodno grofijo Wales ter se ločijo v
Bretonske  (južne) in Cambrianske  (severne). V teh stoji najviši
vrh angleški Snovvdon  1090 m.  Se bolj na Severji stoje Cumb er-
1 andske  gore z ozkimi a dolgimi doli, v katerih so globoka jezera.
Peakove ali P e n n inske gore,  v kterih Crossfell  sega do
900 m.

Gore C h e v i o t stoje v južni Skociji. V srednji Skociji je škotsko vi¬
šavje z Grampianskimi  gorami, v kterih stoji najviši vrh britanski

— 72 —

Ben Nevis 1336 m  (še nekaj više je baje Ben Macclhu  1384 m).
Po severni Skociji se razrastene Kaledonske  gore, kterih vrlii
merijo 700 do 1200 m.  — Neznatne so posamične gore v Ir-
landiji.

N. Izlandija je vsa hribovita. Od obrežja proti sredi se vzdi¬
gujejo razne gole gore, do 2000 m  visoke; nad 800 m  visoko so
pokrite z večnim snegom, iz katerega se velikanski, do morja moleči
ledniki narejajo. Snovine so po večem vulkanske. Najviši vrhi :
Oerafajokul  2030 m,  Klofajokul  1960 m , Snafell  1820 in
Hekla  1558 m.

XI. Skandinavsko hribovje se razširja po zahodni polovici
ondešnjega polotoka. Proti vzhodu prehaja po razdrtih stopnjevinah
v nižino; zahodno njegovo pobočje pa kaj strmo propada k Atlan-
skemu in Ledenemu morju; v zadnjem tem morji stoje Lafotski
otoci, katere tudi le gore pokrivajo. Po nadmorski visokosti se sicer
prišteva le sredogorju, vender je po večem s snegom in ledniki
pokrito, ker je zelo daleč proti severju pomakneno.

Skupnega imena nimajo gore skandinavskega polotoka, ampak
se po različnih delih in straneh različno imenujejo. Fjeldi in Kjoli
(Dzili) se zovejo po južni Norvegiji, v kterih stoje najviši vrhi:
Galdhoppig  2560 m,  Skagatolstind  2574 in Sneehaetta
2320 v Do vrefj eldu.  Od teh proti severju drže N or dlan  ds  k e
gore s Sulitjelma  1980 m,  za tem pa L aponske  gore. Posebno
lastne so temu hribovju gorate planote, iz kterih se kaj velike, nepre-
sekane gorine, velikim nasipom podobne, okroglje kope in igle
vzdigujejo.

XII. Ural, 185 mirm. dolgo gorovje, loči evropsko nižavo od
sibirske. Te poldnevniške gore so po grebenu poprek 1000 m  visoke,
njih vrhi pa merijo nad 1900 m.  Onostran Vajgaškega preliva so
podaljšane po otoku Aajgači in po Novi zemlji.

Porazno se Ural deli v 1) Severni ali Pusti  med Vajgaškim
prelivom in pečorskim povirjem; 2) Srednji ali Budebogati  od
Pečore do razora pri Jekatarinburgu, ki drži iz Perma v dol Izetski
(k Tobolju); ta je sicer najviši (Kondšakov kamen 1560 m),  vender
najbolj prehoden; 3) Južni Ural ali Uralski  les  z najvišim
vrhom Iremel 1546 m.  Sestavljen je iz 3 poldnevniških vej, ki so
med seboj zrastene v male gorske planote.

Evropske visoke planote.

Zelo obširnih visokih planot ali gorskih ravnin  ni v
Evropi. Naj znamenitejše so :

— 73 —

Španska visoka planota med Kantabro - asturskim in Anda-
lužkim pogorjem. Prej omenjene Kastilske gore jo ločijo v Staro-
k as  ti  ls  ko  planoto, poprek okoli 850 m visoko, inNovokastilsko,
po čez le 800 m  nad morjem.

Južno-nemška ali Gornjedonavska  visoka planota med
sredonemškimi gorami in severnimi vapneniškimi Alpami. To okoli
200 do 260 m  visoko planoto nekaj pregraja, nekaj pa zagraja Fran¬
kovski in Švabski Jura, poprek okoli 520 m  visok.

Dosti manjša je poprek 450 m  visoka Švajearska  planota,
ki je kot velik podaljšek Južno-nemške ravni med Juro in osrednje
Alpe zategnena. Še manj znamenite so francoska, turška in
grška  visoka planota.

Evropske nižine.

Obširno skupno evropsko nižavje  od Urala do Pyrenaejev se
deli v vzhodno ali slovansko  nižino od Urala do Odre in
srednje-evropsko  od Odre do Pyrenaejev.

1) Vzhodna ali slovanska nižina,  poprek 130 do 170 m
visoka, nima nikakoršnih pravih hribov (razen Jajle ali Tauriske
gore v Krimu); deli se v 3 predele, ker Uralo-baltiški  (najviši
vrh meri dobro 350 m)  in Ural o-kar patski  hrbet (najviši vrh
416 ni)  prek nje držita od Urala do Labe. V Galiciji prehaja ta ni¬
žina v valovito, nekaj višo planoto, ob Črnem morji se pa poleg do-
lenje Donave med Erdeljskimi Alpami in Balkanom razširja v kaj
rodovitno Dolenje-donavsko  nižavo.

2) Srednje-evropska nižina  se deli v a)  Nemško  med
Odro in Rhenom, pa b)  Francosko  med dolenjim Rhenom in Py-
renaeji. Po velikih rekah se tudi po teh ločijo razni predeli.

Velika ogerska  nižina, 60 do 130 m  visoka in okoli 940
□ mirni velika, razširja se med notranjimi Karpati in najbolj vzhod¬
nimi Alpami; ob Dravi in Savi sega nalik jezikom daleč med vzhodno¬
alpska predgorja (Hrvatsko-slavonska nižina, 50 m  visoka). — Mala
ogerska  nižina meri okoli 80 Q mirm, ter je poprek 115 do 130 m
visoka.

Gornje-italska  nižina ob Padu (zato tudi Padska  nižava
imenovana) obsega okoli 440 □mirm med severnim Apenninom in
notranjimi pobočji Alpskega gorovja. Nje visokost redoma raste od
Jadranskega morja proti zahodu, tako da ob gorenjem Padu pri Tu¬
rinu stoji uže 210 m  nad morjem.

— 74

Kakor južno-ruska nižina preliaja na enej strani v dolenje-
donavsko, na drugej pa v veliko azijsko, tako prestopa severno-ruska
okoli Botniškega zaliva v prostorno Skandinavsko  nižavo, ki se
na ondotnem polotoku razširja od vzhodnega podnožja skandinavskih
gora do Baltiškega morja.

Razen naštetih nižav se ob ustji in dolenjem teku nekterih
veletokov nahaja še več manjših, tako ob Guadakpiiviru Andalu¬
zijska,  ob Ebru Iberska,  ob Rhodanu Provenfalska,  ob Arnu
Toskanska,  ob Tiberi Rimska,  ob srednjem Rhenu Gorenj e-
rhenska,  ob Moravi in Donavi pa Pomoravsko polje z Du¬
najsko kotlino.

Kopnozemeljsko vodovje evropsko.

Vode evropske teko v 3 morja: v Severno ledeno morje, v
Atlantski ocean in v Hvalinsko morje; a svet je kaj različno raz¬
deljen med rečena pomorja: največi del Evrope visi namreč k Atlant¬
skemu oceanu, najmanjši pa k Ledenemu morju. Tudi atlantsko po-
morje (okoli 68.000 pf.inirm) se kaj različno deli med posamične dele
tega oceana; največ ga pride na dve najbolj zaprti notranji morji,
namreč na Baltiško morje (24.000 □ mirm) in na Črno morje (20.000

□ mirm), nasproti pa na Severno ali Nemško morje komaj 6600

□ mirm. Glavno razvodje evropsko drži od jugozahoda proti severo¬
vzhodu bolj ali manj vzporedno z dolgostno osjo cele zemljine.

V obče se Evropa posebno odlikuje z raznovrstnostjo in veliko
množico tekočih vod (nekteri so ji našteli okoli 230.000, kterih tek
vsaj črez 2 lem  meri). Tako velikanskih rek kakor druge zemljine
nima Evropa, kajti uže zarad velike različnosti nje površja se taki
veletoki niso mogli razviti. Nima tudi onih Aziji lastnih sotočnic,
ima pa nekaj vzporednih rek, n. pr. Dneper in Don, Bug in Dnester
i. d. Posebno imenitno za razvitek evropskih prebivalcev pa je, da
so veletoki po vsej zemljini razdeljeni in da med njimi precej velike
brežnice v bližnja morja teko. Tudi to je omeniti, da so povirja in
porečja tako približana drugo drugemu, da se med njimi nikjer ne
nahajajo obširne brezvodne ali nepristopne pokrajine. Posebno očitno
se to kaže v glavnih dveh povirskih središčih. S teh teče 18 glavnih
rek, zvezdnim svetlobnim trakovom enako, na razne strani in v
razna morja. Iz alpskega središča teče 12 rek (k tem je prišteta tudi
Donava, ki z Alp dobiva večino svoje vode) v 6 raznih morij; iz
drugega središča sredi slovanske nižine pa teče 6 veletokov v 4
sredozemska morja.

Najimenitniše reke evropske so

a)  krog Severnega ledenega morja:

1. Pečora  izvira ob azijski meji na Uralu; velika ta plovna
reka teče po Ruskem med zapuščenimi zamrzne nimi ali močvirnatimi
bregovi (tundre) proti Severju.

— 75

2. Mezenj izvira iz močvirnate višine ter se izliva v Me-
zenjski zaliv.

3. Severna Dvina,  nastajoča iz izvirnic Suhona in Vičegda,
prejemlje v sebe več močnik dotokov ter teče proti severozahodu,
kjer se nad Arhangelskom izliva v Dvinski zaliv (Belo morje).

4. Onega  ivira kot Vosa  ter teče prek gozdnate, močvirne
puščobe v Oneški zaliv.

b)  krog Atlantskega oceana:

I. v Baltiško ali Baltsko morje teko:

1. Neva  na Ruskem, ki po svojem kratkem teku veže Ladoško
jezero s Cuhonskim zalivom. Volkov  veže Ilmensko jezero z Lado-
škim; v to jezero se izliva tudi S v ir, prišedši iz Oneškega jezera,
ki je po prekopu zvezano z Belim jezerom; iz tega pa Seks  n a teče
k Volgi.

2. Zahodna Dvina  izvira iz malih jezerc blizu Volhonskega
lesa; v svojem vodotoči, ki se rad zasipa, ima več vrtincev. Nje
dotok Ula je po prekopu zvezan z Berezino,  velikim dotokom
Dnepra, ki teče v Črno morje.

3. Njem  e n izvira na južni strani Dralsko-bal tisk ega hrbta ter
se po zelo zavitem zahodnem teku na Ruskem in Pruskem izliva v
Kursko lokvo. Njegov dotok Sura  je po Oginskem prekopu zvezan
z Jasioldo,  pritokom Pripeta, ki se izliva v Dneper.

4. Brežnica P reg el se izliva v Novo lokvo.

5. Visla  izvira iz Jablunke v Karpatih ter ima, proti Severju
tekoč, v zelo rodovitni nižini deltasto ustje v Novo lokvo. Od
Sandomira naprej nosi celo veče ladije. Desni dotoči: Dunaj ec,
San, Bug.

6. Odra  izvira v močvirnatem Oderskem gozdu na Moravskem.
Nje gorenji tek je kratek, srednji drži do Glogava, kjer se nazdoli
nje doline po polnem izgube; izliva se po razdeljenih rokavih v
Malo in Veliko lokvo.  V ar  ta  z No  te  čem  jej je desni dotok,
na levi so pa: Kladska Nisa, Bobrova in Lužiš k a Nisa.

7. Tornea  se tekoč ob rusko-švedski meji izliva v Botniški
zaliv. — Umea-elf, Dal-elf ste 2 drugi brežnici švedski.

II. v Severno ali Nemško morje teko:

1. Gota-elf, največa reka na Švedskem, prihaja iz Venern-
skega jezera (v to se izliva dolga reka Klara-elf) ter se izliva v
Kattegat.

2. Glomen,  največa reka norveška, se izliva v Skager-Rak.

— 76 —

3. Eicler, reka brežnica med Schleswigom in Holsteinom, ki
jo Eiderski prekop veže z Baltiškim morjem.

4. Laba  izvira na jugozahodnem pobočji Krkonošev blizu
Snežke. Od Ustja nad Labo (Aussig) se celo parobrodi, nad ustjem
Veltave pa le mali čolni po njej vozijo. Nje dolenji tek je po peščeni
pa rodovitni nižini zelo razvit. Ob ustji pod Hamburgom je skoro
en mirm široka ter do Hamburga navzgor nosi še največe morske
ladije. Desna dotoka sta jej: Izera  (Jezera) inHavola s Sp revo:
levi pa: Orlica,  plovna Veltava  (s pritoki: Lužico, Sazavo,
Votavo in Berovnke), Ogra, Moldava in Sala.

4. Vez  era  ali Weser postaja iz izvirnic F u 1 d a in Werra  ter
se proti Severju tekoč skozi široko plimujoče ustje spušča v morje.
Alera z Leino  je nje desni dotok.

5. E m z a ali Ems, nižinska brežnica, izvira v Tevtonskem lesu
ter se izteka v Dollartski zaliv.

G. Rhen  (Rhein) se v osrčji Svajce nabira iz 3 večih potokov: iz
Prednjega, Srednjega in Zadnjega Rhena. Od Kura naprej teče skozi
precej naklonjeno poprečno dolino do Bodenskega jezera; od tega
do Bazila gre po zunanji neograjeni podolnici, ki se spremeni v pre¬
seko na mestu, kjer se Rhen črez visoko skalovje spušča (Rhenski
slap). Od Bazila navzdol se vije črez gorenjerhensko nižino, zelo
široko, rodovitno podolnico; pri Bingenu znova stopa v preseko, ki
loči sredorhenske gore. Pri Bonu prihaja v sredoevropslco nižino in
dolenji nje tek se začenja. Daleč pred ustjem v Hollandu se deli v
več rokavov, kterih so pa nekteri zelo plitvi. Od ustja do Kolina
(Koln) se po njem vozijo morske ladije, dalje navzgor pa le manjše.
Desni dotoči; 111 na Predarelskem, Ne c k ar (tega desna pritoka:
Kocher in Jagst), M a in ali Men (z levim pritokom Regnitz), L ah n,
Sieg, Ruhr in Lippe;  levi pa: A a r s pritokom R e u s s, N a h e
in Mozela  (s pritokoma: Meurthe in Saar).

7. Maas ali Moža  izvira na Langreski planoti, predira v glo¬
bokem vodotoči Aragonski les in Ardene ter pri Mastrichtu stopa v
dolenje-rhensko nižino; pred ustjem se deli v več rokavov, kterih
glavni se z Rhenom združen v morje izliva.

8. Schelde ali Skal  d a izvira v severo-fancoski nižini blizu
St. Quentina in je plovna skoro precej od izvira; v morje se vali
po več kaj širokih rokavih.

9. Temza ali Thames,  na gorenjem teku Izis imenovana,
je najimenitniša reka angleška, ki nosi največe morske ladije.

— li¬
lo.  Humber, največa reka britanska, postaja iz izvirnic Trent
in Ouse. Dosta manjša sta Tyne in Tweed.

lil. v Kanal la Manche in Biskajski zaliv teko:

1. Seine  izvira na Langreski planoti ter se po zelo razvitem
teku po severni francoski nižini izliva v morje. Ob ustji je 12 km
široka. Desni dotoči: A u b e, Marne in Oise,  levi pa Y o n n e z
Armangonom.

2. L o ir  e izvira sredi visoke Francije — v Sevenih. Pri Briaru,
po polnem pa še le pri Orleansu stopa v nižino; do tega mesta nosi
velike porečne ladije, do Nantesa pa tudi manjše morske. Dolenji
tek se jej kaj rad zasipa. Levi dotoči: Allier, Cher, Indre in
Vienne  (s pritokom Creuse); desni: Maine,  ki postaja iz Ma-
yenne, Sarthe in Male L o ir e.

3. Garonne  prihaja iz "Val d’ Aran v srednjih Pyrenaejih;
nje srednji tek sega do Toulousa, od kjer Poldanski prekop (canal
du midi ali de langued’oc) drži v Sredozemsko morje. Desni dotoči:
Tam, Lot in Dordogne.  Plimujoči nje izliv se od Dordogne
navzdol zove Gironde.

4. Adoure,  reka brežnica, izvira v zahodnih Pyrenaejih.

IV. v odprto Atlantsko morje:

1. Minho,  reka brežnica, izvira v Galicijskih gorah.

2. Duero  (portugal.: Douro) izvira sredi Španije iz Iberskih
gora ter teče po Starokastilski planoti in prek Portugala skozi pli-
mujoče ustje v ocean. Desni dotok Pišu er g a.

3. Tajo  (portugal.: Tejo) izvira na visoki planoti Molinski.
Ta najdaljši veletok na polotoku ima le malo vode, zlasti poleti tako
malo, da ga pri Santaremu lehko prebredeš. Pri Lizboni je njegovo
ustje 10 do 14 km  široko. Desni dotok Jatama  (s pritokoma: He-
nares in Manzanares).

4. Guadiana  izvira iz več kalov na visoki planoti Manehski
ter dela nekoliko mejo med Španijo in Portugalom.

5. Guadalquivir  izvira na planoti Huescarski ter po kratkem
teku med gorami hitro dospe v Andaluzijsko nižino, po kterej se
počasi proti morju vali. Desni dotok: Jenil,  levi pa Guadalimar.

V. v Sredozemsko morje:

1. Segura, Jucar in Guadalaviar,  vzporedne reke brež-
nice na Španskem.

2. Ebro  izvira na stopnjevini Reynoški ter teče po odprti ni¬
žini Aragonski; Aragon,  levi dotok, J a Ion pa desni.

78  —

3. Rhodan izvira iz lednika na zahodni strani sv. Gotarda;
potem teče do mesta Martigny po podolnici, iz ktere se skozi ozko
preseko izliva v Genevsko jezero. To jezero zapušča pri Genevi ter
se vije po strmih presekah in kratkih podolnicah proti zahodu do
Lyona, kjer se pravokotno obrne proti jugu in nazadnje po več
strugah izliva v morje. Dotoki: S a on e z Doubs’om  na desni,
Isere in Durance  na levi.

4. Arno, Tibera, Garigliano in Volturno  so primeroma
male brežnice na zahodni strani italskega polotoka.

5. P a do (Pad), največa reka v Italiji, izvira na M. Visu ter teče
po rodovitni Gorenjeitalski nižini od zahoda proti vzhodu. 9 mirm
pred Jadranskim morjem se cepi v mnogo rokavov, med kterimi se
lepo zelene in močvirnate ravnine širijo. Levi dotoči: Ticino, Adda,
Ogli o in M inči o.

6. Etsch ali Adige  (Adiža) izvira na Reschenskem predelu.
Gorenji nje tek drži do Bolzana, srednji pa do Verone, od koder
teče do ustja po Beneški nižavi. Izaka  (Eisak) z Rienzo je nje
največi dotok.

7. Bachiglione, Brenta, Piave in Tagliamento,
reke brežnice, ki izvirajo v Alpah ter se prek Beneške nižave izlivajo
v Jadransko morje.

8. Soča  izvira na Triglavu in teče po globoko rezanem vodo-
toči skozi najdaljšo preseko v vzhodnih Alpah v severni kot Jadran¬
skega morja.

9. Mirna in Raša  (v Istri), Zermanja, Krka, Cetina,
Neretva  (vse 4 v Dalmaciji) in Drin  (v Arbaniji) so reke brež¬
nice, ki na vzhodni strani po večem s kraškega sveta teko v Ja¬
dransko morje.

10. Vardar, S trum a in Marica se izlivajo v severno Aegej-
sko morje.

VI. v Črno morje:

1. Donava,  za Volgo največa reka evropska, postaje v Črnem
lesu iz izvirnih potokov Brigach in Brege.  Od tam, kjer gore za¬
pušča, vije se do Passaua v raztegnenem loku črez Svabsko-bavarske
planoto. Na Gorenje-avstrijskem in nekoliko tudi na Dolenjem pa
severne alpske končine in južni odrasleki Heroinskih gora ožijo zelo
njeno prej kaj široko dolino. Pri Greinu so stale v vodotoči močne
skaladi, ob katerih so se narejali ladijam nevarni vrtinci. Pri Kremsu
stopa v bolj razširjeno kotlino, Tulnsko polje imenovano; od Du¬
naja naprej teče počasi in brez ovir črez Moravsko polje. Pod iz¬
livom Morave prodira Male Karpate ter stopa v Malo ogersko ni-

— 79  —

žino, kjer se deli v več rokavov, ki dva velika otoka obdajajo. Med No-
vogradskimi gorami in Bakonjskim lesom prihaja v Veliko ogersko ni¬
žino ter se prek nje počasi vali v mnogih ovinkih proti jugu do avstrij¬
ske meje. Pri Rršavi tudi to zapustivši dere skozi 70 km  dolgo
kamenito preseko med Erdeljskimi Alpami in Srbskimi gorami ter
dela tu več ladijam kaj neugodnih brzic. Prej črez 1000 m  široka
reka se tu stisne do 200 m.  Dalje teče proti vzhodu prek globoke
Valaške nižave, kjer mnogo močarin in jezer pa tudi dokaj otokov
nareja. Na vzhodni strani Valaške nižave se je za malo miriametrov
približala Črnemu morju, a neka malo viša planjava (Dobrudša) jej
zagraja pot naravnost v morje ter jo zavrača proti severju. V to mer
do Galaca tekoča se pri izlivu Sereta zopet obrača proti^vzhodu ter
se v mnogih, vedno premenjajočih se rokavih izliva v črno morje.
Med temi rokavi se po velikosti posebno odlikujejo Kilijski, Su-
linski in Sv. Jurski  (Kedrilski), vender je le Sulinski ploven za
velike morske ladij e. Ker Donava na svojem razvitem teku (285 mirm)
le malo pada, vozijo se po njej do Dima navzgor velike prevozne
ladije, do Ruščuka pa celo morske. Dotoči nje so na desni: 111 er,
Lik (Lech), Isar,  Ina  s Salico, Traun  (Truna); Aniža, Li¬
ta v a, Raba, Drava (z Žilo in Muro), S a v a (z L j ub lj ani c o,
Krko, Kolpo, Dno, Bosno in Drino) in pa Srbska Mo¬
rava;  na levi pa: A11 m u h 1 (po Ludvikovem prekopu sklenena z
Regnitzom, dotokom Mena), Naba, Regen  (Rezna), Morava  (z
Dijo — Thaya), Vag, Ni tr a, Gron, Ipolj,  Ti  sa  (levi pritoci: Sa¬
mos, Kriš in Moriš; desni: Bodrog, Sajo s Hernadom in Zagiva),
Olta  (Aluta), Seret in Prut.

2. Dnester  izvira na severnem pobočji Gozdnatih Karpatov,
ne daleč od povirja Sana, ki teče v Vislo. V srednjem teku ima
zelo globoko strugo in v njej več brzic in slapov; potem pa počasi
teče prek nizke poljske in besarabske goljave. Ladije se po njem le
malo vozijo.

3. Bug izvira blizu gališke meje ter teče po južnem Ruskem
z Dnestrom vzporedno v morje.

4. D n ep er se začenja v močvirnatem lesu na jugu od Valdaja.
Od Kijeva dalje teče prek nekoliko vzpete zemlje ter ima kaj vdrto
skalovito strugo z brzicami in malimi slapovi, ki vožnjo po njem
zavirajo. Tako Dralsko-karpatski hrbet pretekajoč se počasi vije prek
globoke travnate nižave v Herzonsko lokvo; ta je 7 do 40 km  ši¬
roka, pa ne preveč globoka. Dotoči: Beresina in Pripet  na
desni, S o ž in Desna  pa na levi.

5. Don prihaja iz Ivanovega jezera na jugu od Tule. Tudi
njegova struga je globoko vrezana črez Dralsko-karpatski hrbet; do-
lenji njegov tek, okoli 25 mirm dolg, drži prek popolnoma ravne
globoke nižine, tako da voda leto za letom stopa črez bregove ter

— 80  —

bližnjo okolico namaka. D o n e c (na clesni), Hoper inMedvedica
(na levi) so njegovi največi dotoči; najzanimiviši pa je Manic,  ki
se na levi strani blizu Čerkaska vanj izliva. Ta prihaja od vzhoda
iz globokega po njem imenovanega razora (640 vrst, t. j. 675 lem
dolgega), po kterem je bilo nekdaj Hvalinsko jezero skleneno z Azov-
skim morjem.

c. krog Hvalinskega morja:

1. Volga,  največi veletok evropski (356 mirm), izvira iz Se-
ližarskega jezera v Volhonskem lesu le 290 m  nad morjem. S prva
teče med visokimi, gozdnatimi bregi, potem pa skoro nepretrgoma
prek globoke, valovite nižine. Na dolenjem teku črez zelo peščeno
goljavo ima na desni strani zelo strm in razdrt, do 65 m  visok breg,
na levi pa nizko ležeče, močvirnate livade. Pred izlivom se razno¬
vrstno cepi, tako da štejejo nad 60 raznih rokavov, med katerimi
je 8 bolj širokih (eden meri celo 7 km),  Kam a na levi in Oka z
Moskvo  na desni sta nje največa dotoka, drugim samostalnim rekam
evropskim primerna.

2. Ural ali Jaik  izvira v gozdnatem Uralu ter proti jugu
tekoč dela mejo med Evropo in Azijo.

3. Ter ek izvira na severnem pobočji Kavkaza.

Dolgost raznih rek in njih porečja glj. I. del str. 112.

Evropska jezera.

Evropa ima mnogo jezer,  ki so pa le majhna v primeri z
jezeri drugih zemljin. Največ jih stoji okoli Baltiškega morja, druga
so večinoma po alpskem in apenninskem svetu.

Naj znamenitejša v Skandinaviji so: "Vetersko, V e n e r n s k o,
Melarsko in Hjelmarsko  jezero.

Po severnem predelu Buške nižave: Ladoško, Oneško,
Cudsko, Ilmensko, Sajmsko, Enarsko, Imandersko
jezero, i. d.

Premnogo malih jezer je tudi po severovzhodnem Nemškem,
zlasti p o^ Pruskem, Pomorjanskem in Meklenburškem.

V Svajci so: Bodensko ali Konstantsko, Zurichsko
(Tigursko), Vie rwalds t attsko, Genevsko, Neufchatelsko
jezero i. d.

V Italiji: Lago maggiore,  Lago di Como,  Lago di Lu-
gano,  Lago di Iseo,  Lago di Garda,  Lago di Perugia,  Lago
di Bo Is en a, Lago di Celano.

V Avstriji: Blatno in Nežidersko  jezero na Ogerskem;
Traunsko, Attersko, Mesečno  jezero v Gorenji Avstriji;
Belo, Milstatsko, Osojansko in Celovško ali Vrbsko
jezero na Koroškem; C ir k n iško, Bohinjsko in Blejsko  jezero
na Kranjskem; Čep iško  jezero v Istri.

Obširnost. glavnih jezer glj. I. del str. 53 in 111.

— 81  —

Podnebne razmere v Evropi.

Med peterimi zemljami j edina Evropa  ne sega v vroči  pas;
nje najjužniša točka, nos Tarifa (36° s. š.), je namreč od njega še
za I2 1 / 2 ° zemljepisne širine (skoro 140 mirm) oddaljena; nasproti
je je tudi le mali kos razprostrt črez mrzli  pas (v Evropi je ta
komaj 45 mirm širok). Evropa, ki se večinoma po zmerno toplem
pasu razširja, nima kakor Azija in Amerika niti posebno velike vro¬
čine, niti posebno hudega mraza. Zmrno toplo nje podnebje vender
ni povsodi tako enakomerno, kakor je n. pr. nepremenljivo vroče v
celinski Afriki; v Evropi se namreč nje solčno podnebje kaj različno
ravna po raznih prirodnih razmerah: na vzhodnih straneh zlasti po
nepretrgani zvezi s severno celinsko Azijo, na severozahodnih po
Atlantskem oceanu našo zemljino razrijajočem, na južnih pa po
bližnji Afriki.

V obče velja pravilo, da je podnebje  tem hladneje, čimdalje
se pride od zahodnega obrežja proti azijsko-evropski meji. Oceansko,
vedno bolj enakomerno podnebje vlada po vseh južnih, zahodnih
in severozahodnih deželah ter polagoma prestopa v celinsko,  ki
se odlikuje z zelo vročim poletjem in kaj hudo zimo; to vlada po
vseh osrednjih in vzhodnih evropskih deželah. Izoterme od 20° do
6 °C. režejo Evropo, vender niso na nobeni zemlji tako zelo proti
severju zategnene kakor na našej. Temu so vzrok topli jugozahodni
vetrovi, ki brez ovire vlečejo prek evropske zemljine, gorka voda
Zalivskega toka, ki zlasti podnebje zahodnih primorskih dežel zelo
mehčuje, in najbrže tudi zelo razgreta sapa, ki se nad Saharo kvišku
vzdiguje in na stran proti severju odteka.

V obče bi ločili v Evropi 6 podnebnih predelov: 1) Mrzli
predel,  na severno stran od tečajnika, zarad blagega vpliva Atlant¬
skega oceana nima tako hladne letne temperature, kakor primerna
pasova v Aziji in Ameriki.

2) Severovzhodna nižava  ima za mrzlim pasom najhlad¬
nejše podnebje. Temu ni čuda, ker se vanjo nikjer ne zajeda morje
zmerno toplega pasa; tudi vleče prek nje severo-vzhodni veter, ki
jo, iz Sibirije prišedši, po zimi kaj razhladi, po leti pa silno razsuši.
Kratko vroče poletje (IS—24° C.) z dolgimi dnevi vender pospešuje
rastje in zori še raznovrstne sadove. Proti črnemu in Hvalinskemu
morju uže južna lega nekoliko zmanjšuje zimsko mrzloto, po leti pa
onde tudi nastopa vročina, da se zlasti pri pičlej moči rado vse
rastlinje posuši.

3) Severozahodni otoki in polotoki  imajo mehko zimo
pa ne zelo gorko poletje. Na angleških otokih razen viših gor le
redkokrat sneži in toplomer le redkokrat pade 12° pod ledišče. Na
obrežji ob prelivu La manche ostanete lavorika in kamelija pod milim

6

— 82 —

nebom zeleni, a poletje je onde tako malo gorko, da vinsko grozdje ne
more zoreti. Na istej zemljepisni širini raste ob Rhenu najžlahtnejše vino.
Tudi južna Skandinavija je primeroma dosta toplejša nego na vzhodu
od nje razprostrta ruska nižava.

4) Zahodna in severozahodna nižava  je dosti toplejša
od vzhodne slovanske. Crez srednjeevropsko nižavo vejejo mlačni
jugozahodniki, ter jej, prišedši iznad Atlantskega oceana, prinašajo
obilo moče in nje podnebje posebno mehčijo.

5) Zemlja sredi gorskega trikota  evropskega je zagra¬
jena toplim zahodnikom pa tudi hladnim vzhodnikom. Mehko nje pod¬
nebje, ki jej je po južni legi lastno, se le razno preminja vsled gora
in visokih planot.

6) Južni polotoci  imajo med seboj zelo enako, najbolj vroče
podnebje v Evropi. Temperatura se semtertja zviša na 30 do 40°.
Posebno jo zvišujejo zdaj pa zdaj vroči vetrovi, ki iz Afrike prišedši
črez Španijo in Italijo vejejo.

Vse primorske pokrajine v Evropi imajo dosta več moče nego
osrednje in vzhodne celinske. Primeroma posebno veliko je imajo
zahodne dežele, od teh proti vzhodu pa pojema tem bolj, čim dalje
se pride. Francija in Velika Britanija imate n. pr. P /2  krat več de¬
ževnih dni od vzhodne Rusije, tudi pade po tej veliko manj moče
(dežja in snega) nego po onih.

Enako pojema moča tudi od juga proti severju. Le posebne
krajne razmere, n. pr. visoka pogorja premenijo to pravilo; tako pade
v zahodni Skandinaviji, zahodni Veliki Britaniji, gorenji Italiji in na
Portugalskem kaj veliko dežja, primeroma dosta več nego po sosednih
pokrajinah. — Tudi po letnih časih je moča v Evropi to- in onostran
Pyrenaejev, Alp in Balkana zelo različno razdeljena. Na doljnih
krajih južnih treh polotokov navadno po zimi najbolj dežuje; po
srednjih in gornjih pa v jeseni in spomladi. Poletje je ondot zelo vroče
in suho; zato ima umetno namakanje zemlje toliko vpliva na nje
rodovitnost. Po srednji in severni Evropi je razen malih izjem moča
razdeljena med vse letne čase, vender pade po leti največ dežja, na¬
vadno dosta več nego ga zemlja potrebuje. Zato se listnati deli
rastlin razvijajo dosta bolj nego sadni in semenski, po čemer se tudi
ravna kmetijstvo dotičnili pokrajin.

Rastlinske razmere.

Po podnebnih razmerah se posebno ravna rastlinje. Z ozirom
na to se deli Evropa v 4 rastlinske predele. 1) Južno-evropski
ali vedno zeleni predel  (srednja letna toplina je 15—20" C.)
obsega Iberski polotok, Provence do 44° s. š., Italijo (razen Lombar¬
dije in Piemonta) in Slovansko - grški polotok onostran Balkana.

— 83 —

Rastje črez leto nikdar po polnem ne prestane. — Najimenitniše
pridelovane rastline so: oljka, žlahtno južno sadje, n. pr. citronovec
in pomarančevec (citrona in limona, sladka in grenka pa kitajska
pomaranča), fige ali smokve, mandelji, laški kostanj i. d.; vinska
trta daje po nekterih krajih posebno imenitno vino (Porto, Herez,
Malaga, Alicante, Maršala, Laerimae Christi i. d.). Med navadnimi
žiti značijo ta predel zlasti pšenica, rajž in turšica. Pridelovanje
cukrovega trsta in bombaža po nekterih jima posebno ugodnih
straneh spominja uže na vroči pas, še bolj pa razne palme in ne-
ktere agave. Gozdom, ne posebno gostim, so lastne vedno zelena
cipresa in žlahtna pinija, plutee i. d.

2. S r e d n j e - e v r o p s k i predel  ali predel kostanj a, hrast j a
in vinske trte sega na zahodnih straneh do 51° s. š., na vzhod¬
nih (na Ruskem) pa le do 46° (srednja letna toplina je 10 — 15°C).
Rastlinje se vsaj 7 mesecev neprestano razvija. Po njem je posebno
razširjena vinska trta, ki semtertja vsled krajnih razmer daje obilo
premočnega in preokusnega vina. Obilno se goji tudi navadno sadje.
Kmetijstvo se peča z raznimi evropskimi pridelki: prideluje precej
podzemljic, prediva in konopelj ; največi del polja pa je obsejan s
pšenico, ki donaša osmeri plod. Precej dobro skrbe tudi za gozde,
kterim je posebno lastno bukovje, hrastovje in hojevje.

3. Severni srednj e-evropski predel  sega v Skandanaviji
do 63° s. š. (Drontheim), od tu se pa severna njegova meja nakloni
tem bolj proti jugu, čim dalje pride proti vzhodu: Urala se dotika
na 55° s. š. (srednja letna toplina je 5—10° C.). Po njem rasto
razna evropska žita (razen turšice), vender se rež med vsemi odlikuje,
za njo pa oves in ječmen. Poleg žita po njem pridelujejo obilo ko¬
nopelj, prediva in hmelja, zlasti pa veliko rastlin za pičo. Sadjereja
je sicer zelo razširjena, vender se nje pridelki nikakor ne morejo
primerjati s sadjem južnega in srednje-evropskega predela. V gozdih
raste še hrastovje in bukovje, v hojevjih pa posebno smreka, borovec
in brina. Breza, v prednjem predelu le po gorah razširjena, tudi na-
reja velike gozde.

4. Severni predel  obsega ostalo severno Evropo (srednja
letna toplina •— 3 do 5° C.). Za hudo dolgo zimo nastopa precej
kratko poletje, kterega vročina znaša okoli 10° C.; prestopnih letnih
časov (pomladi v in jeseni) ne poznajo ti kraji. Semtertje (v Norvegiji
do 70° s. š. v Švediji do 68° in v Rusiji le do 67°) se še obdeluje
polje ter z ječmenom in ovsom obseva. Nektero gozdno drevje je ali
po polnem, izginilo ali pa raste le pritlično; najdalje proti severju
sega breza. Posebno lastni so temu predelu razni lišaji in mahovi pa
raznovrstno borovje, ki daje preobilo jagod.

Enaki rastlinski predeli se opazujejo ob visokih gorah, ob kterih
toplina od vznožja proti vrhu redoma pojema. Zato se ob njih vrste
drug nad drugim in sicer : 1. predel z i m o z e 1 e n i h 1 i s t n i k o v,
2. predel bockovja ali hojevja, 3. predel alpskega ali
gorskega grmja in 4. predel alpskih ali gorskih ze-

6 *

- 84 —

lišč.  Ob gorah na vzgor se v južni Evropi lehko zapazujejo vsi ti
4 predeli, ob gorah v srednji Evropi le zadnji trije in v severni Ev¬
ropi pa le zadnja dva.

Živalske razmere.

Navedeni predeli se tudi posebno odlikujejo z nekterimi živalmi.
Prebivalci južne Evrope  rede posebno veliko žlahtnih ovac, oslov
in mezgov; zelo se tudi pečajo s svilorejo, ki jim daje preobilo do¬
bička. — Po srednj  i Evropi rede zlasti goveda in konje, od leta
do leta tudi več ovac, posebno takih z lično volno; dalje drže mnogo
sviloprejk in zlasti po Ruskem preobilo buček Divjih zveri nima uže
od starodavnih časov obdelana južna Evropa, tudi po zahodnih gosto
poseljenih deželah srednje Evrope se jih je ohranilo le malo, po
vzhodnih straneh živi še mnogo medvedov, volkov in risov, ki dokaj
škode store. Severna mrzla  Evropa ima (razen nekaj ovac in
koz n. p. v Izlandiji in na Faroerskem otočji) mnogo severnih jelenov;
med divjimi živalmi so pa one nekaj bolj imenitne, ki dajo drago¬
ceno kožuhovino.

Južno-evropska morja  niso rib posebno bogata, vsaj to¬
liko ne, da bi zadostovala veliki potrebi ondotnih primorjanov. Naj-
izdatniši je lov velikih tun. Za narodno gospodarstvo prevažno pa
je ribištvo v morjih srednje in severne Evrope.  Neštevilna
množica slanikov, polenovk i. drg. daje ribičem raznih dežel preobilo
dobička. Morja in obrežja severne Evrope pa slove tudi po bogastvu
raznih tic plavaric (n. p. gag).

Evropski prebivalci.

Evropa ima sedaj okoli 328 milijonov ljudi, t. j. dobro 22°/ c
vseh prebivalcev na zemlji. Ti vender niso po zemljini enako raz¬
deljeni: dalje ko se pride od juga proti severju ali od zahoda proti
vzhodu, tem redkeje so vseljeni. Najgostejše ljudstvo ima mala Belgija,
kjer na vsak □mirm pride 18.900 ljudi; potem pa Holland brez Luk-
senburga (12.300 na □mirm) in Velika Britanija (11.200 na □mirm.)
— samo kraljestvo Angleško pa je skoro tako gosto poseljeno kakor
Belgija: 18.700 Ij. na □mirm. Najredkejše ljudstvo je v Norvegiji
(600 lj. na vsak Omirm.), potem pa v Švediji (1000 na □mirm in
Rusiji (1700 na □mirm). Poprek pa pride v Evropi na □mirm.
3280 duš (ne glede na otoke v Ledenem morji pa 3400 lj. na □mirm).

Po krvi  se skoraj vsi Evropejci vrste h kavkaškemu
plemenu; Mongolcev  je med njimi komaj 33. del in še ti so veči¬
noma s Kavkazci tako zelo pomešani, da se le v najbolj odležnih
pokrajinah nahajajo čisti potomci mongolskega plemena. O mongolski
krvi teh malobrojnih razrodov pa dosta jasno priča njih jezik, ki ni
niti indoevropske, niti semitske ježičje rodbine.

— 85  —

Evropejci kavkaškega plemena se ločijo po jeziku v 3 glavne
mnogobrojne rodbine; v slovansko, germansko in romansko.

1. Slovanska  rodbina je po večem vseljena po vzhodni Ev¬
ropi, od koder sega daleč v gorenje Pooderje in Polabje, na jugo¬
vzhodu se ne širi le čez Illyrski (slovanski) polotok, ampak tudi po
večini sveta jugovzhodnih vapneniških Alp. V oblasti ima namreč
dobro ®/ 6  vse Evrope. Deli se v severozahodne slovanske narode
(Poljaki, Čehi s Slovaki, in pa severni Srbje), jugozahodne ali illyrske
(Slovenci in Srbohrvatje), pa vzhodne (Bolgarji in Rusi).

2. Germanska  rodbina je vseljena po srednji celinski Evropi,
od Slovanov proti zahodu, pa po Skandinaviji in Veliki Britaniji.
Deli se v Nemce, Hollandce, Flamce, Skandinavce (Dance, Švede in
Norvežce z Izlandci) in Angleže.

3. Romanska  rodbina biva po zahodni in južni Evropi, od
Nemcev proti zahodu in jugu, ter se deli v Francoze, Italijane, Spance
in Portugalce; od njih po polnem odločeni so Rumuni, ki med Slo¬
vani in Madjari v dolenjem Podonavji stanujejo.

Slovani, Germani in Romani štejejo skup nad 300 milij., t. j.
9 desetin ali 92°/ 0  vseh evropskih prebivalcev.

Poleg teh glavnih narodov obsega kavkaško pleme v Evropi še
nekaj manjših narodov. Kelti ali Galici  sedaj še žive v zahodni
Franciji (v Bretagni), v Irlandiji in semtertje tudi v Skociji in Wa-
lesu. Kraj Jugoslovanov na obrežji Aegejskega morja bivajo Grki,
ki so pa z raznimi narodi, zlasti s Slovani zelo pomešani. Litovci
in Latiši  so vseljeni ob Riškem zalivu. Dalje se vrste k kavkašlcemu
plemenu: Arbanasi ali S kip e tari  v Arbaniji in severozahodni
Greciji. Iberci,  navadno Baski  zvani, ob eberskem povirji in na
obeh straneh zahodnih Pyrenaejev, Židje  so po vsej Evropi sem-
tertja med drugimi narodi naseljeni. Cigani  po večem semtertja
pohajajo po raznih deželah, primeroma največ jih je po dolenjem
Podonavji.

Finska  ali č u h o n s k a rodbina obsega prave Fince ali Cu-
honce, Estonce in Livonee (okoli čuhonskega zaliva), Laponce ob
Ledenem morji, nektere Uralske rodove (vse na Ruskem) in Madjare
(v Avstriji). Turška  obsega Kirgize in Baškire (na Ruskem) in pa
Ozmane ali prave Turke. Kalmiki in Samojedi  nimajo bližnjih
bratov v Evropi.

Po veri  so razen 6 milijonov mohamedancev,  4 3 / 4  milij.
Židov  in okoli V 4  milij. malikovalcev  (ob Ledenem morji in po
jugovzhodnih mejnih straneh) vsi Evropejci kristijani, in sicer so:

1) katoličani:  Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Irci,
večinoma južni in zahodni Nemci, Madjari (deloma), zapadni Slovani

— 86  —

(Slovenci, Hrvatje in Čehi, Lužičanje in Slovaki le deloma), Poljaki
in nekaj Rusov in Rmnunov.

2) pravoslavni  kristijani: Grki, Rumuni, Srbje, Bolgari
in Rusi.

3) protestanti  raznih verskih razlik: Angleži in Skotje,
Danci in Skandinavci, Hollandci, severni in jugozahodni Nemci, nekaj
Slovakov, Lužičanov in Madjarov.

Le po najbolj severnih in najbolj jugovzhodnih straneh bivajo
še nekteri pastirski narodi (vsi štejejo okoli en milij. glav), drugodi
so vseljeni narodi, ki se pečajo s poljedelstvom, živinorejo, rudar¬
stvom, obrtnijo in kupčijo. Tudi duševna naobraženost pri njih lepo
napreduje, pri nekterih bolj, pri nekterih manj.

Državne razmere v Evropi.

Po načinu vladanja  so evropske države ali neomejene
(absolutne), ali ustavne samovlade  (monarhije) ali pa ljudo-
vlade  (republike). Njih samovlada  rji  se zovejo cesar, kralj,
veliki vojvoda, vojvoda, knez.

Vsa Evropa obsega 48 držav in sicer 4 cesarstva, 16 kraljestev,
5 velikih vojvodstev, 5 vojvodstev, 11 kneževin, 4 republike in
3 svobodna mesta.

Velike države ali velemočise  zarad obširnosti in velikega
prebivalstva imenujejo: Avstrijsko-ogrska monarhija, Nemčija, Rusija,
Velika Britanija, Francija, in Italija.

Zahodni velemoči  se zovete Velika Britanija in Francija,
severne države  so Dansko, Švedsko in Norveško; navadno se
k njim vrsti tudi Rusko. — Pomorski državi  se zovete Velika Bri¬
tanija in Holland; po gostem se jima vvrsti tudi Francija; države
z n a s e 1 b i n a m i (Colonialmacht) so Velika Britanija, Holland, Fran¬
cija, Španija in Portugal.

Po zemljepisni legi in po naravnih mejah ločijo se države
evropske v 5 skupin, namreč v države 1) južne, 2) zahodne,
3) osrednje, 4) severne in 5) vzhodne  Evrope.

Južna  Evropa obsega vse države na velikih južnih polotokih;
slovansko-grški polotok je po Donavi, Savi in Uni ločen od osrednje
Evrope, italski po Alpah, iberski pa po Pyrenaejih.

Preliv La Manche, Severno ali Nemško morje, Eider in Eiderski
(Kielski) prekop pa Baltiško morje loči države severne  Evrope od
osrednje in vzhodne. Deblo evropsko  pa obsega zahodne,
osrednje in vzhodne  države, tako da zahodne Alpe, Švajcarski
Jura in srednji in dolenji Rhen ločijo zahodne države (Francija,
Belgija in Holland) od osrednjih (Nemčija, Švajca, Lichtenstein in
Avstrijsko-ogerska monarhija), te so pa po Visli, Karpatih in Dnestru
očene od vzhodne  Evrope (Rusije).

— 87 —

a)  Južna Evropa.

I. Slovansko-grški polotok.

Lega, meje in porazna razredba. Slovansko-grški pol¬
otok obsega ves svet na jugovzhodni strani Evrope med Jadranskim,
Jonskim in Aegejskim (Marmarskim in nekoliko tudi Črnim) morjem.
Severna zemljepisna meja mu je Donava od ustja do Galaca, Tran¬
silvanske Alpe, potem zopet Donava od Ršave do Belgrada, Sava in
Una. Sredi teh naravnih mej meri ves svet z otoki vred (in z av¬
strijsko Dalmacijo, Bosno in Hercegovino) dobro 5900 □mirm.

Obliva ga 5 raznih morij, ki se v premnogih zalivih in zano-
žinah pa v mnogobrojnih lukah vanj tako zajedajo, da je porazna
razredba vsega polotoka kupčiji in vsemu razvitku človeškega bla¬
gostanja dosti ugodnejša kakor ktere koli dežele evropske, čim dalje
proti jugu, tem bolj je razdrta suha zemlja; južni nje kos Mor e o
so starodavniki naravnost imenovali Pelopov otok  (Peloponnesus),
kajti Korinthsko medmorje  (istkmus) je na najožjem mestu
komaj 5600 m  široko. Tudi meri obrežje Grškega kraljestva pri¬
meroma dosta več od oboda zelo členovite Velike Britanije.

Navpična izobrazba. Hribovit  je skoro ves polotok, kajti
male nižine se nahajajo le ob nekterih rekah — ob dolenji Donavi
pa bolj obširna Valaška nižava.  Po tvorbi bi ločili vapneniške
gore bolj po zahodnih straneh od prag  or  j a po osrednjih in vzhodnih.
Naravno mejo med njimi dela od severja proti jugu Srbska Morava,
nje dotok Ibar, Beli in Črni Drin, Ohridsko jezero pa Aspropotamos
do izliva v Patrasko zanožino.

a)  Vapneniška tvorba. Dinarske Alpe  se napačno zovejo
razne gore, ki se od hrvatskega Krasa vlečejo proti jugovzhodu do
Neretve (Dinara 1811 m).  Od njih proti vzhodu do Morave in Ibara
so razrastene Bosensko -srbske gore,  po večem zvrstene v po¬
gorja, ki drže od severozahoda proti jugovzhodu. (Vlasič 1920 m  na
severji od Travnika in Bielastica 2000 m  na vzhodu od Serajeva.) —
Na južni strani od Neretve so Dubrovniške  gore (Orjen 1900 m)
in nekaj planotasto, nekaj pa hribovito višavje Hercegovinsko
n črnogorsko;  poprek 1000 do 2000 m visoko sega v najviši
gori Dormitoru celo do 2600 m  nad morjem.

Od Skaderskega jezera proti jugu do zaliva Patraskega se
vapneniško višavje odlikuje po visokih planotah z ubornim rastlinjem,
po premnogih brezdnih, podzemeljskih luknjah in jamah, po podze¬
meljskih studencih, potočili in rekah; s kratka ves ta svet živo spo¬
minja na pravo Kraševino ob severovzhodni strani Jadranskega

— 88  —

morja. Imenitni globini na precej obširnih planotah ste podolgovata
kotlina Ohridskega jezera (dobro 600 m  nad morjem) in kotlina dosta
manjšega Janinskega. Med vrhi sta zanimiva D j urad ali Bagora
in zlasti Tom or (nad 2200 m).

Tudi polotok Morea  je črez in črez pokrit z vapneniškimi
gorami, ki so pa po Korinthskem zalivu po polnem ločene od sred-
njegrškega višavja. Ohrodje njegovo je gorata planota Arkadska,
izmed ktere moli mnogo 1300 do 2000 m  visokih vrhov; na straneh
jo pa oklepajo nekaj viša pogorja, ki so zlasti proti jugu v malih
polotokih podaljšana daleč v morje. Severni proti Korinthskemu za¬
livu zelo strmi rob delajo Cyllenske  (sedaj Žirja gora 2380 m)  in
Kalavritske  gore. Vzhodni rob, podaljšan v jugovzhodni polotok
Lakonski, ima mnogo vrhov 1600—1900 m visokih; naj viši med
njimi je H e Imos  (2260 m),  ob kterem izvira peloponneški Styx. Za¬
hodni rob je prodrla reka Rufia, vender ima ta v Pentedaktylu
(Taygetus, 2320 m)  najviše vrhe v Morei.

b)  Pragorje je od prej omenjenega razora proti vzhodu raz-
rasteno po vsem drugem svetu do Aegejskega in Črnega morja pa
do Donave. Po najbolj imenitnih pogorjih bi je lehko ločili v 3 sku¬
pine: v skupino Šardaga, Pinda in Balkana.

Š ar  dag  (Scardus) obsega 3 sklopljena pogorja, kterih za¬
hodno se tako imenuje; v tem stoji tudi iglasto-okrogla Kobilica
3050 m,  najviši vrh na Slovansko-grškem polotoku. Imenitna je tudi
široka gorina Ril (Orbelus) z 2200 do 2600 m  visokimi vrhi. Vzhodna
veja se dalje proti jugu imenuje Bor a dag ter drži od globine ob
jezeru Prezba do Devola, v Jadransko morje tekočega. Na južni
strani tega razora se začenja druga skupina ali

Pindus, 2270m  visoko in po večem strmo in golo pogorje,
ki dela razvodje med Jonskim in Aegejskim morjem ter je z glavno
vejo potegnen celo do Korinthskega zaliva. Severni njegov del do
planotastega sklopa Mezova  se. navadno zove pogorje Gr a mm o s
(Suha gora, 2240m), južni del pa je pravi Pindus  med južno
Albanijo in Thessalijo.

Od Mezova proti vzhodu vleče Voluško pogorje  s kaj širokim
grebenom, ki se ob zalivu Solunskem obrne proti jugu ter nosi 3 ime¬
nitne gore: 01 y m p u s (3180 m),  O s s a in P e 1 i o n. Se bolj razrasten
pa je Pindus v srednji Graeciji ali sedanji Livadiji. Zarasteni Othrys
loči Thessalijo od Livadije. Ž njim vstrič je nepristopna Oksia
(Oeta), ktere severne končine narejajo imenitno sotesko Thermopylsko.
Stari Korax  se sedaj zove Varduzijska gora, ki sega do Korinth-

— 89 —

skega zaliva. Imenitni so še: dvostožkasti Parnas  (2480 m),  sedaj
Liakura imenovan, do 1530 m  visoka Zagora  (Helikon), pusti Cit-
haeron, Parnes,  medu bogati Hymettus in Pentelik  z mar¬
mornimi rovi.

Na severni strani Sardaga se širi imenitno Kosovo polje
ali podolgovata visoka planota Pristinska,  ktero na vzhodu in
Severji zagrajajo razne gore: Planina Kopaonik  in gora Žleb.
Na jugovzhodu pa je Kar a dag,  ki ga imenitna razpoka Skoplje
(D s kub,  velika cesta — in železnica iz Belega-grada v Solun)
loči od Sardaga. Gore z raznimi imeni drže med Moravo in Timo-
kom celo do Donave, ob kterej so bile v predzgodovinskem času
sklenene z Erdeljsko-ogerskimi Karpati.

Balkan  je v več vzporednih vej razrasteno gorovje, ki v raz-
tegnenem loku drži od Timoka, dotoka donavskega, do nosa Emineha
ob Črnem morji. Sredi njih je več visokih planot, med kterimi je
planota krog Sredca (Soha) najimenitniša. Na severni strani prehaja
to gozdnato višavje po kratkih odraslekih v Bolgarsko nižavo,
proti vzhodu v brdnato in močvirnato Dobrudšo,  proti jugu pa
kaj strmo propada v globoko dolino ob Marici. Med Marico in
Strumo so razne nizke gore, kterik naj imeni tnišemu pogorju pravijo
Despot o dag.  Po polnem gorati  so tudi vsi grški in turški
otoei.  Med Jonskimi otoki ima Cep hal o ni j a najviše gore; še viši
je otok Negroponte,  kterega vrh Kserevun  meri 1440 w; naj-
viši pa je močno gorata Kandija,  ktere vrh Ida dosega 2340 m.

Obširnih nižav nima Illyrsko-grški polotok, kajti razširjenim dolom
podobne so ravnine ob dolenjem teku njegovih rek; take so: La-
k o n s k a ob Eurotu, Thessalska ob Salambriji, Macedonska  ob
Vardaru in Strumi, Thraška  ali Rumelska ob plovni Marici. Kaj ve¬
lika pa je globoka nižava Valaška ali Dolenj edonavska.  Na
treh straneh jo ograjajo gore (Transilvanski Karpati, Srbske in Bol¬
garske gore), na četrti pa se širi do črnega morja. Ob levi strani
Donave ima ta nižava mnogo močarin, ki se semtertja več mirm
daleč vanjo raztegajo. D^ugodi je kaj rodovitna, po večem še slabo
obdelana. Prelep pa je nje ozki in dolgi pas ob desnem bregu Do¬
nave, na katerem pridni Bolgari pridelujejo obilo raznovrstnega žita.

Rek je sicer zelo veliko na polotoku, vender so po večem le
kratke in vode uboge brežnice.  Le na severni strani je dolenja
Donava  s svojimi pritoki preimenitna za ondešnje kraje. Nje tek
na srbsko-vlaški-bolgarski zemlji meri 90 mirm. Nje dotoči na levi
so: Žul, Olta, Seret in Prut;  na desni pa: Sava  (s pritoki:

— 90  —

Una, Vrbas, Bosna in Drina), Srbska Morava, Tiraok in Isker.
Izmed brežnie se izlivajo v Jadransko morje: Neretva, Dr in in
Vojuca;  v Jonsko morje: Aspropotamos in Rufija;  v Aegej-
sko morje: Basilik  (Evrotas), Mauropotamos  (Cephissus), Hel-
lada  (Sperchius), Salambrija, Jadše Kara  zn  ali Bistrica, Var¬
dar, Struma, Mesta  (Nestus) in plovna Marica  (Hebrus.)

Tudi jezer je mnogo po hribovitem polotoku; največa so : Ska-
dersko  (med Crnogoro inArbanijo), Janinsko, Ohridsko, Ram-
zinsko  (v Dobrudši) in Topolsko  (v Graeciji).

Podnebje je rastlinam in živalim jako ugodno, vender po raznih
mestih in straneh kaj različno, nekaj zarad različne zemljepisne širine, še
bolj pa zarad različne njih nadmorske visokosti. Zima s precej hudim
mrazom vlada zlasti po onih krajih, ki jih zadevajo mrzli severo¬
vzhodniki. Tako imajo severne strani, nastavljene onim vetrom, sne¬
ženo hudo zimo, južna pobočja Balkana so pa po teh gorah uže
toliko pred njimi zavarovana, da ob njih zore južno evropski sadeži,
zlasti oljka, pomaranča, rožiči i. dr. Pri enaki nadmorski visokosti
pa imajo kraji ob Jadranskem iii Jonskem morji nekaj višo v temperaturo,
nego kraji na istej zemljepisni širini ob Aegejskem in Črnem morji.
Posebno lepo in prijetno je podnebje po Grškem : zmerno hladno po
višavah, po ravninah in dolinah pa tako vroče, da zore še najbolj
slastni južnoevropski sadeži.

Državno se Balkanski polotok deli v Turško, Rumunsko,
Bolgarsko, Srbsko (avstrijske  pokrajine: Dalmacija, Bosna
in Hercegovina), črnogorsko in Grško.

a)  Evropska Turčija

Obširnost in prebivalci: Turško cesarstvo  z neposredno
oblastjo v Evropi meri 1654 □mirm; temu bi prišteli še Vzhodno
Rumelijo  (Južno Bolgarijo) s samostalno upravo, ki meri 359 □mir m;
skup : 2013 □mirm. Prebivalcev šteje Vzhodna Rumelija 820.000,
prava Turčija pa 4V 2  milijona; skup: 5 1 / 3  milij. Ij. Teh je po krvi
okoli 1 milij. Turkov  in njim sorodnih Tatarov,  1,250.000
Arbanasov,  600.000 Grkov,  drugi pa so Slovani,  zlasti Bol¬
gari; Zidov, Armencev in Ciganov  je razmerno malo. Po
veri  so Turki in Arbanasi (razen malih izjem) mohamedanci,
drugi prebivalci so pravoslavni  kristijani; Armencev, katolikov
Zidov in protestantov je razmerno malo.

Državna razdelitev in mestopis. Turčija je odi.  1876 vsaj
po imenu ustavna  samovlada; cesar, padiša ali sultan imenovan,
ima najvišo duhovsko in deželsko oblast. Prvi posvetni njegov mi¬
nister se zove veliki vezir, duhovski pa veliki mufti ali šeik-ul islam.
Posvetovalni zbor najviših uradniških načelnikov se zove divan. Gene¬
rali in najviši državni uradniki se zovejo paše, viši uradniki pa efendi.

Država je razdeljena v (6) v i j a 1 e t e , t. j. glavne gubernije, te pa v
sandšakein  sandšaki v k a z e, kaze pa v n a h i j e. Načelnikom vij aletov

— 91  —

pravijo vali,  sandšakov mutesarifi, kaz pa kajmaka ni. Glavno
mesto Carigrad ni vvrsteno nobenemu vijaletu, ampak upravlja je
policijski minister.

Carigrad  (600.000 lj.), gl. in st. mesto ob Bosporu, Zlatem
rogu in Marmarskem morji (le Lizbona se bi po prekrasni legi mogla
ž njim primerjati). Po močnem zidovji odločen del mesta je serail,
t. j. sultanovo stolišče, ki obsega več palač, mošej, kopališč, vrtov,
velikih dvorišč, orožarnico i. t. d. Uradna palača velikega vezirja se
zove „ visoka vrata“. Obrtnost je majhna, zelo velika pa kupčija, ki
je v rokah Bolgarov, Grkov, Armencev in Židov, pomorska pa v rokah
raznih evropskih narodov.

Posamični vijaleti: 1) Edirne (Adrianopol): Adrianopol

(62.000 lj.), gl. m. v rodovitni dolini na Marici, ima razvito obrtnost
(safijan, svilenino, sukno, preproge, rožno olje i. dr.) in veliko kup¬
čijo. Ivalipol ah Gallipoli,  imenitno tržišče ob Dardanelskem
prelivu.

2. Selanik (Saloniki ah Solun, obsega nekdanjo Maeedonijo):
Solun  ima nad 80.000 lj., precej razvito obrtnost (svilenino, bomba-
ževino, preproge, safijan i. dr.) in za Carigradom največo kupčijo v
Turčiji. S er e s (30.000 lj.) s sejmi za bombaž in rajž, kterih obilo
pridelajo v njegovi rodovitni okolici. Na sv. gori (Athos) je 21 sa¬
mostanov in 121 posamičnih celjic in puščavniških hišic, v kterih
biva okoli 5000 minihov; pečajo se s kmetijstvom, vinstvom, buče-
larstvon in izdelujejo svete podobe, žlice in nože.

3. Kosovo: Prizrend, Djakova, Priština in Skoplje

(Uskub),  mesta v imenitni gorski pokrajini, kjer Ibar, Morava,
Vardar in Beli Drin zbirajo svoje vode; prek njih drže tudi najime-
nitniša pota.

4. Skader ah Skutari (Severna Arbanija): Skader  (30.000 lj.)
stoji na mestu, kjer Bojana teče iz Skaderskega jezera, in izdeluje
sukno in orožje. Bit el j, Ohrida,  notranji trgovski mesti. Drač
(Dyrrhachium, Durazzo), primorsko tržišče.

5. Janina (južna Arbanija): Janina  ob jezeru (25.000 lj.) na-
reja z zlatom prešito tkanino in vezenino. Preveza,  primorsko tr¬
žišče blizu nekdanjega Aktija.

6. Kandija: Ivandija,  močno utrjeno pa zelo zapuščeno mesto
na s. obrežji. Ob tem ipia sedej Kanea  (12.000 lj.) najboljšo luko
in največo kupčijo (olje, milo, vosek, morske gobe).

Vzhodna Rumelija (Južna Bolgarija) je sicer sultanu podložna,
a ima samosvojo upravo. Prebivalci so večinoma Bolgari,  Turkov
je le okoli 160.000, Grkov pa okoli 40.000. Gl. mesto je Filipopol
ah Plovdivo  (25000 lj.), prava stražnica preimenitnega prelaza
„Porta Trajana 11  — prelaz Ihtimanski, ki drži v Sredec (Soha) sredi
Balkana. Po tem razoru pelje imenitna cesta med Carigradom in
Belgradom.

- 92

Bosna in Hercegovina z Novibazarom (610 □mirm
in 1,326.000 Ij.) je sedaj v avstrijski oblasti. Glj. III. del.

b.  Kneževina Bolgarska.

Ta kneževina (640 □ mirm) obsega ves svet med Donavo in
glavnim grebenom Balkanskih gora (razen Dobrndše). Drugače je po
polnem samosvoja, le nekaj davka mora plačevati sultanu. Prebivalcev
ima nad 2 milijona, ti so po krvi Bolgari,  po veri pa pravo¬
slavni  kristijani.

Sredec ali Sofija  (21.000 Ij.), gl. in st. mesto na rodovitni
planoti sredi Balkana. Vidin, Nikopol, Svištov, Ruščuk in
Silištrij  a so imenitna tržišča ob Donavi. Trnova  na Jantri je
bilo nekdaj gl. mesto bolgarsko. Varna  (25.000 lj.), močna trdnjava
in imenitna luka ob Črnem morji. S umen  (Sehumla, 23.000 lj.),
močna trdnjava in stražnica prelazov prek vzhodnega Balkana.

c.  Kraljestvo Rnmimsko

obsega pokrajini Valahijo in Moldavijo  med dolenjo Donavo,
Prutom in Transilvanskimi Alpami, potem še Dobrudšo  med Do¬
navo in črnim morjem. Meri 1299 □mirm ter ima 5,376.0(30 ljudi;
ti so po rodu večinoma Rumu  ni  (Vlahi), razen 400.000 Zidov,
precej Bolgarov,  zlasti v Dobrudši, in nekaj Armencev in Ci¬
ganov  (teh je 180.000); poveri so pravoslavni  kristijani, potem
Židi in katoličani (teh je okoli 115.000).

Bukreš  (Bukarest, 178.000 lj.), gl. in st. mesto na Dembovici,
ima malo obrtnosti pa veliko kupčijo s kmetijskimi pridelki. Plo-
ješt  (33.000 lj.), imenitno tržišče (za volno) ob cesti, ki pelje v
Braševo na Erdeljskem. Kraljevo  (Krajova) blizu Zula, gl. mesto
Male Valahije. Jurjevo,  tržišče in pristanišče za parobrode na Do¬
navi. Brajlov  (29.000 lj.), imenitno tržišče ob Donavi, ima veliko
kupčijo z žitom. Galac  (80.000 lj.), prvo moldavsko tržišče in pri¬
stanišče ob Donavi. Jaš (90.000 lj.), gl. mesto moldavsko z veliko
kupčijo.

d. Kraljestvo Srbsko.

Najmlajše to evropsko kraljestvo obsega svet med Drino in
Timokom, meri 487 □mirm ter ima 1,750.000 ljudi; ti so po rodu
Srb j e (razen 127.000 Vlahov na vzhodni strani dežele in 25.000
Ciganov), po veri pa pravoslavni  kristijani.

Belgrad  (28.000 lj.), gl. in st. mesto ob sotočji Save in Do¬
nave, ima cvetočo obrtnost, veliko kupčijo in mnogo naučnih za¬
vodov in zbirk. Smederovo,  nekdanje srbsko stolišče, se peča z
vinorejo in kupčijo. Požarevec,  tudi ob Donavi. Kragujevec,
st. mesto osvoboditelja kneza Miloša. Aleksinec,  na južni meji,
Niš in Pirot  sta v novo dobljeni pokrajini.

— 93

e.  Kneževina Črnogorska

obsega ves kraški svet med južno Dalmacijo, Hrcegovino, Ska-
derskim jezerom in reko Bojano, pri Dšinji (Dulcigno) in Antivaru
sega tudi do Jadranskega morja. Prebivalcev ima 236.000 (Gopčevič
jih šteje: 272.000), ki so po rodu Srbj  e,  po veri pa pravoslavni
kristijani.

Cetinje  (3000 lj.), gl. in st. mesto; Podgorica  (6000 lj.),
pa največe mesto v deželi.

Prirodnine in omika. Kmetijstvo  je po vseh teh deželah
zelo zanemarjeno; še najbolj se ž njim pečajo pridni Bolgari. Pše¬
nica in turšica, proso in ječmen, oves in ajda so glavni pridelki
(mnogo tega žita prodajo tudi v tuje dežele). Pridelujejo pa tudi
rajž in bombaž (v Thraciji, Mecedoniji, Arbaniji in Kandiji), po se¬
vernih straneh pa predivo in konoplje. Obilo je južnega sadja, paprike,
izvrstnega tobaka, vina in suhega grozdičja, olja, cvetlic za rožno
olje i. t,. d. — Z živinorejo  se pečajo nekoliko bolje kot s polje¬
delstvom. Konje in govejo živino najbolj rede po Rumunskem in
Bolgarskem; po drugih deželah pa posebno ovce, po Srbskem tudi
prašiče; bučelarstvo in sviloreja dajete obilo dobička krajem onostran
Balkana. — Rud imajo te dežele najbrže obilo, a njih rudarstvo
je zanemarjeno. Največ dobivajo kamenene soli, premoga, mramorja,
morske pene, železa in bakra.

Obrtnost  je le malo razširjena in po večem zelo zanemarjena.
Najbolj izdelujejo usnje (kordovan in safijan, mdeč in rumen), orožje,
volnenino, svilenino in bombaževino; preproge iz Adrianopola, Soluna
in Kandije’slove po svojih krasnih živih barvah. Južni doli balkanski
pa narejajo tudi imenitno rožno olje. — Notranja kupčija  je raz-
merno majhna; kaj živahna in velika pa je vnanja, zlasti po morji
in Donavi. Izvaža razne surovine, vvaža pa les in razne obrtnijske
izdelke.

Šolstvo  je močno zanemarjeno; najboljše je v kraljestvu
Srbskem, kjer je zlasti zadnjih 15 let hitro napredovalo; potem pa
na Rumunskem; sedaj se je tudi lepo jelo razvijati v kneževini Bol¬
garski. Po neposredno turških pokrajinah pa ne more napredovati
niti gmotno blagostanje, niti duševni razvitek, kajti pod turško silo
se življenje evropskih narodov ne more naravno razvijati.

f.  Kraljestvo Grško.

Ustavno kraljestvo Grško  meri 647 □ mirm (z novo
dobljeno Thessalijo: 134 □mirm) ter ima 2,068.000 ljudi; ti so po

— 94 —

rodu večinoma Grki  (razen 330.000 Arbanasov,  zlasti po Liva-
diji, 30.000 Cincarov  ali macedonskih Alahov in nekaj drugona-
rodnikov); po veri so pravoslavni  kristijani. Upravno je razdeljeno
v 17 nomarhij.

Mesta v Livadiji ali Rumeliji: Athene  (69.000 lj.), gl. in st.
mesto v podnožji strmega hribea z gradom Akropolis; ohranilo se
je več starogrških stavb, spomenikov in razvalin. Uro hoda daleč je
do morja, kjer stoji imenitno pristanišče in tržišče Piraeus  (22.000 lj.),
Livadia,  malo mesto ob Topolskem jezeru. Mesolunghi  (6500 lj.),
ribiško mesto ob vhodu v Korinthski zaliv.

AMorei: Nauplia,  najbolj utrjeno pristanišče grško. Argo  s
s premnogimi starinami in živahno kupčijo. Korint  h,  malo mesto
na Isthmu, ki je bilo po potresu porušeno 1. 1858. Kalamata
blizu Messenskega zaliva in sredi grškega vrta, ki rodi najboljše južno
sadje. Patras  (27.000 lj.), dobro utrjeno primorsko mesto z veliko
kupčijo.

Na otokih: Hermupolis  (22.000 lj.) na Syri, prvo tržišče
grško. Krf ali Korfu,  tržišče in imenitna postaja za ladij e. Z ant e
na najrodovitnišem in najlepšem Jonskem otoku ima veliko kupčijo
z oljem in južnim sadjem.

A novo dobljeni pokrajini so: Larissa, Aolo  (ob zalivu
Aoloskem), Trikala  in Ar  ta  (ob zalivu).

Prirodnilie in omika. Kmetijstvo  je zanemarjeno; prideluje
ječmen, proso, turšico in druga žita in sočivje, vender premalo za
lastno potrebo. Najimenitniši pridelki so pa vino, suho grozdičje,
južno sadje in olje. -— Se slabša je grška živinoreja.  Najbolj
rede ovce in škodljive koze; veliko dobička jim pa daje sviloreja in
bučelarstvo. Imenitno je tudi njih ribištvo. — Rudarstvo  je po
polnem zanemarjeno.

Obrtnost  se je komaj začela. Imenitno je le izdelovanje svi-
lenine in tesanje ladij. Athene so v obče še najbolj obrtno mesto,
potem pa Hydra, Kalamata, Lepanto in Patras. — Notranja kupčija
je majhna, velika pa vnanja, ktero posebno podpira zemljepisna lega
in členovitost grškega morskega obrežja. Izvaža se južno sadje, suho
grozdičje, olje, vino, bombaž, svila, vosek i. t. d., vvaža pa se živina,
kože, žito in moka, les in razni izdelki.

Tudi šolstvo  je le malo razvito. A Athenah in Krfu ste vse¬
učilišči, v Syri pa tehnično kupčijsko učilišče.

2. Italski ali Apenninski polotok.

Porazna razredba in obširnost. Alpe natanko ločijo Italski
polotok  od evropskega debla; od tega moli daleč proti jugovzhodu

— 95 —

do 38 vzporednika. Morje ga obliva na 3 straneh: na vzhodni Ja¬
dransko in Jonsko morje, na južni Jonsko in odprto Sredozemsko,
na zahodni pa Tyrrhensko. Južni konec mu je Jonsko morje po Ta-
rentskem zalivu tako razjedlo, da mu je naredilo dva čokasta pol¬
otoka: Kalabrijo  (z nosom Spartivento) in Apulijo  (z nosom
S. Maria di Leuca); ta je ob Otrantskem prelivu za 4—5 mirm pri-
maknena Arbaniji, ona pa le ozki preliv Messinski loči od Sicilije,
ki je Afriki (Kaz Addar) približana do 11 mirm.

Vzhodno obrežje je le malo razjedeno, kajti ob njem je jedini
zaton Man fred onij  ski  na južni strani čokastega polotoka M. Gar-
ganskega. Kaj členovito pa je zahodno obrežje, ob kterem se razen
malih zajed in luk nahajajo veči zalivi pri Evfemiji, Policastru,
Salernu, Neapolu, Gaeti, Spezziji in Genovi.  Na tej bolj
členoviti zahodni strani stoje tudi italski otoki: Sicilija, Sar¬
dinija, C or sika  (francoska) in mnogo manjših.

Ves svet italski obsega 2886 [j] mirm (brez Corsike in Malt-
skega otočja), kterih pride dobro GOO na otoke pod italsko oblastjo.

Navpična izobrazba. Skoro i l 6  vsega italskega sveta pokriva
gorovje, ki se loči v Alpsko in Apenninsko.

Alpe so po večem le z notranjimi odrasleki in pobočji na ital-
skih tleh; z glavnim grebenom, v velikanski lok zavitim, pa ločijo
severno Italijo od celinske Evrope. Prelaz Bocche'tta ali Giovi
z  železnico od Genove v Alessandrio jih loči od Apenninskih gora
na polotoku. Najimenitniši oddelki v zahodnih  Alpah so: 1. Li-
gurske in Primorske  Alpe, ki se skoro vse le v Italiji razrastene.
2. Kotijske Alpe  so le z notranjimi pogorji laške. V tem oddelku
je velikanski predor ob M. Cenissu (natančneje: M. Frejus, 12220 m
dolg in 1300 m nad morjem z železnico, ki neizrečeno pospešuje
promet med Francijo in Italijo). 3. Grajske  Alpe s prelazom Ma¬
lega  sv. Bernarda, prek kterega je slavni Hannibal peljal zmagalne
svoje čete iz Gallije nad Rimljane. Osrednjih  Alp mole le kratke
veje od glavnega grebena v gorenjeitalsko nižavo ali jo pa s strmim
pobočjem zagrajajo proti Svajci in jugozahodnim Tirolam. Več ime¬
nitnih prelazov drži prek njih iz osrednje Evrope v Italijo. Sedaj so
tudi prevrtane ob prelazu Sv. Gotharda; predor z železnico meri
14.920 m  (1140 m  nad morjem), ter pospešuje promet med Švajco
(Nemčijo) in Italijo. Rhaetijskih  Alp stranska veja, imenovana
Veltlinske  Alpe, stoji celoma na italski zemlji. — Od vzhodnih
Alp so le južna pobočja in kratki odrasleki Lessinskih, Kad Gr¬
ških in Kam skih  Alp ob beneško-avstrijski meji.

Apenniuske gore  pokrivajo italski polotok, tako da vse nižave
na njem merijo komaj 90 □mirm. Apennini se ločijo v severne,

— 96 —

osrednje in južne. Prvi se začenjajo  z Ligurskim  Apenninom,
ki jako strmo propada k Ligurskemu morju, polagoma pa na se¬
verno stran po pobrdji Monferatskem v Padsko nižavo. Najviši njih
vrh je M. Penna 1700 m.  Dosta viši je proti jugu obrneni Etrur-
ski Apennin,  sredi kterega pelje ob prelazu Pietra Mala železnica
iz Florence v Bologno. Med reki Magro in Serchio so vrinene
Apuanske Alpe  z imenitnimi marmornimi rovi (Carrara). Na
levi strani Toskanske nižave  stoji Toskanski Subapennin,
primeren nekaj višemu in zelo razrastenemu brdju.

Srednji aliRimskiApennin  je sestavljen iz raznih visokih
pogorij, ki ograjajo in križajo divjo višavino, Abruzzi  imenovano.
"V njem stoje najviši vrhi na polotoku, n. pr. goli in na vzhodni
strani kaj strmi Gran sasso d’Italia 2992 m;  v Majelskem pogorji
je M. Amaro 2900 m ; M. Velino blizu Fučinskega jezera. Tiberski
dotok Nero pa reka Garigliano ločita od visokih Abruzzov Rimski
Subapennin,  ki se prek Sabinskih hribov  polagoma znižuje
v Rimsko globoko ravnino.

Južni Apennin  drži od izvira Volturna proti jugu ter se
kot eno samo pogorje (z imenom Neapolski Apennin) približuje za¬
hodnemu obrežju, in to skoro dosega ob zalivu pri Policastru; še
dalje proti jugozahodu je Kalabrijski Apennin,  ki se končuje
s slovečimi Aspromontskimi  gorami (M. Alto 2050 m).  V Apulski
polotok pa ne drži skupno pogorje, ampak le posamična sogorja (M.
St. Agostino, M. Scofano in M. Hydro) so v isto mer zvrščena. Ne¬
apolski Subapennin  z imenitnimi Caudijskimi soteskami ograja
kot nizko predgorje v dolgem loku Kam pansko nižavo.  V tej
stoji samčasti ognjenik Vesuvius,  na zahodni strani od njega pa
Phlegraejsko polje z imenitno Solfataro.

Sicilija,  po 3 mirm dolgem in le eno uro širokem prelivu
Messinskem ločena od polotoka, je čez in čez pokrita z gorami; te
so vse apenninske tvorbe ter so najbolj znane z raznimi krajinskimi
imeni: Pelorske, Nebrodske, Madonske  i. d. gore. Od njih
je po polnem odločen ognjenik Aetna,  prvi italski velikan, ki ima
tropiško rastlinje ob svojem podnožji; lepi gozdi opasujejo njega
osrednje predele, nad temi je predel planinskih zelišč, puščobni vrh
mu pa delajo skaladi, lava, ognjeniški pepel in sneg. — Tudi Sar¬
dinijo  pokriva do 1900 m  visoko pogorje, ki razno razrasteno v
obče drži od severja proti jugu. Gorati, nekaj celo ognjeniški (Li-
parski  otoki) so tudi mali italski otoki,

— 97

Med ravninami je največa  Severnoitalska ali Padska;
primerna je velikemu zatoku Jadranskega morja, ki so ga Pad s svo¬
jimi dotoki in ondešnje reke brežnice zasule. Vsa obsega okoli 470
Q mirm. Povsodi je dobro močena po rekah in rečicah pa po ne-
številnih večih in manjših prekopih in jarkih. Povsodi je tudi dobro
obdelana in gosto poseljena, le ob morji pokriva močvirje in mahovje
okoli 25 mirm dolg in 7 do 15 km  širok obronek. Reke ob ustji
neprestano nanašajo prst in brebir iz viših krajev ter morje zmerom
dalje odganjajo. Zato ni čuda, da so nekdaj primorska mesta sedaj
uže več miriametrov oddaljena od morja. V tej rodovitni, skoraj po
polnem vodoravni nižavi stoje med Benetkami in Verono posamezna
ognj eniška brda, kterim pravimo Monti Berici  in Monti E tr¬
gan e i (556 m).

Prelepa je ravnina Arnska ali Toskanska;  ta je prav za
prav le okoli 10 □mirm velika dolinska kotlina ob Arnu ter se po¬
sebno odlikuje s premehkim podnebjem, preveliko plodnostjo in zelo
razvitim kmetijstvom; na jugu se je drži močvirnata, sedaj po večem
posušena primorska nižina — Toskanske  m ar  e m m e.

Ob dolenji Tiberi je Rimska  nižava — campagna di Roma,
semtertja rodovitna in precej dobro obdelana, drugodi pa močvirnata
in mahovita. Južni nje kos se zove močvirje Pontinsko,  iz kte-
rega hlapi nezdrava sapa (malaria — aria cattiva). — Posebno lepa
je 9 mirm dolga in 1 do 3 mirm široka Kampanska  nižava, naj-
rodovitniši in najsrečniši svet (campagna telice) vsega polotoka. Blizu
Salernskega zaliva so Neapolske maremme, nekaj podobne rimskim.
— Na jugovzhodni strani polotoka je Apulska  nižina, ki pa ni
tako dobro močena kakor nižine na zahodni strani.

Reke. Pad,  66 mirm dolgi jedini veletok italski, izvira na M.
Visu, obteka Monferratsko brdje ter od Turina dalje teče neprestano
proti vzhodu v Jadransko morje. V sebe sprejemlje vse reke, ki teko
od severnih Apenninov proti severju (Tanaro, Trebbia), od zahodnih
Alp proti vzhodu (Dora Riparia, Dora Baltea in Sesia) in od osrednjih
proti jugu (razen Adige: Ticino, Adda, Oglio, Mincio). Vodotoč si
lena voda sama zasipuje; tako ga ograjajo 3 do 4 m visoki zasipi, ki
poreško nižavo varujejo povodnji; pri Ferrari stoji reška gladina
tako visoko kot I. nadstropje ondotnih hiš!

Adige, Bachiglione, Brenta, Piave in Tagliamento
so reke brežnice, ki imajo jeseni in spomladi obilo vode, poleti  pa
kaj malo. Iz polotoka še teko v Jadransko morje: P i sat el 1 o (Ru-

7

— 98

bico),  Metauro  in nekaj daljši O fant  o (Aufidus), ki imajo poleti
kaj malo vode ali se pa po polnem posuše.

V Tarentski zaliv: Basente in Brada  n o.

V Tyrrhensko morje: Voltu mo, Garigliano, Tibera,
Ombrone  (iz Toskanskega Subapennina), Arno in Magro  (Maora).

Jezer ima Italija kaj veliko; najlepša planinska in dolinska
jezera so ob podnožji srednjih Alp; skozi vsa teko padski dotoki ter
se v njih čistijo. Najimenitniša glj. str. 80.

Razen gorskih višin imajo drugi kraji mehko podnebje ; naj-
gorkejše je v Siciliji (v Palermi je po gostem 38° C.), v Kampanski
nižavi in v zatišji Genovskem. V obče se v severni Italiji še očitno
vrste 4 letni časi; v srednji Italiji pa je zima zelo mehka, kar pri¬
čuje vedno zeleno rastlinje; pravo južno podnebje vlada onostran
Rima, koder se vrstita le 2 letna časa (večinoma suho poletje in
zelo deževna zima), a tudi todi ni brez zim z močnim snegom.

Državna razdelitev. V Italiji ste dve državi: Kraljestvo
Italsko in republika San Marino (86 km*).

I. Ustavno kraljestvo  Italsko obsega skoro ves polotoški
in otoški svet (Corsika je francoska, Malta pa angleška) ter meri
2885 □mirm. Prebivalcev ima 29 milijonov; ti so po rodu skoro
vsi Italijani  (razen 135.000 Francozov  v Piemontu in 28.000
Slovencev  ob severovzhodni beneško - goriški meji), po veri pa
katoličani  (razen 60.000 protestantov in 36.000 Židov). Upravno
se deli v 69 okrajev, kterim na čelu stoje glavarji, prefekti ime¬
novani.

Mesta v 1) Piemontu: Turin  (252.000 Ij.) v prelepem kraji
na Padu z razvito obrtnostjo (svilenino, orožje in železnino i. d.) in
kupčijo. Alessandria  (63.000 lj.), močna trdnjava na Tanaru. No-
vara  (33.000 lj.), bitka 1. 1849.

2) V Liguriji: Genova  (180.000 lj., la superba, t. j. ponosna)
amfiteatralično zidana ob Genovskem zalivu, ima veliko obrtnost
(svilenino, žamet, zlatenino i. d.) in še večo kupčijo. Spezzia
(31.000 lj.), dobro utrjeno prvo vojno pristanišče italijansko.

4) V Lombardiji: Milan  (322.000 lj.) sredi rodovitne ravnine,
eno najlepših mest italskih. Stolna cerkev je za cerkvijo sv. Petra
v Rimu največa hiša božja na svetu. Ima razvito obrtnost in kupčijo.
Milan je prvo mesto italskih knjigarjev in skoro najimenitniše ev¬
ropsko tržišče za svilo in svilenino. Monza  z železno krono.
Pavia  (30.000 lj.), vseučilišče. L odi s sirarstvom; tu se po večem
nareja znani parmezanski sir. Cremona  na Padu nareja gosli in
strune. Brescia  (60.000 lj.) in Bergamo  s svilarstvom in vin-
stvom. Peschiera,  trdnjava ob Gardskem jezeru. Como  v pre¬
lepem kraji ob Comskem jezeru.

— 99  —

4) V Benečiji: Benetke  (132.000 Ij.), v resnici namorsko
mesto, kajti zidano je na koleh in 117 otocih (lidi), ki jih lagune
ločijo od celine. Obrtnija nareja dragotino iz zlata in srebra, stekle¬
nino, zlasti bisere; tudi kupčija je sedaj precej velika, dasiravno se
nikakor ne da primerjati z nekdanjo. Chioggia  z ribištvom in
mornarstvom. Padova  (72.000 lj.), eno najstarših mest v Benečiji,
vseučilišče. V Evganejskih goricah je Abano  z žveplenimi toplicami
(38 do 74° C.). Treviso  z veliko obrtnostjo. Videm  (Udine,
32.000 lj.), središče furlansko. Vicenza  s svilarstvom. Verona
(69.000 lj.), močna trdnjava na Adiži; ima starorimski amfiteater
za 22.000 gledalcev. Mantova  (28.000 lj.), eno najlepših mest in
najmočnejša trdnjava v Italiji. Legnago,  trdnjava na Adiži; tu so
nezdravi Veronski doli (valli Veronesi), ki dajo premnogo rajža.

5) V Emiliji: Piacenza,  močna trdnjava na vzhodni strani
Roncalskega  polja. Parma  (46.000 lj.), nekdanje stolišče parm¬
skih vojvodov. Mo d en a (Mutina, 58.000 lj.), nekdanje stolišče mo-
denskih vojvodov. Carrara  kupčuje z marmorom in izdelki iz mar-
mora. Ravenna,  nekdaj primorsko mesto (sedaj je uže 7 hn  od
morja) in stolnica zadnjih rimskih cesarjev in gotskih kraljev. Bo¬
logna  (123.000 lj.), ima najstarše vseučilišče na svetu, veliko
obrtnost (salami) in v okolici najboljše konoplje. Ferrara  (76.000lj.),
trdnjava na Padu s svilarstvom.

6) V Umbriji: Perugia  (51.000 lj.), prekrasno stoji na strmih
gričih blizu Tibere, kupčuje s svilenino, oljem in vinom. Terni
(Interamna), rojstno mesto zgodopisca Tacita. Reka V e lino  dela tu
krasen slap.

7) V Markah: J a ki n (Ancona, 48.000 lj.), močno utrjeno
mesto z veliko kupčijo. Loreto,  imenitna božja pot na malem griči
blizu Jadranskega morja.

8) V Toskani: Florenca  (Firenze, la bella, 170.000 lj.), eno
najlepših mest v Evropi, na Arnu sredi rodovitne in dobro obdelane
ravnine, ima premnogo krasnih palač in umetnij skih izdelkov, veliko
obrtnost (svilenino, umetne cvetice, slamnike i. t. d.) in kupčijo. Pi-
stoja  (Pistoria 52.000 lj.) z železno obrtnostjo (samokresi se zovejo
po tem mestu pištole). Siena  (Sena Julija 25.000 lj.) s precej raz¬
vito obrtnostjo. Livorno  (98.000 lj.), precej obrtno mesto in eno
največih tržišč v Evropi. Piša  na Arnu (54.000 lj.) z vseučiliščem
in žveplenimi toplicami. Lucca  (68,000 lj.) se posebno peča z živi¬
norejo, svilarstvom in kupčijo (olje).

9) V Latiji ali Rimski Campagni: Rim (300.000 lj.), odi.  1870
gl. in st. mesto Italskega kraljestva in stolnica papeževa. Vrsti se
med najbolj sloveča in najbolj zanimiva mesta na zemlji. Med cer¬
kvami se najbolj odlikuje cerkev sv. Petra, ki je 215 m  dolga in 158 m
visoka, tudi je največa na zemlji, kajti vanjo gre 54.000 lj., t. j. skoro
2krat toliko kolikor v veliki tempelj sv. Pavla v Londonu. Med pala¬
čami: Vatikan, največe poslopje v Evropi z 22 dvorišči in 4422 sobami.

7*

— 100

Grad st. Angelo (moles Hadriani), Colosseum (ampMtheatrurn Flavium),
velikansk amfiteater za 80.000 gledalcev. Ohranjeni 3 vodotoki sta¬
rorimski mu privajajo toliko najboljše vode, kolikor je nima nobeno
drugo stolišče evropsko. V okolici so: Tivoli  (Tibur), Palestrina,
Frascati  (Tuseulum) in Albano. Civita vecchia  (12.000 lj.)
v nezdravem kraji, najboljše pristanišče za Livorno in Napolom.

10) V Abruzzih in Molisi: Aquila  (19.000 lj.) na 1000 m
visoki planoti.

11) V Kampaniji: Napol  (500.000 lj.) prelepo stoji ob Na-
polskem zalivu med Vesuvijem in Posilippom, največe, najbogatejše
in najživahnejše mesto italsko, ima precej obrtnosti pa velikansko
kupčijo. V okolici so: Puzzuoli,  blizu tega je „pasja jama“ in
žvepla bogata „solfatara“. P or tiči  s krasnim gradom; blizu tega
mestica so stali Herculaneum, Pompeji in Stabiae. Resi  n a z iz¬
vrstnim vinom (lacrimae Christi). — Salerno  (31.000 lj.), luka z
velikimi sejmi; nekdaj je imela slavno zdraviloslovno učilišče. Pred
Napolskim zalivom stoje otoci: Ischia, Procida in Capri.

12) V Pugliji ali Apuliji: Bari  (61.000 lj.), luka in trdnjava
ima veliko kupčijo z oljem in južnim sadjem. F o gg ia, veliko tržišče
v nezdravem kraji. Barletta  s solinami in kupčijo (olje, vino, sol).
Brindisi  (18.000 lj.) z izvrstnim pristaniščem. Taranto  (34.000 lj.),
na visokem skalnatem otoku.

13) "V Basilicati: Potenza  (21.000 lj.).

14) A Kalabriji: Reggio  (40.000 lj.) na Messinski ožini med
pomarančniki in oljkami.

15) V Siciliji: Palermo  (245.000 lj.), primorsko mesto z ro¬
dovitno okolico, ima razvito obrtnost in preveliko kupčijo (z oljem,
vinom, južnim sadjem i. t. d.). Messina  (127.000 lj.), močna trd¬
njava in luka, močno kupčuje z oljem in južnim sadjem. Catania
(100.000 lj.), pristanišče na preclnožji Aetne; v nje okolici raste
bombaž, sladkorov trst in palma. Sirakusa,  utrjeno pristanišče s
prelepo okolico. To uže 800 1. pr. K. ustanovljeno mesto je nekdaj
baje imelo črez 1,200.000 ljudi. Girgenti  ima glavno kupčijo z
žveplom. Maršala,  dobro utrjeno pristanišče, ima največo kupčijo
z vinom na Siciliji.

16) V Sardiniji: Cagliari  (39.000 lj.) s kaj prostorno, lepo
luko. Sassari  (36.000 lj.), trdnjava.

II. Republika San Marino (86 /cm 2  in blizu 9000 lj.) je sa-
mostalna državica med Emilijo in Markami, ki šteje razen gl. mesta
San Marino  (1600 lj.) še 1 trg in 3 vasi. Upravno oblast imata
dva na 6 mesecev izvoljena poglavarja (capitani regenti). Prebivalci
se žive s kmetijstvom.

Prirodnine in omika. Ker je podnebje jako ugodno in zemlja
zelo rodovitna, daje kmetijstvo  na ostajanje krušnih pridelkov.
Najbolj razvito in umno je v Lombardiji in Benečiji, Piemontu in
v nekdanjem Modenskem pa v nižavi ob Arnu. Rajž, pšenica in turšica

— 101  —

so najimenitniši pridelki; potem konoplja in predivo. Prevažen pri¬
delek zlasti za srednjo in južno Italijo je olje. Tudi vinska trta
raste po vsej Italiji ter daje obilo kaj različnega vina. Premnogo
dobička daje deželi južno sadje: pomaranče in citrone, smokve, man-
delji, suho grozdje, rožiči, laški kostanj i. d. V južni Italiji raste tudi
bombaž in cukrovo trstje (v Siciliji in Kalabriji) in druge rastline
tropičnega pasa. — Živinoreja  je na nizki stopinji. Govejo živino
najbolj rede v severni in srednji Italiji, kjer daje sirarstvo preobilo
dobička. Po istih krajih se močno pečajo s svinorejo (salami: laške
klobase). Sviloreja pa je tako razširjena, da Italija prideluje naj več
svile v Evropi. — Kopanin  le malo dobivajo, ker je rudarstvo
še zelo zanemarjeno. Največ je žvepla na Liparih in Siciliji; malo
železa (na otoku Elbi) in premoga, premnogo pa soli in raznovrstnega
lepega marmora.

Obrtnost  cvete le v posamičnih krajih, zlasti v Lombardiji
in Piemontu; izdeluje zlasti svilenino in žamet, bombaževino in sukno,
papir in usnje, slamnike, lončenino in razne umetnijske izdelke iz
marmora, alabastra in mavca. — Ugodna zemljepisna lega, morje,
dobre ceste, razni prekopi in železnice (sedaj merijo vse nad 1000 mirm)
posebno pospešujejo veliko italsko kupčijo,  ki izvaža razne suro¬
vine pa makarone, slamnike, svilenino in žamet pa umetnijske izdelke
iz marmora.

Šolstvo  je v obče po Italiji zelo zanemarjeno. Ljudskih in
meščanskih šol je primeroma jako malo; zelo veliko pa je gimnazijev
in enakih zavodov, ki so pa pogostoma kaj slabo oskrbovani; ne-
primeroma veliko, da ne rečem preveč, pa je vseučilišč in akademij,
ki so po nekterih mestih kaj uborno uravnana.

3. Ibsrski ali Pyrenaejski polotok.

PoraKiia razredba in obširnost. Iberski polotok  (po se¬
vernih mejnih gorah tudi Pyrenaejski imenovan, Hesperijski pa kot
najbolj zahodni svet v Evropi) se v podobi trapeza razpenja med
36° in 44° s. š pa med 8° in 21° v. d. Le malo pristopni in kaj ne¬
prehodni Pyrenaeji  ga ločijo od debla evropskega (Francije), dru-
godi ga pa krog in krog morje obliva; in sicer na vzhodni in jugo¬
vzhodni strani Sredozemsko morje, na jugozahodni, zahodni in severni
pa Atlantski ocean z Biskajskim zalivom. Na jugu ga komaj 12 do
30 hm  široki preliv Gibraltarski loči od bližnje Afrike. Obrežje ima
med južnimi evropskimi polotoki najmanj razdrto; nikjer se veei in
daljši zalivi ne zajedajo v čokasto njegovo podobo; zato je pri nje-

— 102

govi veliki širokosti notranji svet po polnem odtegnen poravnujočemu
blagodejnemu vplivu morja. Na vzhodu mu je obrežje primeroma
najbolj razvito, ker se ob tem nahajajo vsaj nektere bolj široke za¬
jede: zaton Valencijski, Alicantski in Carthagenski;  na
jugu je Malaški  (Malaga) in Cadizki,  na zahodu jedini Set ri¬
bal s ki. Po malih lukah in zanožinah bolj razdrto je strmo severno
obrežje, ob kterem so se uže od nekdaj rodili najpogumniši španski
mornarji. Otokov je Iberski polotok še bolj ubog nego Italski, kajti
ima jih le na vzhodni strani: Baleare in Pityuse.  S temi otoki
(pa brez Kanarov, Azorov in Madeire) meri ves polotok 5900 [)] mir m.

Navpična izobrazba polotoka je kaj somerna. Sredi polotoka je
razpeta visoka planota  (obsega nad a / a  vsega površja), ki jo na
severji, vzhodu in jugu oklepajo pogorja,  na severovzhodu in
jugozahodu pa osrednje višavje propada k nižavama,  kterih jedna
visi k Sredozemskemu morju, druga pa k Atlantskemu. Na vnanji
strani teh nižav pa stojite iberski visoki gorovji: na severni Pyre-
naeji, na južni pa sierra Nevada.

Pyrenaeji  (t. j. goline) drže ob francosko - španski meji od
Biskajskega zaliva do nosa Creus; glavni le malo razdrti greben,
okoli 2600 m  visok, dela neprestano državno, in po večem tudi vodno
mejo med Francijo in Španijo. To velikanskemu zidu primerno, okoli
45 mirm dolgo gorovje se deli v v z h o d n e, osrednje  in z a h o d n e
Pyrenaeje (glj. str. 71). Na konceh sta glavna grebena razrastena v
več stranskih pogorij (Aragonsko in Katalonsko). V osrednjih Pyre-
naejih ste glavni pogorji razstavljeni najbolj vsaksebi ter ograjate
edino pyrenaejsko podolnico, Ar a n imenovano, ktero gorenja Ga-
ronne namaka. V južnem ondotnem grebenu stoje najviši vrhi: Pic
de Nethou, Montperdu; Pic de Midi  2927 m.

Pyrenaeji se prištevajo najbolj neprehodnim goram v Evropi;
manjka jim iepo razvitih podolnic , globokih presek in nizkih pre¬
lazov, zato držite glavni cesti med Francijo in Španijo ob njih vzhodnih
in zahodnih koncih. Ker so dosta nizi in dalje na jugu, nimajo tako
velikanskih lednikov (ledniki so le ob s. pobočji osrednjih Pyrenaejev)
in obširnih snežnin kakor Alpe. Nimajo tudi krasnih jezer, imajo pa
mnogo strmih, navpičnih prepadov, visokih slapov in imenitnih toplic.

Osrednja visoka planota  meri od severja proti jugu okoli
50 mirm, od vzhoda proti zahodu, kamor je tudi malo po malo na¬
klonjena, pa 35 mirm. Na 3 straneh jej stoje obrobne gore. Na se¬
verji jo zagraja Kantabrijsko in Astursko  primorsko pogorje,
ki se na vzhodu razcepi v Galicijske Alpe.  Najviši vrhi merijo
2600 do 2680 m  (Penamarella 2886 m).  — Vzhodno obrobno  po¬
gorje se začenja v poviiji eberskem ter drži proti jugovzhodu, kjer

103

se v pokrajini Valeneiji in Murciji razrasta v več nizkih vej in stop-
njevin. Z osrednje planote se vidi to pogorje (sierra de Oca, s. de
Urbion, s. de Moncayo) komaj hribom podobno, precej globoko in
strmo pa propada v Aragonsko nižavo. — Andaluzijske  gore
delajo južni rob visoki planoti; navadno jim pravijo sierra Morena,
t. j. črno pogorje, ker so večinoma zarastene z lepimi gozdovi, na¬
sproti drugim golim goram na španskem polotoku. Dalje proti zahodu
na Portugalskem se zove po Guadiani odsekani kos tega pogorja
sierra de Cadeiro in s. de Monchique  (nje konec je nos S. Vin¬
cente). Sredi visoke planote je med porečjem Taja in Duera ločilno
pogorje K a stilsko,  ki je po Taji in njegovih dotokih ločeno v
več oddelkov z različnimi imeni: Sierra Guadarrama  (2500 ?re),
s. de Gred  os  (2600 m ), s. de G ata,  in še dalje po polnem na
Portugalskem s. E str el la (2340 m) do nosa Roča ob Atlantskem
oceanu. Vse skup pregrajajo visoko Ibersko ravnino. Severni nje
predel se imenuje Starokastilska  (in Leonska) planota; poprek
stoji 800 m  nad morjem. Semtertja je gola in rastlin jako uboga,
po večem pa je — v tierras de campos — dobro močena in rodo¬
vitna z neizmernimi njivami. Južni predel se zove planota Novo-
kastilska  (in Estramadurska), zelo enakega površja, le da je nekaj
manj rodovitna in niža (poprek 600 m  nad morjem) in da jo nama¬
kate 2 vzporedni reki. Oba predela visita proti zahodu prek Portu¬
galskega k Atlantskemu oceanu.

Sierra Nevada  je okoli 10 mirm dolgo in 3 do 4 mirm
široko gorovje, nekaj iz prvotvornega, nekaj iz vapneniškega gorovja.
V pragorji stojita najviša vrha Cumbre de Mulah acen  3579 m
in Veleta  3485 m , v vapneniških gorah merijo vrhi le 2000 do
2300 m.  Ob teh snežnikih se od tropičnega ali vročega vznožja
navzgor vrste razni podnebni predeli do večnih snežnim Ta velikanska
gorina se razširja po stopnjevinah do Sredozemskega morja (Alpu-
j ar  ra  s),  proti jugozahodu pa drži v razno imenovanih pogorjih do
nosa Tarifa.

Najimenitniša nižava je Andaluzijska  ob Guadalquiviru
(160 □mirm), ktere polovica je rodovitna in dobro obdelana, polovica
pa pusta in suha. Manjša je Iberska  ali Ara  go  n s k a ob Ebru,
ki je tudi po nekaj rodovitna, pa slabo obdelana, po nekaj pa suha
in pusta.

Gorati so tudi španski otoki.

Reke iberske teko nektere v Atlantski ocean, nektere pa v
Sredozemsko morje. Veči del leta imajo le malo vode, manjši pritoki

— 104  —

se navadno po polnem posuše; zato niso plovne in za kupčijo in
obrtnijo, še celo za kmetijstvo le malo važne. Najimenitniše so :

Minho  in D u er  o (74 mirm; 1 2 / 4  teka je plovna) s Staro-
kastilske planote; Tajo  (90 mirm, najdaljša reka iberska, a le 1 / i  je
plovne) in Guadiana  pa zNovokastilske. Guadalquivir  (50mirm,
a s li  teka te vode zelo bogate reke je plovne) teče po Andaluzijski
nižavi.

Brežnice Segura, Jucar in Guadalviar  in veletok Ebro
se izlivajo v Sredozemsko morje (glj. str. 77).

Podnebje je v raznih krajih jako različno. Zelo mrzlo je po
visokih gorah Pyrenaejskih in Nevadskih. Osrednja planota ima brez-
merno celinsko podnebje, namreč silno vroče in suho poletje pa
zelo mrzlo zimo (Madrid, pravi španski pregovor, ima 9 mesecev zimo,
3 pa peklo). Todi dežuje malo, zato je rastlinje uborno, gozdov pa
skoro po polnem pomanjkuje. Ob severnem robu je zmerno toplo;
sapa je silno vlažna (v Bilbai se nagi orna raztopi vsa sol) in dežuje
obilo (Santjago je „el orinal de Espanna“). Preobilo dežja ima tudi
vroče portugalsko primorje (v Coimbri ga pade največ — 309 cm  —
v celej Evropi). Zelo toplo, celo afriško vroče je po južnih in jugo¬
vzhodnih straneh, kjer uže rasto in zore raznovrstni tropični sadeži
(aloa, kakt, ananas, banana, sladkorjevo trstje, pomaranče, naj slajše
in najmočnejše vino i. t. d.). Med neugodnimi vetri je na severji
mrzli gallego,  na jugu pa v prevroči šolano.

Iberski polotok obsega Špansko in Portugalsko  kraljestvo,
republiko An d or r o pa angleško  trdnjavo Gibraltar.

1.  Ustavno  kraljestvo Špansko meri 5004 □mirm (brez Ka-
narov: 76 pmirm) ter ima v 16V 2  milj. ljudi (brez Kanarov: 300.000 lj.).
Ti so po jeziku skoro le Spanci  (razen pol milij. Baskov ali Ibercev
v zahodnih Pyrenaejih, 60.000 Maurov in 50.000 Ciganov zlasti v
Andaluziji), po veri so pa katoličani.

Upravno  je Špansko razdeljeno v 48 pokrajin (brez Kanarov);
za nas bolj pregledna pa je stara zgodovinska razdelitev.

Mesta v 1) Novi Kastiliji: Madrid  (400.000 lj.), gl. in st.
mesto na Manzanaresu z malo obrtnostjo in kupčijo; vseučilišče. El
Escorial,  velik grad s samostanom sv. Lavrenca. Aranjuez,
nekdanje letovišče španskih kraljev. Toledo  (22.000 lj.), starodavno
mesto ob Taji, izdeluje nože, meče i. t. d. Almaden  na severni
strani sierre Morene z najbogatejšimi rudniki živega srebra v Evropi.

2. V Stari Kastiliji: B urgo  s (30.0 00 lj.) ima eno največih in
najlepših gotiških cerkev na svetu ; kupčuje z volno ; junak Cid roj. v
bližnjem trgu Vivar-u. Santander  (42.000 lj.), bogato, utrjeno
mesto ob Biskajskem zalivu, ima mnogo fabrik in veliko kupčijo z
volno in žitom. Valladolid  (53.000 lj.), nekdanje gl. mesto ka-
stilsko. S ego vi a na severnem pobočji s. Guadarrame daje obilo
lične volne.

— 105 —

3. V Leonu: Salamanca  z najbogatejšim vseučiliščem. Leon
z naj lepšo stolnico v Španiji.

4. V Asturiji: Ovieclo  (35.000 lj.) ima vseučilišče, na zahodni
strani pri Sami pa prebogat premogovnik.

5. V Galiciji: Santiago  de Compostella (24.000 lj.) z naj-
imenitnišo božjo potjo na Španskem. La Corunna in El Ferrol,
močno utrjeni primorski mesti.

6. V Estramaduri: Badajoz  (24.000 lj.), mejna trdnjava na
Guadiani. Merida  z rimskimi starinami. S. Just  na južnem po¬
bočji sierre de Gredos.

7. V Andaluziji: Cadiz  (68.000 lj.), najstarejše tržišče v Ev¬
ropi, morebiti uže 1200 1. pred K. sezidano in poleg Malage in Bar¬
celone najimenitniše kupčijsko mesto špansko. Prvo močno utrjeno
vojno pristanišče. J er e z dela Frontera (65.000 lj.) močno kupčuje
z vinom. Sevilla  (140.000 lj.) na Guadalquiviru ima krasno stol¬
nico s spominkom Kolumbovim, grad Alkazar (stolišče mavrovskih
kraljev), največe bojišče za boje z biki (za 18.000 gledavcev), raz¬
vito obrtnost (največo tabakarnico v Evropi) in veliko kupčijo. Cor-
dova  (52.000 lj.) s krasno stolnico (nekdajna mošeja la Mesquita).
Granada  (80.000 lj.) s prerodovitno lepo okolico; na višini stoji
Alhambra, prekrasni mavrovski grad. Malaga  (120.000 lj.) kupčuje
z vinom, oljem, južnim sadjem, bombažem itd.

8. V Murciji: Carthagena  (78.000 L), tržišče in drugo
vojno pristanišče. Murcia  (92.000) lj.) se peča s svilorejo in svi-
larstvom.

9. V Valenciji: Valencija  (150.000 lj.) sredi vrtu podobne
okolice (huerta de Valencia), ki daje obilo rajža, vina, olja in južnega
sadja, ima veliko obrtnost in kupčijo. Alicante  (36.000 lj.) kup¬
čuje z vinom in južnim sadjem.

10. V Kataloniji: Barcelona:  (260.000 lj.), prvo obrtnijsko
in kupčijsko mesto špansko. Taragona, Tortosa in Figueras,
imenitne trdnjave.

11. V Aragoniji: Zaragoza  (90.000 lj.), trdnjava na Ebru.
prideluje obilo vina in olja.

12. V pokrajinah Baskovskih: Bilbao  (34.000 lj.), obrtno
kupčijsko pristanišče. Pamplona  (27.000 lj.), trdnjava, od ktere
pelje cesta prek prelaza Roncesvalles v Francijo.

13. Na Balearih in Pityusih (48 □ mirm. in 300.000 lj.) :
Mallorca  z mestom Palma (62.000 lj.); Minorca  z mestom Port
Mahon. — Iv iz a in Forme  n te  ra.

II. Republika Audoira (4 ! / a  Qmirm in 6000 lj.) obsega 3 dole
v vzhodnih Pyrenaejih ter je pod varstvom Francoske republike in
španskega škofa v Drgelu. An do r ra, gl. kraj.

III. Gibraltar (18.000 lj,) ena najmočnejših trdnjav v angleški
oblasti, gospoduje ondotnemu prelivu.

106  —

Prirodniue in omika. Kmetijstvo je v obče na nizki stopinji;
najpridnejše se pečajo s poljedelstvom v Kataloniji, Valenciji, Murciji
in v Baskovskih pokrajinah. Glavni pridelki: pšenica, turšica, rajž,
vrtnine, žafran (Španija je prava žafranova dežela), sladkor iz trstja,
vino in razno južno sadje. Gozdov (lesa) močno primanjkuje deželi;
— V živinoreji se najbolj odlikuje reja ovac (merinos), ki dajejo obilo
kaj lične volne; imajo tudi lepe konje (v Andaluziji) in obilo mezgov
in oslov. Precej je lepe goveje živine. Povsodi se močno pečajo s
svilorejo in bučelarstvom; na jugu drže tudi košeniljko ali škrlatnico.
Rudarstvo  je zelo zanemarjeno, daje pa mnogo kamenene soli,
svinca in živega srebra, potem železo, baker, srebro in premog.

Obrt  no  st  ne zadostuje potrebam vse dežele; najbolj cvete v
Kataloniji in Baskovskih pokrajinah, potem v Aragoniji, Valenciji,
Murciji in Andaluziji. Izdeluje pa najbolj svilenino, bombaževino,
sukno, železnino, usnjino, tobak in papir. — Kupčija  ni posebno
velika: tudi notranja je le majhna, ker deželi manjka dobrih cest in
železnic (teh je okoli 750 mirm). Izvažajo le surovine (vino, južno
sadje, olje, žafran, volno, svilo, živo srebro, sol itd). Vvažajo žito,
prekomorsko blago in razne obrtnijske izdelke.

Šolstvo  je silno zanemarjeno. Ljudskih šol je le malo po
deželi in še te so slabo obiskovane. Primeroma dosta več je srednjih
šol („institutos“—gimnaziji), pogrešajo se pa obrtnijska in kupčijska
učilišča. Vseučilišč je deset.

IV. Ustavno kraljestvo Portugalsko na zahodni strani polotoka
med Minho in dolenjo Guadiano meri 891 □mirm ter ima 4ri 4  milij.
ljudi (brez Azorov: 24 □mirm. in 260.000 lj. pa Madeire: 8 □mirm.
in 135.000 lj.); prebivalci so po veri katoličani,  po rodu pa
Portugalci.

Upravno  se deli v 9 pokrajin, kterih 2 obsegate otoke Azore
in Madeiro; te se zopet ločijo v okrožja (17).

Mesta: Lizbona  (246.000 lj. s predmestji Bele m in Olivaes),
gl. in st. mesto v prelepem kraji ob ustji reke Teja; obrtnosti ima
malo, kupčijo pa precej veliko. Mafra  s kraljevim gradom, naj¬
lepšim poslopjem v Portugalu. Coimbra  (14.000 lj.) z imenitnim
vseučiliščem. Opor to ali Porto  (110.000 lj.) se je sprva imeno¬
valo Cale, potem Portus Cale (iz tega Portugal), varno pristanišče
nad ustjem Duera in prvo portugalsko tržišče (za vino, sadje); ima
pa tudi razvito obrtnost. Braga,  nekdanje stolišče; Bragan§a,
rojstni kraj vladarske rodovine. Setuval  (15.000 lj.) ima veliko
kupčijo z vinom, južnim sadjem in soljo.

Prirodniue in omika. Vse razmere so kmetijstvu  jako
ugodne, vender je to še bolj zanemarjeno nego na Španskem. Glavni

— 107

pridelki: rajž in turšica, posebno pa olje, vino in južno sadje. —
Portugalska živinoreja  je po vsem enaka španski; največ rede
ovac (merinos), mnogo tudi prašičev (njih plečeta in gnjati slove
daleč po svetu). — Rudarstvo  je po polnem zanemarjeno ter daje
nekaj železa, bakra, premoga, svinca in kositra. Obilo pa napravijo
morske soli.

Obrtno  st  je kaj majhna. Primeroma najbolj obrtno mesto
je Oporto, ki v fabrikah izdeluje svilenino, bombaževino, prtenino,
sukno in sveče; za tem pride Lizbona. — Kupčija  je neznatna;
najbolj živahna je v primorskih mestih; izvaža vino, južno sadje,
sol in še nekaj druzih domačih surovin, vvaža pa razne surovine in
izdelke.

Šolstvo  je zelo slabo, tako, da razen Turčije stoji med ev¬
ropskimi državami na zadnji stopinji. Ljudskih šol silno pomanj-
kuje, dosedanje so pa slabo uravnane in še slabeje obiskovane. Pri¬
meroma veliko je srednjih šol in retorskih in modroslovnih pripravlišč
za vseučilišče v Coimbri.

b)  Zahodna Evropa.

4. Republika Francoska.

Porazua razredba in obširnost. Francija,  zahodna srednje¬
evropska dežela, se razpenja med 13° in 25° v. d. in 42 1 / a  in 51° s. š.
ter ima skoro krog in krog očitne naravne meje. Na zahodu jo obliva
Atlantski ocean (preliv La Manche in Biskajski zaliv), na jugu jo
ograjajo Pyrenaeje in Sredozemsko morje, na vzhodu pa Alpe, Jura
in Vogezi, le na severovzhodu proti Nemčiji in Belgiji je odprta,
a tu jo brani cela vrsta močnih trdnjav. Velikih zelo razvitih pol¬
otokov in zalivov nima na nobenej strani, kajti le bolj čokast je
polotok Provence med Genovskim in Lionskim zalivom, le malo vdrt
je tudi Biskajski (ali Gascogneski) zaliv, dosta bolj pa zaliv sv. Mi¬
haela med Normanskim in Bretagneskim polotokom. Res da je ve¬
lika večina morskega obrežja (vse meri 200 mirm) nizka in peščena,
vender je ob njem mnogo zanožin in izvrstnih luk, kterih se nekteri
prištevajo najimenitnišim morskim tržiščem. Otokov skoro nič ni ob
obodu, kajti Hyerski na jugu so neznatni, Corsika se pa zemljepisno
mora prištevati Italiji in Normanski  otoci ob Normandiji so v
angleški  oblasti. — Vsa Francija meri 5286 □miriametrov.

Navpična izobrazba. Večina francoskega površja se prišteva k
nižavi,  kajti le ] / 10  je prav za prav goratega  sveta. Ob španski
meji so Pyrenaeji,  kterih osrednji in zlasti vzhodni kos je v pre¬
mnogih vejah razrasten proti rodovitni nižavi Languedoški, Ločnica

108  —

večnega snega je na francoski strani Pyrenaejev okoli 2530 m  nad
morjem, t. j. za dobro 260 m  niže nego na južnem (španskem) pobočji.

Glavni grebeni zahodnih  Alp  in njih naj viši vrhi so ali ob
francosko-italski meji, ali so pa v razno imenovanih, semtertja zelo
visokih odraslekih razprostrti po krajini Proveneeski, Nizzanski, Sa¬
vojski in Dauphinejski noter do globoke doline ob dolenjem Rhodanu.
Po globokih dolih (Durence, Drome, Isere in Arve) se dele v več od¬
delkov ; prek njih ostrega grebena pelje mnogo vdrtih prelazov, po
kterih uže od starodavnih časov prehajaj o trgovci in vojskeželjni narodi.
Glj. str. 62 in 63.

Tretje mejno pogorje je Jura,  kterega široki grebeni in ne-
razdrti zahodni pragovi se razprostirajo po svetu med švajcarsko mejo
in Doubsom, Saono in Rhodanom. Glej str. 66.

Notranje francoske  g or  e so le srednje velikosti. Po rekah
in prekopih se dele v južne, osrednje in severne  gore.

1. Južne gore  se navadno zovejo S e v en i; to okoli 30 mirm
dolgo pogorje strmo propada v globoko ravnino Rhodansko, na drugi
strani pa je zelo razrasteno. Posamični njih deli nosijo krajna imena.
Med Rhodanom (Saono) in gorenjo Loiro stoje po večem plano-
taste gore Lyonske  (M. Pilat 1072 m);  še dalje proti severju do
Osrednjega prekopa  (canal du centre) segajo gore Charolaiske
(M. Tar are 1000 m).  S to severno vejo vzporedne so gore F or e z k e
(s. Pierre sur Haute 1635 m)  med Loiro in Allierom. Južni njih
kos se zove gorina Velayska  iz bazalta: drugodi so te gore iz
porfira in granita, dobro zarastene in polne lepih dolin in krajin.
Od sklopa M. Lezere  drži med Allierom in Lotom pogorje Mar-
geridsko,  ki je na severozahodu razrasteno v planotasto višavje
Auvergnesko.  Tu stoje najviše gramade francoske, zato se vsa
ta pokrajina (A u ver g n e) zove Visoka Francija (M. Dore 18 90 m,
najviši hrib v notranjih gorah). Na južni strani stoji zvezdata go¬
rina Ca n tal (1860 m),  na severni pa gore Do me s, ki obsegajo
60 odbitih stožkov ugasnenih ognjenikov (Puy de Dome 1470 m).
V zahodno in južno nižavo to gorovje polagoma prehaja po širokih
stopnjevinah in nizkih predgorjih.

2. Neznatni hrbti Zlatih goric  (Cote d’ore, tako imenovane
zarad okusnega vina, ki po njih raste) drže v visoko planoto Lan-
gresko  (med njimi je Burgundski prekop); ta je prav za prav kaj
širok, nad 7 mirm dolg gorski hrbet, na kterem izvirajo Seine, Aube
Marne, Maas in Saone; na zahodni strani se nanjo naslanja Mor-

— 109 —

vansko  gorovje, ki drži do Loire. Od izvira Saone do izvira Mosele
stoje Monts Faucilles  („Srpne gore"), ki sklepajo Langresko pla¬
noto s

3. Severnimi francoskimi  gorami. Med temi so Vogesi
najimenitniši; ker nova državna meja med Nemčijo in Francijo drži
po glavnem njih hrbtu, stoje le njih položna zahodna pobočja na
francoskih tleh. Na nje je naslonjena brdovita visoka planota Lo-
renska,  ki po gričkasti stopnjevini Champagneski  polagoma
prehaja v nižavo ob Marni in Seini. Se bolj neznatne so ob severni
meji Ardennske in Argonske  gore (300 do 500 ni).

Od tega hribovja po polnem odločene so gore na polotoku
Bretagneskem  (Montagnes d’ Aree); na zahodni in severni strani
se razrastajo do morja, ter oklepajo tu mnogo globokih in varnih luk.
— Tudi Corsiko  pokrivajo gore (M. Cinto 2710 m.  in M. Rotondo
2630 m),  kterih glavni hrbet se končuje na severji z nosom Corso,
na jugu pa z nosom Blanco.

Francosko nižavje  je semtertja posejano z nizkimi brdi ter
je po teh podobno malo valovitemu morju. Od severne meje do
Pyrenaejev meri okoli 90 mirm, od zahoda proti vzhodu pa je na
raznih krajih kaj različno široko. Po veletokih bi je delili v Ga-
ronnesko, Loiresko in Seinesko nižavo.

1. Garonneska  ravan je po večera zelo rodovitna, le ob morji
med ustjem Gir on d e in Adoura  je peščena in skoro popolnem ne¬
plodna (les landes). 2. Loire  ska  je prerodovitna, zlasti ob srednji
Loiri; pokrajina Tourainska  se zove „vrt francoski". Pogrešajo se
pa po njej lepi gozdi in zeleni travniki. Semtertja se nahaja tudi
pusta peščena zemlja; razupita je nezdrava okrajina Sologne,  ki
se po zimi navadno premeni v nepristopno močvirje. 3. Seineska
je prednjej zelo podobna, plodna in dobro obdelana.

Ob dolenjem Rhodanu je sloveča nižava Provenceska.  Po
večem je rodovitna in dobro obdelana ter rodi zlasti po južnih straneh
vse južnoevropske rastline. Pusta in močvirnatim pašnikom podobna
je la C o mar gu e, mal kos rhodanske delte; drugi nje kos la Crau
je iz nanošenega brebirja in peska, ki je le semtertja pokrit s plitvo
oravno zemljo.

Francosko ima nad 150 rek in večih njih dotokov, po kterih
se ladije (čolni) in plavi vozijo. Uže stoletja se prizadevajo njih tek
poravnati, ograditi je ali pa s prekopi med seboj skleniti, da bi
vožnja po njih se pomnožila in več koristila. Najimenitniše reke so:
M o s e 1 a in Moža  ali Maas (dotoka rhenska), Skalda, Somme,
Seine, Orne, Vilaine, Loire, Charente, Garonne, Adour
in Rhodan.  (Glej str. 77 in 78.)

- 110  —

Za Rusijo ima Francija na evropski celini največ prekopov:
Poldanski prekop (canal clu midi), canal du centre (med Loiro in
Saono), Burgundski kanal med Yonne-Seino in Saono-Rhodanom,
Ardennski kanal med Aisno in Maaso, Alzaški kanal med Rhodanom
in Rhenom i. t. d.

Podnebje je jako ugodno rastlinam in živalim, kar je pripisati
nizki legi sveta in bližnjemu morju. Zima je celo po severnih stra¬
neh primeroma mehka, in poletje po najbolj južnih krajih ni preveč
vroče. Srednja letna toplina je v južni Franciji 15 do 16° C., po
srednjih krajih dobro 12 in po severni Franciji 10° C. Bolj ostro
je podnebje le v zelo visokih in goratih krajih.

Prebivalci in upravna razdelitev. Prebivalcev je 37 2 / 3  milij.;
ti so po rodu Francozi  (razen 140.000 Baskov v zahodnih Py-
renaejih in 350.000 Italijanov zlasti na Corsiki in Nizzanskem), po
veri pa katoličani  (razen 580.000 protestantov in 50.000 Zidov).
Upravno se Francoska republika  deli v 86 okrajev ali d ep ar-
tementov,  v vsakem je predstojnik ali „prefect“ prvi upravni
uradnik. Sledeči pregled mest in krajev se pa ozira na nekdanje
zgodovinske pokrajine.

Pokrajine in mesta: l.,Isle de France: Pariz  (2,280.000 lj.),
močno utrjeno glavno mesto francoske republike. Med poslopji se
odlikujejo: Notre Dame, krasna gotiška cerkev iz 12. stoletja; Pan-
theon (st. Genevieve) z grobovi slavnih Francozov, palais Bourbon,
palais Louxenbourg, palais Louvre, hotel des Invalides; kaj lepe in
široke ulice in velikanski trgi (boulevards). Versailles  (48000 lj.). V
okolici pariški: St. Cloud, St. Germain, Sevres, Fontaine-
bleau, St. Denis, Compiegne.

2. Artois: Boulogne  (45.000 lj.) z morskimi kopelmi. Ca¬
lais,  utrjeno pristanišče; parobrodi od tod na Angleško prihajajo v
l 2 / s  ure. Lili  e (178.000 lj.), ena najmočnejših trdnjav v Evropi, se
šteje med najlepša in najbolj obrtna mesta francoska (volnenina,
bombaževina, čipke, usnje i. t. d.).

3. .Picardie: Amiens  (74.000 lj.), trdnjava na Sommi, ima
razvito obrtnost (žamet, svilenino).

4. iNormandie: Rouen  (106.000 lj.), središče veliki obrtnosti,
ki cvete v njegovi okolici. Le Ha vre ali H a vre de Grace
(106.000 lj.), dobro utrjeno in najimenitniše kupčijsko pristanišče
francosko, z veliko kupčijo in obrtnostjo. Cherbourg,  trdnjava in
francosko najmočnejše pristanišče za vojno ladijevje.

5. *Bretagne: Nantes  (125.000 lj.) z veliko pomorsko kupčijo
in razvito obrtnostjo; prav na izlivu Loire je imenitno pristanišče
St. Nazaire. Brest,  pristanišče za vojno ladijevje.

6. »Poitou: P o iti er s (36.000 lj.), eno najstarejših mest fran¬
coskih. Angouleme  z obrtnostjo; na zahodu je Cognac,  ki na-
reja izvrstno žganje („cognac“), La Rochelle,  primorska trdnjava.

7. .Guienne in Gascogne : B or deaux  (222.000 lj.) na Girondi,
središče velike kupčije z vinom in žganjem; v pokrajini Med o c

— 111

rastejo najboljša vina. Ob morji so neplodni Les landes. Bayonne,
trdnjava (»bajonet"); Biarritz,  morska kopel.

8. »Languedoe: Toulouse  (140.000 lj.) na Garonni in ob za¬
četku Languedoškega prekopa z veliko obrtnostjo (vlivajo topove) in
kupčijo. Montpellier  (62.000 lj.) ima kaj staro vseučilišče in naj-
starši botanični vrt. Nimes  (64.000 lj.) izdeluje svilenino in bom-
baževino.

9. Provence: Marseille  (362.000 lj.), sprva po Phoeničanih
ustanovljeno, potem po Grkih poseljeno največe primorsko tržišče
francosko, ima tudi razvito obrtnost. Aix ima toplice in mnogo olja.
To ul o n (70.000 lj.), močna trdnjava in luka za vojno ladijevje.
N iz z a (Nice, 78.000 lj.) ima mehko zdravo podnebje in morsko
kopel; prezimišče za tujce iz severnih krajev. Avignon  (38.000 lj.),
nekdanje stolišče papežev (1309—1378) prideluje vrtnino, vino, sadje
in svilo.

10) ,Dauphine: Grenoble  (53.000 lj.), močna trdnjava na
Iseri z velikimi fabrikami.

11) »Savojsko (Savoie): Chambery  izdeluje svilenino.

12) 'Burgundsko (Bourgogne): Dijon  (54.000 lj.), trdnjava ob
prekopu Burgundskem in eno naj starših mest francoskih, ima precej
fabrik in veliko kupčijo.

13) Franche Comte: B e san con (57.000 lj.), močna trdnjava,
ki zelo izdeluje ure in platno.

14) .Francoska Lorena ali Lothringija: Nancy  (74.000 lj.), eno
najlepših mest francoskih, z veliko obrtnostjo in kupčijo.

15) .Champagne: K e im s (94.000 lj.), staro mesto sredi vinskih
goric, ima krasno stolnico (v kterej so nekdaj kronali francoske
kralje) in precej obrtnosti pa veliko vinsko kupčijo.

16) ,Lyonnais: Lyon  (377.000 lj.), za Parizom največe mesto
francosko ob sotočji Saone in Rhodana. Kupčija in obrtnost mu
posebno evetete (svilenina — za to je glavno tržišče v Evropi —
srebernina, zlatnina, bombaževina, sukno i. t. d.). St. Etienne
(126.000 lj.), eno najbolj obrtnih mest v deželi — »francoski Bir¬
mingham' 1  (orožje in druga železnina in jeklenina, svileni trakovi).

17) ,Auvergne: Clermont-Ferrand (43.000 lj.) s precejšnjo
obrtnostjo in kupčijo.

18) Berry, Bourbonnais in Nivernais: Bourges  (40.000 lj.),
eno naj starših mest francoskih, ima kaj lepo gotiško stolnico. Vichy,
najimenitniša kopel na Francoskem.

19) ,0rleannais: Orleans  (Aurelia, 58.000 lj.) na Loiri z ve¬
liko kupčijo in obrtnostjo; devica orleanska.

20) Touraine, Maine in Anjou: Tours  (53.000 lj.), kaj lepo
mesto sredi vinogradov in vrtov, peča se tudi s svilarstvom. An-
gers  (68.000 lj.), starorimsko mesto z velikimi predivnicami.

21) .Corsika: Ajaceio,  utrjeno primorsko mesto, je rojstni
.^"(jpl^^Napoleona I. Bastia,  največe mesto na otoku, s precej ve-

/<•>’' liko 'kupčijo.

— 112  —

Kneževina Monacco (22 fon 2  in 7100 Ij.) ob morji blizu
Nizze je v oblasti knežke rodovine Grimaldov, ki uže vlada od
1. 968. Po pogodbi od 1. 1861 (zlasti 1. 1865) stoji pod francoskim
varstvom. Gl. mesto Monacco  ima 2900 Ij.

Prirodnine iu omika. Podnebje in zemlja v obče jako ugajate
kmetijstvu,  s kterim se peča nad 2 / 3  vseh prebivalcev. Njivje daje
največ pšenice, rži in turšice, vender le v prav dobrih letinah dosta
za deželo, sicer zelo iz tujega vvažajo žito in moko. Pridelovanje
bele pese za sladkor je v Franciji najbolj razširjeno med vsemi ev¬
ropskimi deželami. Tudi je prva vinska dežela na svetu (60 do 65
milij. hi  na leto); vinarstvo je vsestransko razvito. Najboljša vina
so v Burgundu, Champagni pa v Gascogni in Girondi; znana so po
celem svetu, zlasti pa slovijo francoske penine. Obilo imajo izvrstnega
sadja in okusnega olja. — Dosta manj razvita je živinoreja,  ki
nikakor ne zadostuje vsem potrebam precej gostih prebivalcev. Po
severnih okrajih rede dovolj lepo govejo živino, najlepše konje pa v
Normandiji in Bretagni; po južnih straneh imajo mnogo oslov in
mezgov. Izvrstna je reja ovac (35 milij., med temi 26 milij. z lično
volno: merinos). Po srednjih in južnih okrajih cvete sviloreja; obilo
dobička daje svinjereja in perotnina, povsodi tudi ribištvo v morji in
v sladkih vodah. ■—Razvito rudarstvo  daje železo, premog, potem
svinec, baker in obilo soli (zlata in srebra pa prav nič).

Obrtnost  francoska je za angleško največa na svetu, v ne-
kterih izdelkih so pa Franeozje prekosili celo Angleže. Velike fabrike
in male rokodelniee so sicer razširjene po vsej deželi, vender se ne
nahajajo povsodi enako po gostem: največ jih je v Parizu in njegovi
obširni okolici, potem pa po drugih okrajih severne Francije. Glavni
izdelki so: svilenina in volnenina, bombaževina, prtenina, usnje in
usnjina, klobuki, steklenina in porcelanina, sladkor in žganje, papir
i. t. d. Lepotine, raznovrstne drobnine in dragotine pa blaga po naj¬
novejši šegi nareja Pariz toliko in tako izvrstnega, kakor nobeno
mesto ne na zemlji.

Francija je ena največih kupčij skih  držav na svetu, prva
za Veliko Britanijo. Nje kupčijo pospešujejo zelo ugodna zemljepisna
lega, odprta morja, plovne reke in veliki prekopi, goste dobre ceste,
železnice (teh je sedaj: 2900 mirm), razvita obrtnost i. t. d. Izvaža
vino in žganje, pitomo in južno sadje, olje, usnje in usnjino, svilo
in razne obrtnijske izdelke; vvaža pa konje in drugo živino, žito in
moko, prekomorsko blago in razne surovine za obrtnijštvo.

— 113 —

Občna  izobraženost  je med ljudstvom le malo razširjena,
primeroma najbolj po severnih in vzhodnih straneh, najmanj pa po
južnih in zahodnih. Ljudskih šol je povsodi še premalo, po nekterih
krajih jih pa po polnem pomanjkuje. Bolje uravnane in obiskovane
so srednje šole, liceji in „colleges“ in pa razna kupčijska in obrt-
nijska učilišča. Primeroma veliko je visokih šol v deželi.

5. Dolenjerhenska nižava

ali kraljestvo Belgijsko in Hollandsko.

Porazila razredba. Belgijsko-hollandski svet se širi
med  49V2 0  in 53V2 0  s. §• pa 20° in 25° vz. d. ter meji ob jugu na
Francijo, na vzhodu na Nemčijo, na severji in zahodu ga pa obliva
Severno ali Nemško morje. Obrežje tega morja je vender kaj raz¬
lično razdeljeno na deželi: na Belgijo ga pride komaj 7 mirm in še
to je nizko, premočrtno in brez posebnih luk; v Hollandu je pa zelo
razvito ter ima 2 veliki zajedi (Dollart in Zuidersko  morje) pa
dokaj prostornih in najugodniših pristanišč. To zelo razdrto obrežje
oklepa dolga v lok zavita vrsta nizkih otokov, ki so po večem jako
rodovitni in dobro obdelani (Frizijski  otoci).

Navpična izobrazba. Južna in južnovzhodna Belgija  je po
večem pokrita z Ardennskimi  gorami in griči, ki se razrastajo tudi
po hollandski pokrajini Luksemburgu.  Ta gorati svet se nikjer
ne vzpenja dosta nad 500 (do 650) m  ter je večinoma globoko raz-
oran po vodotočih Može in Skalde in nju dotokov. Drugodi je
Belgija  in zlasti Holland  po polnem ravna in zelo globoka ni¬
žava,  semtertja stoji celo pod gladino bližnjega morja. Ta nižava
je v tisočletjih postala iz brebirja, sipe in prsti, ktere so ondešnje
reke (Rhen, Moža in Skalda) nanosile in jih še nanašajo z gorenjega
in srednjega svojega porečja.

Pridni in pogumni stanovalci so si jo prilastili po hudem boji
z morskimi valovi: napravljali so in še napravljajo velikanske nasipe
iz prsti, lesa in kamenja, ki odganjajo razburkano morje od suhe
zemlje. Gorje jim, ko bi zanemarili to skrb: morje bi predrlo razje¬
dene nasipe in zatopilo obširne pokrajine rodovitne, semtertja tudi
mahovite in močvirnate zemlje. Res primerno so zlasti Holland ime¬
novali „Nizozemelje“, kajti njegovo površje je v najglobokejših krajih
7 m,  semtertja celo 10 m  pod gladino bližnjega morja in vanje izli¬
vajočih se rek. Takih bolj ali manj pokončevalnih povodenj štejejo
od 6. stoletja po Kr. do sedanjega časa okoli 190. Velika nevarnost
in strašna sila je razvila pogum in delavnost Nizozemcev in njih
vodostavstvo se je povzdignilo na tako visoko stopinjo kakor (razen
Kitajskega) nikjer ne na svetu. Tako so si Nizozemci sami ustvarili do¬
mačijo, ktero tudi črez vse ljubijo in, če je treba, radi z orožjem branijo.

8

114 —

Reke. Obe deželi imate dosta tekočih voda, ločite se med seboj
le v tem, da reke belgijske, iz Francije prišedši, imajo samo srednji
tek v Belgiji, dolenji tek in ustje pa na hollandski zemlji. Najime-
nitniše so: Schelde ali Skalda,  ki v Belgiji v sebe sprejemlje za
obrtnost prevažno Rupel,  v Hollandu se pa razdeli in po širokih
rokavih Oster- in Westerschelde  (vzhodni in zahodni Skaldi)
izliva v Nemško morje. Tudi Maas ali Moža  pride iz Francije ter
ob srednjem teku v Belgiji sprejemlje Sambro  in O ur  to;  pri
dolenjem teku se v velikem loku razvija po Hollandu, kjer se z rhenskim
rokavom Waalom združi ter po več strugah spušča v morje. Rhen
prihaja iz pruskega Porhenja ter se v Hollandu po raznih strugah,
nekterih zelo zasutih, počasi vali v Nemško morje. Razen teh plovnih
rek imate obe deželi premnogo velikih in malih prekopov, zlasti
mnogo jih je v Hollandu, s kterim se z ozirom na te prevažne vodne
ceste v Evropi more meriti le Ruska in Velika Britanija. Najime-
nitniši so v Belgiji: prekop Briiggeski med Skaldo in Nemškim morjem,
prekop Bruselski in Charleroiski med Skaldo, Sambro in Mozo; v
Hollandu pa Hollandski prekop, ki reže polotok Severni Holland od
juga proti Severju.

Podnebje je v obeh deželah zmerno toplo, namorsko in po Hol¬
landu in Belgijski nižavi kaj vlažno. Mnogo dni zaporedom je redko-
krat jasnih, najrajše pokrivajo goste megle dobro močeno ravnino.
Zlasti goste in mokrotne so v jeseni in na zimo ter zavirajo vsak-
teri razgled. Bolj celinsko je podnebje v višinah Ardennskih, kjer je
dokaj velik razloček med poletno in zimsko temperaturo.

I. Kraljestvo  Belgijsko meri 295 □ mirm ter ima 5,700.000
ljudi; ti so po veri katoličani  (razen 15.000 protestantov in 3000
Zidov), po jeziku pa je polovica Flamcev  (germanskega podnarečja,
zlasti v pokrajini Flanderski, Antwerpski, Limburški in Brabantski),
drugi so Valonci ali Francozi  (razen 38.000 Nemcev). Državni
in upravni jezik je francoski.

Belgija je dedinsko kraljestvo, ki ima- zelo svobodomiselno
ustavo; upravno  ločijo 9 pokrajin.

Pokrajine in mesta: l)Brabant: Bruselj  (Bruxelles, 175.000,
z bližnjimi predmestji pa 400.000 Ij.), kaj lepo gl. in st. mesto v
zelo plodni krajini. Med krasnimi poslopji se posebno odlikuje po
gotiško zidana mestna svetovalnica in pa vseučilišče; ima veliko
obrtnost in kupčijo. V okolici njegovi: Waterloo in Louvain
(Lowen) z vseučiliščem in velikimi pivovarnami.

2) Antwerpsko: Ant w er pen (Anvers, 169.000 lj.), močna
trdnjava na Skaldi, se šteje med največa tržišča na svetu; razen
prekrasne stolnice in mnogih palač ima veliko znanostnih in umet-

— 115 —

nostnih zavodov in raznih fabrik (brusalnice za demante). Mecheln
(Malines, 43.000 lj.), središče belgijskih železnic.

3) Vzhodna Flandrija: Gent  (Gand, 136.000 lj.) na 25 otocih
v Skaldi in raznih prekopih, prek kterih drži nad 300 mostov. Vse¬
učilišče in zelo razvito obrtnost.

4) Zahodna Flandrija: Briigge  (Bruges, 45.000 lj.) ima raz¬
vito obrtnost, zlasti platnarstvo, in veliko kupčijo s platnom in de¬
želnimi pridelki. O ste n de, močna primorska trdnjava, se peča s
kupčijo, ribištvom in platnarstvom.

5) Limburško : Hasselt  z žganj arij ami; Tongern.

6) Hennegau (Hainaut): Bergen  (Mons, 27.000 lj.) ima bogate
premogovnike. Tournay  (35.000 lj.), trdnjava na Skaldi in eno
najbolj obrtnih mest v deželi.

7) Namur: Namur  (27.000 lj.), močna trdnjava na Mozi, koplje
premog in železo ter ima razvito kovinsko obrtnost.

8) Lllttich (Liege): Ltittich  (125.000 lj.), eno najbolj obrtnih
mest v Evropi (puške in topove, mašine, steklo, platno, bombaževino,
sukno, usnje in usnjino itd.), ima vseučilišče in bogate premogovnike.
Seraing  (30.000 lj.) z velikimi fužinami, v katerih izdelujejo parne
mašine. Veviers  (42.000 lj.), središče belgijskih suknarnic, bojarnic
in vlivarnic (za lito železnino).

9) Belgiski Luxemburg: Ar Ion (vlivarnice in stroj arnice).

Bouillon,  rojst. kraj Gotfrida Bouillonskega v I. križarski vojski.

Prirodniue in omika. Poljedelstvo  je kaj razvito in bel¬
gijska pridnost in umnost mu je pridobila dosta močvirnatih in mahovitih
krajev, vender zemlja ne daje dosta žita za gosto naseljeno ljudstvo
(v Vzhodni Flandriji jih živi celo 30.000 na Q mirm.). Glavni pri¬
delki so: žito, predivo in konoplje, vrtnina in sočivje, tobak, hmelj
in bela pesa za sladkor. — Živinoreja  je hvale vredna; imajo
velike in močne konje, izvrstno govejo živino, premnogo ovac in
prašičev; močno rede tudi pitane zajčke, sviloprejke in bučele pa pe-
rotnino. — Belgija uže od nekdaj slovi po bogatosti raznih kopani  n;
daje pa njih kaj razvito rudarstvo največ železa (1. 1882: 6,230.000
t. j. skoro 1 / 8  več nego Avstrija), premoga, cinka in svinca, potem
dosta risarskega in zlasti strešnega skrilavca in lepega marmora v
Ardennih.

Obrtnost  burgundskih pokrajin je uže v srednjem veku slo¬
vela po vsem svetu in dandanašnji se mala Belgija zopet po pravici
vrsti med najprve obrtnijske države. Med raznimi obrtnijami se sedaj
najbolj odlikuje kovinska. Luttich, Namur, Charleroi in Mons so
najimenitniša nje središča. Platnarstvo, najstarša belgijska obrtnija,
še sedaj slovi po raznovrstnosti, lepoti in trdnosti svojih izdelkov (bra-
bantske in bruseljske čipke). Zelo razvito je tudi suknarstvo, potem

8*

116  —

usnjarstvo in podelovanje bombaža. Obilo narede tudi stekla, porce¬
lana in druge lončenine, papirja, sladkorja, piva, žganja i. t. d.

Kupčija  je jako živahna; pospešujejo jo ugodna zemljepisna
lega, bližnje morje, plovne reke in prekopi, dobre ceste in goste že¬
leznice (teh je nad 400 mirm, primeroma največ med vsemi državami
na svetu), denarstveni zavodi i. t. d. Izvažajo predivo in prtenino,
železo in železnino, mašine, premog, cink, steklo, sladkor in druge
izdelke; vvažajo pa prekomorsko blago in bombaž, barvilo, volno,
žito in moko, tobak, sol, svilo, vino in les.

Šolstvo  je vse hvale vredno. Ljudskih šol, po večem dobro
uravnanih, je nad 6000 v deželi, tudi so precej močno obiskovane.
Mnogo je tudi srednjih šol („atheneji“), kajti nahajajo se skoro v
vsakem večem mestu. Razen teh je več mornarskih, kupčijskih, obrt-
nijskih, rudarskih in tehničnih šol in 4 vseučilišča.

II. Kraljestvo  Nizozemsko ali Hollaudsko meri 356 □ mirm
ter šteje 4,360.000Ij. (z Luxemburgom, ki sam zase ima 26 □ mirm in
212.000 lj.). Teh je po veri v Nizozemskem nad 61°/,, prote¬
stantov,  drugi so katoličani  razen 75.000 Židov; na Luxem-
burškem so sami katoličani. Po rodu je okoli 3 milij. Hollandeev,
okoli 380.000 Flamcev,  drugi so severni Nemci ali Nizonemci.

Nizozemsko je ustavno kraljestvo, v kterem ima rodovina ora-
nijska dedinsko pravico do prestola; upravno se loči v 11 pokrajin;
Luxemburg  pa ima zase posebno ustavo in upravo ter je s kra¬
ljestvom le v osebnem edinstvu.

Pokrajine in mesta : 1) Severni Holland : Amsterdam  (326.000
ljudi), gl. mesto in preimenitno primorsko tržišče za žito, vino, tobak
in prekomorsko blago. Tudi obrtnost mu zelo cvete (med drugim njegove
brusilnice za demante slove po vsem svetu). Alkmaar,  središče
hollandskega sirarstva. Tudi vojno pristanišče Iielder  je na Holland-
skem prekopu (na s. konci), ki sklepa Amsterdam z Nemškim morjem.
Haarlem  (42.000 lj.) ima razvito obrtnost in veliko kupčijo s
prtenino in cvetlicami.

2) Južni Holland: Haag  (120.000 lj.), lepo st. mesto, eno uro
od Nemškega morja, ima bogat muzej, 2 veliki zbirki imenitnih slik.
Delft  (26.000 lj.), precej obrtno mesto. Rotterdam  (156.000 lj.)
na rhenskem rokavu Lecku, ima veliko kupčijo z evropskimi in pre¬
komorskimi pristanišči (žito, vino, tobak, predivo i. t. d.); tudi obrt¬
nost mu zelo cvete. Leyden  (41.000 lj.), imenitno vseučilišče.

3) Utrecht: Utrecht  (70.000 lj.) ima vseučilišče, veliko obrt¬
nost in kupčijo.

4) Zeland (več rodovitnih, nizkih otokov ob ustji Skalde):
V1 i s s i n g e n na otoku Walchernu, prvo vojno pristanišče nizozemsko.

5) Severni Brabant: s Hertogenbosch  (26.000 lj.), močna
trdnjava na Domeli.

— 117  —

6) Limburg:  Maastricht  (30.000 lj.), močna trdnjava z ve¬
liko kupčijo in obrtnostjo.

7) Geldern: N i j m v e ge n (26.000 lj.), močna trdnjava na Waali.

8) Over-Yssel („onkraj Ajsele 11 ): Zvolle.  9) Drenth: Meppel.
10) Friesland: Leeuwardn  (30.000 lj.) in 11) Groningen: Gro-
n ing  en  (48.000 lj.), trdnjava na Hunzi; vseučilišče.

Nadvojvodstvo Luxemburg: Luxemburg  (18.000 lj.), glavno
mesto, izdeluje železnino in usnje.

Prirodnine in omika. Kmetijstvo  je jako razvito; pridno
in umno obdelujejo po večem rodovitno zemljo, ki jim daje pšenico
in rež, oves in sočivje, obilo prediva in konopelj, zelenjadi in cvetlic.
— Dosta važnejša za deželo je živinoreja.  Izvrstna je goveja ži¬
vina (sira in surovega masla prodajo veliko na tuje); hvale vredna
je tudi konjereja. Dalje drže mnogo ovac (zlasti zarad mesa), pra¬
šičev, bučel in perotnine. Prevažno je ribištvo v sladkih vodah, še
bolj pa v morji. Love pa slanike (hollandski slaniki slove po vsem
svetu), polenovke, kite in drage ribake. — Kopanin je Nizozemsko
kaj ubogo; ima le dosta šote in lepe ilovice za lončenino in opeko
pa dokaj napolporcelanovke za pipe in bolj lično posodo. Luxemburg
ima tudi nekaj železa.

Ob rt no st ni niti posebno razvita, niti posebno razširjena;
najbolj cveto one obrtnije, ki narejajo razno blago za ladije. —
Kupčija  je jako velika ter obsega vsa evropska in neevropska pri¬
stanišča in tržišča. Pospešuje jo ugodna zemljepisna lega, veliko
mornarstvo, globoki prekopi, plovne reke, dobre ceste, železnice (teh
je sedaj nad 200 mirm), denarstveni zavodi i. t. d. Izvažajo predivo
in platno, govejo živino in ovce, surovo maslo in sir, ribe i. t. d.

Šolstvo  je v obče hvale vredno. Ljudske šole so dobro urav¬
nane in še zadosti obiskovane. Srednja učilišča (gimnaziji in latinske
šole) so po vseh večih mestih; dalje ima dežela 3 vseučilišča in pa
atheneja v Amsterdamu in Deventeru.

c) Osrednja Evropa.

Osrednja Evropa obsega cesarstvo Nemško,  republiko Svaj-
carsko,  kneževino Lichtenstein in A v s tri j s k o - o grško
monarhijo*.

* Skupni pregled osrednje-evropskega gorovja (Alp, Krasa, Jura, Hercinsko-
sudetskih gora in Karpatov) glj. str. 63 do 69. Tu jih skupno podrobneje ne bo¬
demo obravnavali, ker je Avstrijsko-ogrska monarhija po načrtu pridržana
zemljepisnemu pouku v IV. razredu, po takem posebnej knjižici, namreč lil. delu
tega zemljepisa za niže razrede srednjih šol. Isto velja o ravninah, vodah, pod¬
nebji in prebivalcih. Po takem bode najjasnejše ločiti 2 skupini: Nemško ce¬
sarstvo in pa Švajcarsko republiko, kterej bode priklopnena kneževina Lichtenstein.

— 118  —

6. Nemško cesarstvo.

Porazna razredba. Nemško cesarstvo se širi v osrednji
Evropi med 2B 1 U°  in 40 1 /;, 0  v. d. pa 47 1 /,; 0  in 56° s. š. Očitno izra¬
žene meje iina le ob Vogezih proti Franciji, ob Rhenu in Bodenskem
jezeru proti Švajci, ob Predarlskih in severnih Tirolskih Alpah proti
Tirolam in ob čeških robnih pogorjih proti Češki, drugodi prehaja
nemški svet neograjen prek političnih mej v sosedne države. Na se¬
verni strani pa ne glede na kratko državno mejo proti danskemu
Jiitlandu obliva dvoje morje Nemško cesarstvo, namreč Baltiško ali
Vzhodno in pa Nemško ali Severno morje.

Nemško morje  oklepa ob 35 mirm dolgem obrežji nemško
(razen Oldenburškega le prusko) zemljo od ustja brežnice Emse do
jutlandske meje. To obrežje je nizko in ravno, semtertja peščeno,
mahovito in pusto, drugodi pa kaj rodovitno. Le ob reških ustjih je
nekaj bolj razvito, ker se plimujoče ali razburkano morje rado za¬
jeda v rahlo suho zemljo. Najimenitniše zajede so: Dollartski
zaliv, ki ga je razdivjano morje, pokončavši več nego 50 sel in
mnogo najrodovitnišega polja, naredilo 1. 1277 in 1287. Tudi Jadski
zaliv je postal še le v srednjem veku. Weserski  zaliv je le široko
ustje Wesre, Labski  pa reke Labe. Obrežje ograja dolga vrsta
nizkih, peščenih otočičev; vzhodni se imenujejo Sc h les wiški  otoci,
zahodni pa Frizijski.  Plitvo morje med otoki in obrežjem, ki je o
oseki skoro popolnoma suho, zove se Wadden.

Baltiško morje  (sredozemsko morje severne Evrope) obliva
nemško-slovansko nižavo (razen Ljubeka in Meklenburškega izključno
Prusko) od Koldinga v Jiitlandu do ruske meje (Memel). To v ravni
črti okoli 95 mirm dolgo obrežje je tudi po večem nizko, ravno in
peščeno, a dosta bolj razvito nego obrežje ob Nemškem morji. Na
zahodni strani leži več otokov, med kterimi najimenitniši so: Al s en,
F e hm ar n in Rujana  (Rugen); na vzhodnem obrežji so pa morski
valovi in močni veletoki napravili znane zemeljske kose.  Naj-
veči, razmerno v suho zemljo le malo udrti zatoni zelo sladkega
Baltiškega morja ob nemškem obrežji so: Scbleswiški  zaliv,
L j ubeški  zaton, Meki enbu  r šk  i ali Wi  s m ar  s ki  zaliv, B od d e n
ali G r e i f s w a 1 d s k a zanožina, Pomorski  zaliv z Velikim in Malim
zatopom pred ustjem Odre, Gdanski  zaliv z Novim zatopom pred
ustjem Visle in Kurski  zatop pred ustjem Njemena.

Po navpični izobrazbi je Nemško na severji nizka ravnina,
po srednjih pokrajinah gorat svet,  na jugu pa visoka planota,
ki je semtertja s sredogorji preprežena ali pa ž njimi ograjena.

Nemška nižava  na severji je razprostrta med dolenjo Vislo
in dolenjim Rhenom ter se po rekah, od juga proti severju tekočih,
deli v 3 predele;  ti so: 1. Slovansko-nemška ravnina (navadno
vendska imenovana) od Visle do Labe, 2. Saška od Labe do Emse
in 3. Dolenjerhenska med Emso in Rhenom.

119  —

Slovansko-nemška ravnina je največa med rečenimi
predeli ter na vzhodni strani, kjer v Rusko nižavo prestopa, najbolj
široka. Prek nje drži iz Rusije od vzhoda proti zahodu v razvitem
loku Dralsko-baltiški hrbet;  primeren je nekaj napeti ali
izbočeni zemeljski progi, na kterej so semtertja neznatni griči in
holmci razstavljeni. Ta zemeljski hrbet je poprek okoli 10 mirm
širok ter je cim dalje proti zahodu, tem nizi, v obče k večemu 65
do 140 m  nad globoko ravnino vzpet; le posamični griči nekoliko
više kvišku mole. Po rekah se loči a) P r u s k o - p o m o r s k i hrbet
(od Visle do Odre), b) Meklenburški  (med Odro in Stepenico),
c) Holsteinsko-schlesvviški  (od Stepenice do Jutlanda).

Bolj na jugu tudi na Pruskem je podaljšek Južnoruskega ali
Uralsko-karpatskega hrbta,  ki je dosta bolj razdrt in ne¬
znaten. Začenja se s 300 m  visoko Tarnoviško  planoto, kovin
posebno bogato (na desni strani Odre), za to se vrste Mačji griči
(Katzengebirge) ali Trebniške višine in Sprevski  les  (Spree-
wald •— na levi strani Odre) pa Flaming ali Flemming  (na desni
strani srednje Labe).

Med tema hrbtoma je razprostrta peščena, pa precej rodovitna
nižina, na kterej je semtertja posejanih neštevilno malih in velikih
jezer. Mnogo teh jezer z ravnimi peščenimi bregovi med seboj skle¬
pajo reke, n. pr. Havela, Spreva, ali je pa globoki, plovni prekopi
vežejo. Tudi severni zemeljski hrbet je posejan z neštevilnimi jezeri
in jezerci, kterih preobilna voda se odteka po rekah brežnieah na¬
ravnost v Baltiško morje, ali pa po dotocih leze v Vislo, Odro in
Labo.

Saška ravnina,  tako imenovana po nekdanjih Sasih, ki so
sprva le todi bivali, sega na jugu do nemškega sredogorja; v to se
ob Labi liku jeziku stega z Lipsko zanožino. Nje severna stran je
le malo vzpeta nad gladino Nemškega morja, ki ob plimi navadno
pokriva dolgo vrsto nizkih otokov in sipin pred njenim obrežjem. Za
temi otoki in sipinami se razprostirajo globoke ravnice mastne zemlje
(Marscliland), ktere so reke nanesle z viših krajev ter jo ah pustile
(Flussmarschen), ah jo pa nesle v morje, ktero jo je ob plimi odla¬
galo po nizkem ravnem obrežji (Seemarschen). Te prerodovitne rav¬
nice so z 4 do 10 m  visokimi nasipi iz zemlje in ruše zavarovane
proti navadno visoko nastopajočemu morju ter rode obilo žita ah pa
sočne trave za živino; pravijo jim Pol d er. Onostran te rodovitne
zemlje se nahajajo peščeni nerodovitni pasovi, kterim pravijo Geest.
Se drugodi se po tej ravnini nahajajo obširne mahovine in močarine.
Mahovje ah barje daje obilo šote, onde kaj potrebnega kuriva; dru-

— 120  —

godi pa požigajo barje ter po njem sejejo ajdo. Z barjem se sem-
tertja vrsti pusta, peščena goljava (Heide) s kaj ubornim rastlinjem.

Dol enjerhenska ravnina  ima Saški enake lastnosti:
pred nizkim peščenim obrežjem stoje ravni otoci; za peščenim robom
se razprostirajo tu rodovitne ograjene ravnine, tam pa obširne ma-
hovine in močarine.

Reka Main  (Men) loči gorato višavje  srednje Nemčije od
visoke planote  južne Nemčije. Ta se razširja na jugu do Alp in
Bodenskega jezera, prek Rhena pa prestopa v Svajcarsko visoko pla¬
noto. Po večem se razprostira črez Bavarsko, Wurtemberško in nekaj
tudi čez Badensko ter se vzpenja poprek 200 do 500 m.  nad morjem.
Najbolj ravna in najniža je na obeh straneh Donave, zlasti med Ti¬
rolskim in Donavo, koder se navadno imenuje visoka planota Ba¬
varska;  dosta viša je visoka planota S v a b s k a, na zahodni strani
od Bavarske; naj viša pa je Palatinatska in Frankovska  med
Donavo in Mainom. Po nekodi Bavarska in Svabska planota tako
malo visi, da se vode le počasi odtekajo ter semtertje ob vodotočih
močvirijo suho zemljo. Takim mahovitim, semtertje močvirnim go-
ljavam pravijo Bavarci „moos“ („mahovje“), Švabi pa „ried“ ali
M riet“ (mečava).

Heroinsko ali Nemško sredogorje  in nekaj tudi Alpe
delajo gorati svet nemški.

Izmed Alp so le vapneniške Algauske, Tirolsko-bavar-
ske in Salzburške Alpe  s severnimi pobočji in odrasleki na
nemški zemlji. Po rekah Iller, Lech, Isar in Ina z njih večimi pri¬
toki so razdrte v več skupin ali pogorij, ki se z raznimi srednjimi
in nizkimi gorami in griči iztegajo v južno Bavarsko in Svabsko
planoto.

Heroinsko ali Nemško sredogorje  pa je razrasteno med
Rhenom (Moselo) in gorenjo Odro po južni in osrednji Nemčiji; po
rekah in nižini se deli v sledečih 7 skupin.

1. Cesko-moravsko sredogorje*, ki pa le z vnanjimi pobočji
in odrasleki stoji na nemški zemlji:

a)  Češki  les  (Sumava) zagraja na vzhodu Bavarsko in Pala-
tinatsko visoko planoto; Arber  1460 m.  Z njim vzporeden med
Donavo in Rezno (Regen) je Bavarski  les  z nizkimi slemeni in
okroglimi vrhi; Klingenberg 1220 m.  Prek 3 prelazov drže sedaj
železnice iz češkega na Bavarsko.

* Podrobneje bode ta skupina obravnavana v 111, delu tega zemljepisa
(Avstrijsko-ogrska monarhija).

121  —

b)  Smreeine  (Fichtelgebirge) stoje na povirji Maina, Nabe,
Ogre in Turinške Šale. Najviši vrh (Snežnik) tega zelo razrastenega
gorskega sklopa moli komaj 1060 m  nad morje. Od Smrečin na
vzhodno stran do Labe drže

c) Krušne gore  (Erzgebirge), ki s severnimi razrastki in
predgorji pokrivajo veči del Saškega kraljestva. To nizko predgorje,
po vzporednih rekah dobro močeno, po večem gosto naseljeno in
dobro obdelano, je Saško gričevje; le na severozahodu je bolj eno¬
lična gričasta planota, Saški Voigtland,  prek kterega teče Elster
v rodovitno Lipsko polje. Prek 2 sedel glavnega grebena peljejo že¬
leznice iz Ceske na Saško.

d)  Sudeti  so le z vzhodnimi pobočji in severnimi razrastki
na nemški zemlji, namreč v saskih Lužicah (Saška Svajca, Lužiško
pogorje in gričevje med Labo in Lužiško Niso) in v zahodni in južni
pruski Sleziji (Izerske gore, Krkonoši — prav na meji stoji Snežka
1600 m  — zlasti pa Kladske gore, Svidniške gore — Schvveidnizer
Bergland).

2) Gorenjerhenska skupina obsega vse gore v jugozahodni Nem¬
čiji (med Donavo, Mainom in Rhenom).

d)  Prek srede gorenjedonavske visoke planote drži nizko pa
široko pogorje, ki se v obče nemški Jura  imenuje. Od Rhena (pri
Bazilu) do Altmule je med Donavo in Neckarjem Svab ski Jura,
precej širok gorski hrbet iz vapnenika in poprek 500 do 600 m  visok.
Najvišemu delu pravi ondotno ljudstvo Švabska ali Pusta  Alp  a
(Schafberg 1016 m).  Od Altmule dalje proti severovzhodu vleče v
velikem loku do Maina Frankovski Jura,  kterega široki in ravni
hrbet je poprek 500 m  nad morjem in komaj 150 m  nad bližnjo
Donavsko planoto. V tem lomijo pri Solnhofu preimenitne plošče za
kamenotiskarne.

I)  Ob povirji Donave stoji črni  les  (Schwarzwald) od pravo¬
kotnega kolena rhenskega do Neckarja. To pogorje, na vse strani po
nepripravnih grapah (Dreisam, Kinzig, Murg) razdrto, ima na zahodu
jako strmo pobočje^v Gorenjerhensko nižino, na vzhodu pa le pola¬
goma prestopa v Svabsko visoko planoto. Vrhi so mu po polnem
zarasteni in na južni polovici dosta viši nego na severni (Feldberg
1500 m.  Belchen 1414 m).

c)  Med dolenjim Neckarjem in Mainom je dobro zarasteni
Odenvvald,  kterega poprečna visokost je komaj 480 m. S črnim
lesom vzporedno stoje na levi strani Rhena

d)  Vogezi ali Wasgenwald  v Alzaciji. Tudi to pogorje
propada strmo v Gorenj erhensko nižavo, na nasprotni strani pa po¬
lagoma prestopa v 230 do 260 m  visoko Lorensko planoto. Enako
imajo Vogezi na jugu najviše vrhe, zarad okroglaste, gladke podobe „ba-
lone“ ali „belchen“ zvane, n. pr. B. d’ Alsace (1260 m),  B. de Sulz
(1420 m).  Severna polovica Vogezov je dosta niža (450 m)  in dosta
bolj razrastena ter se na konci zove Ha rt ali Hardt,  t. j. Gozd,
ki drži do reke Nahe.

— 122

e)  Tega se drži Palatinatsko pogorje (Donnersberg 690 m).

Med Vogezi in Črnim lesom je na obeh straneh Rhena prelepa
Gorenj erhenska nižina; razprostira se 10 do 45 km  široko ob rečeni reki
nekaj na Badenskem in v Alzaciji, nekaj pa na Heskem in Bavarskem
Palatinatu. Skoro vsa je zelo rodovitna. Na straneh jo oklepa nekaj
viša stopnjevina, ki se tudi odlikuje po svojej velikej plodnosti. Jugo¬
vzhodni nje del se zove B r e is g au, severni paMogunsko polje
s prerodovitno Wetterau-o.

3) Na straneh srednjega Rhena se od Nahe in Maina navzdol
do nižine razprostirajo razne gore, ki se le semtertja znatno vzdi¬
gujejo nad valovito visoko planjavo. Skup jim pravijo Dolenjerlieiisko-
skrilavske gore, ker so po večem iz skrilavca. To jedro je le sem¬
tertja prodrla ognjeniška zmes, ki se je v samčastih stožkili nako¬
pičila do 900 m  visoko. Globoka preseka rhenska od Bingena do
Bonna jih loči v Skrilavske gore na desni in levi  strani rečenega
veletoka; tega globoko vdrti dotoki jih pa dele v več oddelkov.

I. Ti so na desni  strani: a)  Taunus  (ljudstvo mu pravi le
„Višina“) med Marnom in Lahno je gorasta planota, ki na severno
stran polagoma, na južno pa strmo propada. Na jugovzhodu in po
sredi ima mnogo slovečih zdravilnic (Homburg, Schlangenbad, Selters).
Feldberg 880 m.

b)  Westerwald  (Vesterski les) med Lahno in Siego je valo¬
vita, okoli 535 m  visoka ploščina, ki skoro povsodi strmo propada
proti Rhenu. Bogat je železne rude. Severozahodna končina te
gramade se zove Siebengebirge  (Sedmogorje), ki obsega mnogo
nizkih stožkov ognjeniške tvorine (Oeberg 465 m).

c)  Sauerl andske  (t. j. Slidlandske) gore med Siego in Ruhro
so tudi le široko razrastena gorska ploščina, ki je nekaj z lesom,
po večem pa s travo in praprotjo pokrita; lastni so jej ozki in jako
globoko vdrti doli in prebogati Železniki in premogovniki. Astenberg
850 m.  Vzhodni kos ob povirji Siege in Rubre se zove Roth-
a ar  s ko  ali Rotlagersko pogorje.

d ) Najseverniši gorski oddelek tu je H a ar str ang med Ruhro
in Lippo, ki kot nizko gričevje polagoma prestopa v zahodno nemško
nižavo (Miinstersko zanožino).

II. Na levi  strani Rhena so: a ) Hunsruck  med razvito Mo-
zelo, Rhenom in njega dotokom Nahe je gola ploščina, na kterej
stoje nekaj viša, dobro zarastena pogorja (Hochwald 815 m).

b ) Eifel  med Mozelo in Mozo je valovita ploščina, ponekodi
gola, pusta in nerodovitna, ponekodi pa močvirnata; le semtertja se
prostira na njej bolj rodovitno brdje. O nekdanjem delovanji ognje¬
niške sile pričajo razne okrogle, z vodo napolnene globine, ki jim

— 123  —

pravijo „maare“. Visoka Acht 754 m.  Na severozahodu se nanjo
naslanja

c) Visoka Venn  (t. j. mahovje), gola in okoli 650 m  visoka
planota z obširnimi močarinami.

d)  Ardenne  le z nekterimi končinami mole iz Belgije v
Nemčijo.

4. Hesko gorovje in brdje je gričasta planota med Mainom,
gorenjo Lahno, Werro ; na severji sega do sotočja Werre in Fulde.
Na njej stoje samčasti, strmi a gosto zarasteni stožki večinoma iz
bazalta.

Njega oddelki so: a) S pes s ar t (t. j. Spechtshardt) v pravo¬
kotnih zavojih Maina, široka gozdnata višina z okroglastimi vrhi
(Geiersberg 620 m).

b)  Visoka Eh6n  (920 m)  med frankovsko Salo, Werro in
gorenjo Fuldo, zrastena skupina ugasnenih ognjeniških stožkov z
barjem in redkimi gozdi.

c) Na zahodni strani stoji na povirji Wettere in Nidde 786 m
visoki Vogelsberg,  mala gorina, iznad ktere gladki stožki mole.

5. Tiiriuške višine: d)  Frankovski gozd  od Smrečin proti
severozahodu med gorenjim Mainom in Tiirinško Salo, zelo široka
valovita in dobro zarastena planota (500 m).  Tega se na severo¬
zahodu drži 15 mirm dolgi in na jugu okoli 4 mirm široki

b)  T urinški  goz  d;  tudi njegovo sleme je ploščnato in široko,
na severnem konci pred Werro pa bolj ozko in pogorju podobno. Po
nizih gričih polagoma prehaja v bližnje planote. Beerberg 995 m.

6) Harz, planotasta, okoli 10 mirm dolga in precej široka viša-
vina med Helmo (dotok Unstruti), Salo in Leino pa Saško nižavo.
Na severnem slemenu stoje glavne kupaste višine, med njimi Brocken
1140 m, najviši hrib v severni Nemčiji. Harške gore slove po gostih
gozdovih in lepem razgledu črez severno Nemško planjavo, njih njedra
pa po obilnosti raznovrstnih rud.

7) VVesersko gorovje in brdje na obeh straneh srednje Wesere
med Emso in Leino. d)  Med gorenjo Leino in Wesero je več malih
ploščin in nizkih gričev, kterih najimenitniši je Soli ing;  še niže
je Wesersko  pogorje, ki se strmo na obeh bregovih Wesere (porta
Westfalica) vzdiguje, v severno nemško nižavo pa bolj polagoma
propada.

b)  Tevtonski  les, samčasto in le 200 do 490 »» visoko po¬
gorje, se na desni strani gorenje Emse vleče daleč v Saško nižavo.
Semtertja ima tri razločne hrbte ter je po večem dobro obrasten,
nasproti žalostni goljavi „Senne“ zvani, ki se razširja na jugoza¬
hodnem njegovem podnožji.

Reke. Nemčija visi k 3 različnim morjem. Jugovzhodna tretjina
visi po Donavi in nje dotokih k Črnemu morju; zahodna stran in

— 124  —

velika večina severne Nemčije se odteka po Rhenu, Emsi, "VVeseri in
Labi v Nemško morje; ostala vzhodna stran pa je po Odri in Visli
in raznih rekah brežnicah naklonjena k Baltiškemu morju.

a)  Najimenitniše reke Baltiškega  pomorja (pran. str. 75):

1) N j e m e n, iz Ruskega prišedši, ima na Pruskem le kos
dolenjega teka in izliv v Kurski zatop.

2) Pregola,  precej velika reka brežnica, izvira z imenom
Piša  v malem jezeru ob rusko-pruski meji ter se pod Kraljevcem
izliva v Novi zatop. Ta je postal 1. 1510.

3) Visla,  iz Avstrijskega prišedši, preteka rusko Poljsko in
nad Torunom stopa na Prusko, kjer teče še 24 mirm (ravno l / 4  vsega
teka) daleč do izliva v Gdanski zaton. Pred izlivom nareja veliko in
kaj rodovitno delto, ker se deli v 2 močna rokava: Nogat in Vislo.
Na Pruskem ne sprejemlje večib dotokov, mnogo pa malih potokov,
ki večinoma izvirajo iz jezer Prusko-pomorskega hrbta.

4) Odra  je razen povirja in nekaj gorenjega teka vsa na Pru¬
skem ter se izliva v Veliki in Mali zatop, kterega nizka, rodovitna
otoka, Uzedom in Volinja, zagrajata pred Pomorskim zalivom. Gorenji
kratki nje tek se neha pri Ratiboru, kjer postane plovna; srednji
sega do Glogova, kjer stopi po polnem v nižavo. Ob dolenjem teku
je polna globin in rokavov. Prekop Bidgoščki (Bromberg) jo sklepa
z Vislo. Nje dotoki so na desni: Barča in Var ta z No te čem;
na levi pa: Kladska Nisa, Svidniška Bistrica, Bobrova
in Lužiš k a Nisa.

5) Reknic  (Trebelj) , Varno v in Trava  so reke brežniee.

b)  Najimenitniše reke Nemškega pomorja (prim. str. 76.):

1. Eider  izvira v jezerih na Holsteinskem zemeljskem hrbtu
ter teče po nižavi med Holsteinom in Schleswigom v morje. H o 1-
steinski ali Eiderski prekop  veže to vode bogato brežnico s
Kielsko zanožino.

2. Laba  prodere med Krušnimi in Lužiškimi gorami iz Češkega
v Saško kraljestvo, iz tega teče po večem na Pruskem ter se pod
Hamburgom izliva v morje. Na Saškem je nje dolina med malo viso¬
kimi hribi in brdi tako zvane Saške Svajee večinoma ozka; pod
Draždanimi se pa zelo razširi in kmalu potem stopa reka v globoko
nemško nižavo. Le na enem mestu (med Desovom in Devinom: Mag¬
deburg) se jej še zelo približajo nizke višine, Flennning namreč na
desni strani, najvzhodniši odrasleki Harza pa na levi. Ustje ima
skoro 1 mirm široko in ker sega plima v njem 15 mirm navzgor,

— 125 —

nosi do Hamburga največe morske ladij e, tudi dalje navzgor noter
na češko se vozijo veliki parobrodi po njej. Nje dotoki na desni:
Črna Elstra iz Lužiških gor; Havola s Sprevo. Havola izvira iz jezer
na Meklenburškem zemeljskem hrbtu, Spreva pa v Lužiških gorah.
Obe ste po prekopih (Finov in Viljemov) skleneni z Odro. Levi do¬
toki: Mol dava  (Mulde), postajajoča v Rudnih gorah s Cvikovsko in
Freiberško Moldavo, in Sala  z Belo Elstro in Unstrutjo.

3. Weser  ali Vez  ra  postaja pri Miindenu iz izvirnic: W e r r a
in Fulda.  Ta izvira na Rhonskem pogorji, ona pa na najvišem
hrbtu Tiirinškega gozda. Združena teče med nizkim gričevjem po
rodovitni dolini do Weserskih gora; te prodira prek srede ter stopa
skozi „vrata vestfalska 1 ' (porta westfalica) v globoko Hanoversko
nižavo, prek ktere teče do širokega plimujočega ustja pod mestom
Brema. Aller  z Leino in Ockro je nje največji desni dotok, Hunte
pa levi.

4. Em s izvira iz Teutoburškega lesa ter po 32 mirm dolgi
strugi na Vestfalskem in Hanoverskem vali blatno vodo med maho-
vitimi pokrajinami in pustimi peščeninami v Dollart. H a a s e, desni
nje dotok.

5. Rhen,  iz osrednje Švajce prišedši, dela od Bodenskega
jezera do Bazila naravno mejo med Nemčijo in Svajeo. Pri Bazilu
se v pravem kotu obrne proti severju ter teče kot srednji Rhen (do
Bonna) sprva v premnogih zavojih po nižavi med Badenskim in Al¬
zacijo, potem pa od Bingena do Bonna prodira Skrilavske gore ter
pri Bonnu stopa kot dolenji Rhen v globoko nižavo, prek ktere se
vali do izliva v morje. Dolina njegova od Bazila do Bingena je prej
imenovana gorenjerhenska nižava, najbrže zasuta tla nekdanjega do¬
linskega jezera. Dolina med skrilavskimi gorami pa je zelo ozka in
lepa preseka. Na dolenjem teku (30 mirm), kterega polovica je še
na Nemškem (Pruskem), kaj malo pada ter nosi velike ladije navzgor
in navzdol. Zunaj Nemčije se začne deliti ter se izliva po več
rokavih.

Njegovi dotoki na Nemškem so na desni: Dreisam, Kinzig
in Murg,  brzi potoki, ki iz Črnega lesa dero. •— Neckar  izvira v
Črnem lesu blizu Donave ter sprejemlje na svojem teku prek Wi\r-
temberga pritoke: Enz,  Kocher in Jagst; izliva se na Badenskem
pri Manheimu. — Main  ali Men  (50 mirm) izvira v Smrečinah
ter teče v kaj globoki in prečudno razviti dolini prek Bavarskega
in Heskega, kjer se pri Mainz izliva. Frankovska Sala in Nidda,
Tauber in Regnitz (ta je po Ludovikovem prekopu sklenena z Alt-
muhle) so njega največi pritoki. — L ah n, Sieg,Wupper,Ruhr

— 126  —

in Lip p e se ob srednjem, zlasti ob dolenjem teku vanj izlivajo. —
Na levi strani so: 111 (po kanalu sklenena z Doubsom); Nahe;
Mosel ali M ožela  izvira iz francoskih Vogezov ter nad Metzom
stopa v Nemško Loreno; od Triera dalje se vali v zelo globokem
vodotoči do Koblenca (Confluentia) v Rhen.

c) V Črno morje  iz Nemčije teče sama Donava  (prm. str. 78).
Ta postaja v črnem lesu na Badenskem, prodira Svabski Juro in
teče ob njegovem južnem zanožji v lepi dolini prek Wiirtemberga
do Ulma, kjer začne nositi veče ladije. Pri Ulmu stopa na Bavarsko
ter teče proti severovzhodu do Reznega (Regensburg), najbolj sever¬
nega mesta na Donavi. Na tej poti obliva na desnem bregu Bavarsko
visoko planoto, ki se na mnogih mestih močviri ali pa z nerodovitnim
mahovjem sega do vodotoča. Take puščave ob Donavi in nje
ondotnib dotokih so prej omenjeni „riede“ in „moose“. Pri Reznem
krene Donava zarad Bavarskega lesa na jugovzhodno stran ter teče
v to mer do Pasova (Passau) na avstrijski meji. Nje levi breg na
tej poti je strm in skalovit, desni pa nizek in raven. Gorenji ali
nemški nje tek meri 38 mirm ali dobro 1 / 7  vsega; tudi ob tem
močno pada, kajti pri izviru stoji 715 m  nad morjem, pri Pasovu
pa le 275.

Najimenitniši nje dotoki na Nemškem so: Wornitz  s Švabske
višave. — Altmuhl  izvira na Frankovski višini (Ludovikov kanal).
— N a b a izvira v Smrečinah. — R e z n a (Regen) izvira v južnem
češkem lesu, oklepa Bavarski gozd in se pri Reznem izliva. 2) na
desni: 111 er (Bera) izvira v Algauskih Alpah.. — Lik ali Lech
izvira s svojim pritokom Wertacho  v Tirolsko-bavarskih Alpah
ter teče na Bavarskem prek rodovitnega Liškega polja. Is ar ali
Iz ar a izvira v sogorji Solsteina v Tirolah; največi nje pritok je
Amper,  skozi Ampersko jezero tekoča (ta zopet v sebe sprejemlje
Wurm  iz Wurmskega jezera). — Ina izvira j  Švajci na Malog-
giskem sedlu med Bernino in Septimerom: iz Švajce prodira v se¬
verne Tirole, ktere zapušča pri Kufsteinu; od tod teče prek jugo¬
vzhodne Bavarije ter je od Salice dalje do izliva mejna reka med
Bavarskim in Avstrijskim. Plovna Ina je daljša ter ima dosta več
vode kot Donava pri Pasovu.

Jezer ima Nemško kaj veliko, pa so zelo neredno semtertja raz¬
deljena. Po sredonemških deželah jih skoro prav nič ni; mnogo pa
jih je v južni Nemčiji, zlasti po Bavarskem, kjer stoje ne daleč od
Alp, ali se pa ob rekah celo v alpsko predgorje raztegujejo. Skozi
vsa teko donavski dotoki ali pa njih manjši pritoki. Najimenitniša
so: Kraljevo  j. (Konigssee), Chiemsko, Tegernsko,  Wiirm-
sko in Ampersko  jezero. V rhenskem porečji je Bodensko

— 127  —

jezero, na kterem parobrodi pospešujejo promet med 5 mejnimi drža¬
vami. Neštevilno pa je jezer in jezerc v severovzhodni Nemčiji, zlasti
v nižini med 0ralsko-baltiškim in Uralsko-karpatskim zemeljskim
hrbtom, pa na površini Uralsko-baltiškega hrbta samega.

Ker Nemčija leži sredi Evrope, posreduje po večem nje pod¬
nebje primorsko in mehko vremenje zahodne Evrope z nezmernim
in ostrim vzhodne Evrope. V obče je po vseh nemških deželah zmerno
toplo; in to podnebje je skoro povsodi enako, ker se razločki po
zemljepisni širini večinoma zravnujejo z različno nadmorsko lego.
Južne pokrajine ne stoje le dosta više nad morjem, ampak so, ker
od njega zelo oddaljene, njegovemu ugodnemu vplivu dosta bolj od-
tegnene nego severne nižine, ktere primeroma toplo morje obliva.
Najtoplejše podnebje imajo severozahodne strani in vse zahodne, glo¬
boko vdrte doline, če so na vseh straneh zavarovane pred mrzlimi
vetrovi. Nikjer ni podnebje tako ostro, da bi zaviralo zemlji pri¬
merno rastlinje. Dobro obdelane njive in lepi vrti se prostirajo po
ravnini, gore in male severne višine so pa pokrite s hojevjem in
listovci, ki se po mnogih krajih tudi v ravnini nahajajo. Vinska trta
se posebno dobro ponaša po rhenski dolini in nje stranskih dolih.

Države Nemškega cesarstva,  njih obširnost in pre¬
bivalstvo.  Nemško cesarstvo meri 5405 □ mirni ter šteje 45 1 / 4 milij.
ljudi. Obsega pa teh-le 26 samostalnih držav:

□mirm prebJ /12  1880 1 □mirm

— 128

Svobodno mesto Ljubek
„ „  Hamburg.

„ „  Bremen .

Držav, dežela Alzacija-Lorena

[j] mir m preb. Via 1880 1 □mirm

3 64000 ali 21300

4 454000 „ 111500

3 157000 „ 61300

. 145 1567000 „ 10800

Prebivalcev  je po v veri 62 1 / 2 °/ 0  protestantov,  dobro 36%
katoličanov  in l 1 / 6 0 / 0  Zidov; po narodnosti  (jeziku) je 90%
(t. j. dobro 40,700.000) Nemcev,  okoli 8% Slovakov  (zlasti Po¬
ljakov, potem 145.000 lužiških Srbov in 65.000 Cehov), 150.000
Litovcev, 250.000 Dancev, ostali so pa Francozi.

Ustava nemškega cesarstva. Postavna podlaga cesarstvu so po¬
godbe, ki jih je pruski kralj sklenil v imenu zjedinjenih severonemških
držav s Heskim in Badskim velikim vojvodstvom, z Bavarskim in
Wurtemberškim kraljestvom (1. 1870). 16. aprila 1871 je bila oklicana
ustava cesarstva vseh zjedinjenih držav nemških. Pruskemu kralju
je podelila naslov „cesar nemški“, ki se podeduje v kraljevi rodovini
pruski (*% 1871). Postavodajalno oblast deli cesar z državnim
zborom,  ki sedaj šteje 397 članov, v posamičnih državah po šte¬
vilu njih prebivalstva neposredno izvoljenih. Izvrševalna oblast pa je
pridržana cesarju samemu, oziroma zaveznemu svetovalstvu,
v kterem imajo zjedinjene države (razen Alzacije-Lorene) skup 58 glasov
(to svetovalstvo deli z državnim zborom tudi postavodajalno oblast).
— Posamične države imajo za se posebne ustavne zbore, ki z do-
tičnimi oblastniki določujejo vse postave, kolikor se te ne dotikajo
zjedinj enega cesarstva.

Posamične države.
d)  Severne:

1. Kraljestvo Prusko se razprostira črez vso severno-nemško
nižavo od Baltiškega in Nemškega morja proti jugu daleč v pokra¬
jine sredonemških gora. Prebivalcev  je po veri % katoličanov,
skoro % protestantov  pa l'4°/ 0  Zidov; po jeziku jih je večina
Nemcev,  potem pa 3 V 2  milij. Slovanov  (zlasti Poljakov, 65.000
Čehov in 90.000 Lužičanov), 150.000 Lito vcev  in 250.000 Dancev.
Upravno  je razdeljeno v pokrajine (9 starih in 3 nove) in vladna
okrožja.

I. Brandenburg: Bero  lin  (Berlin, 1,123.000 lj.), gl. in st. mesto
na Sprevi, ima lepe trge in redno izpeljane ulice, imenitno vse¬
učilišče, razvito veliko obrtnost in kupčijo (nemške železnice se tu
križajo). Potsdam  (49.000 lj.) na Havoli, drugo stolno mesto v
prelepi okolici. Sansouci in Čharlottenburg,  kraljeva grada.
Brandenburg  (Branibor) na Havoli, najstarše mesto te pokrajine.
Špan  do  v,  trdnjava na sotočji Havole in Spreve. Frankfurt  na
Odri (51.000 lj.) z velikimi sejmi. K o str in (Kuštrin), močna trdnjava

129  —

na sotočji Varte in Odre. Kotvica  (Kottbus) na Sprevi in Gub n o
(Guben, 26.000 lj.) na Lužiški Nisi.

II. Praska Slezija: Vratlislav  (Breslau na Odri, 273.000 lj.)
ima vseučilišče, veliko obrtnost (mašine, sukno, žganje, sladkor iz
pese, pivo i. t. d.) in veliko kupčijo. Svidnica in Kladsko,  močni
trdnjavi. Opolje  (Oppeln 15.000 lj.), obrtno kupčijsko mesto. Nisa
(Neise), trdnjava. Le g ni c a (Liegnitz, 37.000 lj.) z veliko obrtnostjo.
Zgorelec  (Gorlitz, 50.000 lj.) na Lužiški Nisi s suknarnicami.
Velika Glogova,  močna trdnjava na Odri, z obrtnostjo in kupčijo.

III. Poznanj: Poznanj  (močna trdnjava na Varti, 66.000 lj.)
ima razvito obrtnost in veliko kupčijo. Bidgošč  (Bromberg, 34.000
ljudi) na Brahi blizu Visle, obrtno in kupčijsko mesto. Gnezdno
(Gnesen, 14.000 lj.), nekdanje stolišče Velike Polonije.

IV. Vzhodno Prusko: Kraljevec  (Konigsberg, 141.000 lj.),
kaj obrtno in kupčijsko mesto in močna trdnjava na ustji Pregle;
imenitno vseučilišče; na severozahodu je polotok Samland,  ob
kterega obrežji dobivajo jantare. Klajpeda  (Memel, 20.000 lj.),
utrjeno pomorsko in kupčijsko mesto pred vhodom v Novi zatop.
Til z a (na Njemenu, 22.000 lj.) močno kupčuje z žitom, predivom
in lesom.

V. Zahodno Prusko: Gdansko  (Danzig, 110.000 lj.), naj¬
močnejša pruska trdnjava, na ustji Visle, ima veliko obrtnost in ve¬
likansko pomorsko kupčijo. Elblog  (Elbing, 36.000 lj.) z obrtnostjo,
kupčijo in ribištvom. K vidin  (Marienwerder) blizu Visle. To run
(21.000 lj.) in Grudež,  trdnjavi na Visli.

VI. Pomorjansko: S tet in (92.000 lj.), močna trdnjava nad
ustjem Odre, ima velike fabrike in zelo veliko kupčijo po morji in
po suhem. Svinemiinde,  utrjeno štetinsko pristanišče. Stral-
sund  (30.000 lj.), dobro utrjeno pristanišče za vojno ladijevje, z
razvito obrtnostjo in kupčijo. Greifswalde  (20.000 lj.) vseučilišče.
Na otoku R u j a n i je mesto Bergen.  K o 1 o b r e g (Kolberg), trdnjava
blizu morja, z ribištvom in pomorsko kupčijo. Kozli  n (Koslin) in
Stolpsko  (22.000 lj.) kaj obrtni mesti.

VII. Saksonija: Devin  (Magdeburg, 137.000 lj.), kaj močna
trdnjava na Labi, z razvito veliko obrtnostjo in veliko kupčijo; kri¬
žišče ondotnih železnic. Blizu tega Bur g z velikimi suknarnicami.
Schonebeck in Stassfurt  z velikimi solniki (nad 300 m  debel
sklad kamenene soli); Halberstadt  (31.000 lj.) in Quedlinburg
(19.000 lj.), zelo stari obrtni mesti. Me z ib or (Merseburg na Šali,
15.000 lj.) s solinami. Naumburg  z vinstvom in kupčijo. Halle
na Šali (72.000 lj.) ima vseučilišče in veliko solino. Torgov in
Wittenberg  (14.000 lj.), močni trdnjavi na Labi. Erfurt  (53.000
ljudi), trdnjava na Geri (ki se izliva v Unstrut), z vrtnarstvom in
obrtnostjo. N o r d h a u s e n in M u h 1 h a u s en (na Unstruti), kaj obrtni
mesti (žganje in kemijsko blago).

VIII. Schleswig-Holstein: Sehlesvvig  (16.000 lj.), staro pri¬
morsko mesto z obrtnostjo in kupčijo. V okolici grad Gotorp.

9

130  —

Flensburg (31.000 lj.) z veliko kupčijo na Rusko. Otok Al s en
in Schleswiški otoci. — Gliiekstadt  na Labi. A lt ona
(91.000 lj.) na Labi blizu Hamburga z razvito obrtnostjo in veliko
kupčijo. Rendsburg  na Eiderskem kanalu. Kiel  (44.000 lj.) utrjeno
pristanišče za vojno ladijevje, ima vseučilišče in veliko kupčijo in
obrtnijo. Tej pokrajini je sedaj upravno priklopljeno prejšnje voj¬
vodstvo Lauenburg  z gl. mestom Ratzeburg  (3700 lj.).

IX. Hannoversko: Hannover  (128.000 lj.) na Leini ima slo¬
večo politehniko, razvito obrtnost in veliko kupčijo. Luneburg  z
bogatim solnikom. Harburg  (19.000 lj.), tržišče na Labi. Celi  e
na Alleri ima mnogo belilnic za vosek. Hi Ide s h e im (26.000 lj.)
na Junersti kupčuje s prejo in platnom. Goslar  (11.000 lj.), kaj
staro rudarsko mesto (Rammelberg). Go ttin  gen  (20.000) na Leini,
vseučilišče. Klausthal,  imenitno rudarsko mesto. Osnabriick
(33.000 lj.) se peča s suknarstvom, platnarstvom in rudarstvom.
Emden,  primorsko tržišče na Dollartu. Wilhelmshaven,  vojno
pristanišče ob Jadskem zalivu.

X. Westphalen: Miinster ali Monaster  (41.000 lj.), srednje¬
veško mesto blizu Emse, ima vseučilišče, mnogo fabrik in živahno
kupčijo. Minden,  trdnjava na Vezeri. Bielefeld  (31.090 lj.), sre¬
dišče westfalskega platnarstva. Pad er bor n (15.000 lj.), kaj staro
mesto s krasno stolnico. Hoxter,  staro mesto na Vezeri, blizu je
nekdanja opatija Corvey. Arnsberg  na Ruhri, izdeluje železnino.
Dortmund  (67.000 lj.), Bochum  (33.000 lj.), Iserlohn,  kaj
obrtna mesta.

XI. Porhensko ali Rheinprovinz : Koln ali Kolin  (160.000 lj.),
kaj močna trdnjava na Rhenu, ima prekrasno gotiško stolnico, raz¬
vito veliko obrtnost (tkanine, usnje, tobak, sladkor, žganje, pivo,
mašine, eau de Cologne i. t. d.) in veliko kupčijo. Bonn  (32.000 lj.),
vseučilišče. Diisseldorf  (96.000 lj.), eno najlepših mest na Rhenu,
s slovečo slikarsko akademijo. Elberfeld  (94.000 lj.) inBarmen
(96.000 lj.), združeni prvi obrtnijski mesti na Nemškem (zlasti svi-
lenina in bombaževina). Duisburg  (42.000 lj.) na Rhenu s kupčijo.
Essen  (58.000 lj.) ima prebogate premogovnike, Železnike in velike
fabrike, zlasti za železnino. Wesel  (20.000 lj.), trdnjava na Rhenu.
K ref el d (74.000 lj.) izdela največ svilenine in žameta na Nemškem.
— Aachen  (86.000 lj.), zelo staro imenitno mesto, ima poli¬
tehnično šolo, razvito obrtnost (sukno, steklo, mašine, šivanke, usnje,
i. t. d.) in veliko kupčijo. Esehweiler  s premogovniki, Malmec!y
s strojnicami in Eupen  s suknarnicami. — Koblenz  (36.000 lj.),
najmočnejša nemška trdnjava. Kreuznach  s solinami.— Tre vir
ah Trier (25.000 lj.), zelo staro mesto z rimskimi ostalinami, peča
se z vinstvom. S a a r b r ii c k e n in S a a rj o u i s s premogovniki.

XII. Hessen-Nassau: Kassel  (58.000 lj.), kaj lepo mesto na
Fuldi, ima razvito obrtnost. Marburg  na Lahni (11.000 lj.), vse¬
učilišče. Fulda. Hanau  (23.000 lj.), kaj obrtno mesto na Mainu

131 —

(svilenina, volnenina, zlatenina in srebernina). Homburg  vor der
Hohe, imenitna kopel. •— Frankfurt  na Marnu (165.000 lj.), ime¬
nitno tržišče. — Wiesbaden  blizu Rhena (50.000 Ij.) ima sloveče
toplice (70° C.), Langenschwalbach  in Ems  na Lahni imata
imenitne kopeli. Sel ter s prodaja daleč po svetu zdravilno vodo.
Johannisberg, Riidesheim, Geisenheim, Hochheim i. d. se posebno
umno pečajo z vinstvom.

XIII. Pokrajina Hohenzollerska v južni Nemčiji med Wurtem-
bergom in Badenom. Sigmaringen  na Donavi (4000 lj.) je glavno
mesto. Hechingen;  blizu tega je grad Hohenzollerski.

2. Veliko vojvodstvo Meklenburg-Sclivverm (Šverin) je razpro¬
strto na Meklenburškem zemeljskem hrbtu od Baltiškega morja do
dolenje Labe. Stanovalci so sicer slovanske krvi  (potomci polabskih
Slovanov) a po polnem ponemčeni;  po veri so skoro vsi pro¬
testanti.

Sverin  ob jezeru (30.000 lj.), gl. in st. mesto. Gistrov,
obrtno mesto z veliko kupčijo. Rostock  (37.000 lj.), obrtno in
kupčijsko mesto blizu morja; vseučilišče. Vizmar  (16.000 lj.), drugo
kupčijsko mesto ob morji.

3. Veliko vojvodstvo Meklenburg-Strelic, deželica na jugo¬
vzhodni strani poprejšnje; tudi nje stanovalci so bili nekdaj Slo¬
vani,  a sedaj so po polnem ponemčeni;  po veri protestanti.

Novi Strelic  (9500 lj.), gl. in st. mesto na Cirškem jezeru.
Novi Brandenburg.

4. Vojvodstvo Anhaltsko ob srednji Labi. Stanovalci so Nemci
in protestanti. Desov  (Dessau, 23.000 lj.), gl. in st. mesto na
Moldavi, ima razvito obrtnost in kupčijo. Srbiš  če  (Zerbst) s konj¬
skimi sejmi. Koten  (16.000 lj.), središče železnic.

5. Vojvodstvo Brnnšviško, v več kosov razcepljena državica v
porečji srednje Vezere. Stanovalci — po rodu Nemci  — so skoro
vsi protestanti. Braunschweig  ali Brunšvik (75.000 lj.),
gl. in st. mesto, ima kaj razvito obrtnost. "VVolfenbiittel  (12.000
ljudi) na Ockeri z imenitno knjižnico (Lessing).

6. Veliko vojvodstvo Oldenbnrg se razprostira ob Jadskem za¬
livu in ob dolenji Vezeri. Nekten mali kosovi so v Holsteinskem,
kneževina Birkenfeld pa na južni strani Porenja. Stanovalci so po
rodu Nemci,  po veri protestanti  (razen 23°/ c  katoličanov).
Oldenburg  (na Hunti, 19.000 lj.), gl. in st. mesto. Elsflet  na
Vezeri se peča z mornarstvom in ribištvom.

7. Kneževina Lippe-Detmold med Tevtonskim lesom in srednjo
Vezero. Detmold  (8000 lj.), kaj prijetno st. in gl. mesto.

8.  Kneževina Schaumburg-Lippe na jugu Steinhuderskega morja.
Stanovalci obeh kneževin so po rodu Nemci,  po veri protestanti.
B iickeburg  (5000 lj.), gl. in st. mesto.

9. Svobodno mesto Bremen pred ustjem Vezere. Stanovalci so
N e m c i in pro t e st a n ti. B r e m en (113.000 lj.) ima veliko obrtnost

9 *

— 132  —

in še večo kupčijo po suhem in morji. Bremerhaven  (14.000 lj.)
je primorsko pristanišče bremsko.

10. Svobodno mesto Hamburg na desnem bregu labskega ustja.
Stanovalci v so Nemci in protestanti  (razen 8000 katoličanov
in 16.000 Židov). Hamburg  na Labi (290.000 lj., s predmestji pa
celo 410.000), največe tržišče v Nemčiji in srednji celinski Evropi,
je po parobrodih v redni zvezi z največimi evropskimi in neevrop¬
skimi tržišči ob morji. Razen železnic mu zlasti ladije po Labi do¬
važajo ali pa iz njega odvažajo blago. Cvete mu tudi velika obrtnost.
Cuxhafen  s pristanom in morsko kopeljo.

11. Svobodno mesto Ljubek (Liibeck) ob dolenji Travi. Ljubek
(51.000 lj.), kaj obrtno mesto, ki močno kupčuje z deželami ob Bal¬
tiškem morji. Cvete mu tudi velika obrtnost.

b)  Srednje države.

1. Kraljestvo  Saško se širi nad Češkim in Pruskim na se- -
vernem pobočji Krušnih in Lužiških gor ter se ob Labi in Moldavi
izteza tudi v nemško nižavo. Stanovalci so Nemci  (razen 60.000
Lužičanov) in protestanti (razen 75.000 katoličanov; med temi tudi
kraljeva rodovina). Upravno je razdeljeno v 4 okroge.

Draždane  (Dresden, 221.000 lj.), gl. in st. mesto na Labi;
zarad lepe lege in imenitnih umetnostnih in znanostnih zbirk jim
pravijo „Nemška ali Labska Florenca “ ; ima veliko obrtnost in živahno
kupčijo. Pirna  (12.000) nareja lončenino. Tarand,  sloveči gozd-
narski in kmetijski zavod. Freiberg  blizu Moldave (26.000 lj.) ima
bogate sreberne rudnike in najimenitnišo rudarsko šolo v Evropi.
Mišenjsko  (Meissen, na Labi) ima naj starše porcelarnice v Evropi.

Lipsko  (Leipzig, 250.000 lj.), kaj obrtno mesto na beli Elstri,
ima vseučilišče in največe knjigarstvo v Nemčiji. Grimma  na Mol¬
davi nareja sukno, papir, i. t. d.; blizu je grad Iiubertsburg.

Cvik  o v (Zwickau, 35.000 lj.), obrtno mesto sredi premogov¬
nikov in Železnikov. Kamenice  (Chemnitz 95.000 lj.), najbolj
obrtno mesto v deželi, s kterim se v Nemčiji le Elberfeld in Berolin
lehko merita. Annaberg,  središče obrtnije in kupčije v Rudnih
gorah. Plauen  (35.000 lj.) izdeluje razne lične tkanine.

Budišin  (Bautzen, 20.000 lj.) na Sprevi, središče saskih Lu¬
žičanov in kaj obrtno tržišče. Žitava  (Zittau, 23.000 lj.) na Nisi,
središče lužiškega platnarstva.

2. Veliko vojvodstvo Saški Waimar-Eisenack (Nemci in pro¬
testanti): W e im ar (20.000 lj.) na Ilmi, gl. in st. mesto. Jena
(10.000 lj.), vseučilišče. Eisenacli  (19.000 lj.), nekdanje stolišče
turinških knezov. Grad W a r t b u r g s krasnim razgledom.

3. Vojvodstvo Saški Meiiiiiigen-Hildburgliauseii (Nemci in pro¬
testanti): Meiningen  na Werri (11.000 lj.), gl. in st. mesto.

133  —

Hildburghausen, nekdanje stolno mesto.  Sonnenberg, najbolj
obrtno mesto v deželi.

4. Vojvodstvo Saški Koburg-Gotka (Nemci in protestanti): Ko-
burg  (16.000 lj.), gl. in stol. mesto. Gotha  (27.000 lj.) v kaj
lepem kraji.

5. Vojvodstvo Saški Altenburg (Nemci in protestanti); Alten-
burg  (26.000 lj.), gl. in st. mesto z obrtnostjo in kupčjo. Eisen-
b e r g.

6.  Kneževina Schvvarzburg-Rudolstadt (Nemci in protestanti):
Rudolstadt  na Šali (9000 lj.) gl. in st. mesto. Frankenhau-
sen  s solinami.

7. Kneževina Sclrvvarzburg-Sondersbauseii (Nemci in prote¬
stanti): Sondershausen  ima 6000 lj. Arnstadt  z obrtnostjo.

8. Kneževina Reuss starejše vrste  (Reuss-Greiz): Gr e iz
gl. in st. mesto na Beli Elstri (15.000 lj.).

9. Kneževina Reuss mlajše vrste  (Reuss-Schleiz; obe imate
nemške in protest, prebivalce); Ge ra na Beli Elstri (27.000 lj.),
gl. in st. mesto z razvito obrtnostjo in kupčijo. Schleiz in Loben-
stein,  prejšnji stolišči.

10. Kneževina Waldeck (Nemci in protestanti); Arolsen
(2500 lj.), st. mesto. Pyrmont  ima solino in 12 zdravilnih studen¬
cev, najimenitnišo vodo jeklenico na Nemškem.

c) Južne države.

1. Kraljestvo  Bavarsko v jugovzhodni Nemčiji; le mali kos :
Palatinat je na severnih razraslekih Vogezov. Prebivalci so po rodu
Nemci,  po veri jih je 72% katoličanov in 27% protestantov
in dobro 52.000 Zidov. Upravno je razdeljeno v 8 okrožij.

Munche  n (Mnihov, 247.000 lj.), gl. in st. mesto na Isari,
vseučilišče in središče nemških slikarjev; velika obrtnost in kupčija.
Reichenhall, Berchtesgaden in Traunstein  s solinami.
Ingolstadt  (15.000 lj.), trdnjava na Donavi. — Landshut  na
Isari. Pasov  (15.000 lj.), močna trdnjava na Donavi in Ini,
S t r a ub i n g in K e h 1 h e i m, tržišči na Donavi. —- R e z n o (Regens¬
burg, 43.000 lj.), kaj obrtno tržišče na Donavi. Walhalla,  tempelj s
kipovi slavnih Nemcev. A ni b er g z obrtnostjo.

Bayreuth  na Rudečem Mainu (22.000 lj.), kaj obrtno mesto.
Bamberg  na Regnizi (30.000 lj.) z obrtnostjo in kupčijo. Hof,
zelo obrtno tržišče na Šali. — Ansbach  na Rezati; Solen-
hofen  na Altmlihli. Norimberk  (Niirnberg, 104.000 lj.), najbolj
obrtno mesto v jugovzhodni Nemčiji. Blizu njega je Furth  (30.000
ljudi.), zelo obrtno mesto z veliko kupčijo. Erlangen  na Regnizi
(15.000 lj.), protest, vseučilišče. — Wiirzburg  (51.000 lj.), obrtno
mesto na Mainu, vseučilišče. Schweinfurt  na Mainu nareja

— 134 —

barvila.  Kissingen  ima sloveče zdravilne vode. — Ascliaffen-
burg  na Mainu z obrtnostjo in kupčijo.

Augsburg  (Augusta Vindelicorum, 62.000 Ij.), imenitno tržišče
na Lechu. N or dlingen. Kempten  (14.000 lj.), zelo obrtno tržišče
na Illeri. Lindau  (5000 lj.), tržišče ob Bodenskem jezeru.

V Palatinatu: Speier  na Rhenu (16.000 lj.) se peča s kup¬
čijo. Germersheim in Landau,  imenitni trdnjavi. Kaisers-
lautern (26.000 lj.), največe mesto v pokrajini. Zweibriicken  z
obrtnostjo.

2. Kraljestvo  Wiirtteiuberško se razširja v porečji Neckarja
in gorenje Donave. Prebivalci so po rodu Nemci,  po veri Jih je
pa skoro 69% protest, in 30% katoličanov  pa 13.000 Židov.
Upravno je razdeljeno v 4 okrožja.

Stuttgart  (117.000 lj.), lepo gl. in st. mesto blizu Neckarja,
ima slovečo politehniko, razvito obrtnost in veliko kupčijo. Kann-
stadt  na Neckarji, središče cest in železnic. Esslingen  na Neekarji
z velikimi fabrikami.

Ludvvigsburg  (16.000 lj.) drugo stolno mesto. Heilbron
(25.000 lj.), obrtno tržišče. — Ellvvangen  na Jagsti; Sehvvii-
bisch Hall  z veliko solino. — Ulm (33.000 lj.), trdnjava na
Donavi in imenitno tržišče. Friedrichshafen,  tržišče ob Bodenskem
jezeru. — Tiibingen  (12.000 lj.) na Neckarji, vseučilišče. Reut-
lingen  z obrtnostjo.

3. Veliko vojvodstvo Badeusko je v jugozahodni Nemčiji ob
desnem bregu Rhena od Bodenskega jezera do dolenjega Neckarja
in nekaj tudi do Maina. Prebivalcev je % katoličanov in l / 3
protestantov  pa 28.000 Židov; po rodu so vsi Nemci.  Upravno
je razdeljeno v 4 okrožja.

Karlsruhe  (50.000 lj.), gl. in st. mesto, ima slovečo poli¬
tehniko, veliko obrtnost in kupčijo. Pforzheim  (24.000 lj.) izde¬
luje srebernino in zlatnino. Manheim  (54.000 lj.), imenitno tržišče
na Rhenu. Heidelberg  (25.000 lj.), imenitno vseučilišče. Rastatt,
trdnjava na Murgi. Baden  (12.000 lj.) ima imenitne žveplene toplice.
Fr e ib ur g v Breisgauu (36.000 lj.), imenitno katoliško vseučilišče.
Vi 11 in g en, obrtno tržišče. Konstanc  ob Bodenskem jezeru
(13.400 lj.) z obrtnostjo in kupčijo.

4.  Veliko vojvodstvo Hesko (Hessensko) v zahodni Nemčiji med
Bavarskim, Badskim in Pruskim. Prebivalci so po rodu Nemci,  po
veri jih je % protestantov,  skoro % katoličanov  in 26.000
Židov.

Darmstadt  (48.000 lj.), gl. in st. mesto, ima razvito obrt¬
nost in veliko kupčijo. Offenbach  na Mainu (29.000 lj.), največe
fabriško mesto v deželi. Mainz  (Moguncija, 61.000 lj.), močna trd¬
njava na sotočji Maina in Rhena in središče najstarejše in prve nad¬
škofije nemške; cvete mu obrtnost in kupčija. Worms  (19.000 lj.),
eno najstarših nemških mest na Rhenu. Giessen  (17.000 lj.), vse¬
učilišče.

— 135  —

5. Državna dežela Alzacija-Lorena. Prebivalci so nekaj Fran¬
cozi,  nekaj Nemci;  po veri jih je 79% katolič. in 18% pro¬
test., potem pa 40.000 Židov. Upravno je razdeljena v 3 okrožja.

Strassburg  (105.000 Ij.) kaj močna trdnjava na lili ne daleč
od Rhena, ima veliko gotiško cerkev, vseučilišče, razvito obrtnost in
veliko kupčijo med Francijo in Nemčijo. Kolmar  (26.000 lj.), kaj
obrtno tržišče. Mulhausen  (64.000 lj.), središče razvite obrtnosti
v gorenji Alzaciji.

Metz  (na Mozeli 53.000 lj.), ena najmočnejših in največih
trdnjav na svetu. Diedenhofen  (Thionville, 7000 lj.) na Mozeli.
Dieuze  daje kameneno sol.

Prirodiiine in omika. Kmetijstvo  je po Nemčiji jako raz¬
vito ; pospešujejo je razna kmetijska učilišča in vzgledne kmetije.
Glavni pridelki so žito, vrtnina in sočivje, krompir, sadje, vino in
predivo. Najboljše vino pridelujejo ob Rhenu, Mozeli, Mainu in N e-
ckarji. — Živinoreja  je skoro po vseh straneh hvale vredna. Po
raznih krajih imajo izvrstno govejo živino, lepe konje in mnogo ovac
z lično volno. Rede pa tudi močno prašiče, perotnino (gosi) in bu-
čele. Obilo dobička jim daje ribištvo. — Posebno bogato je Nemško
raznih kopani  n,  zlasti onih, ki so današnjemu narodnemu gospo¬
darstvu v največo * potrebo in korist. Preobilo dobivajo premnoga
(1. 1882: 487 milij. g)  in železa (1. 1881: 28% milij. q:  največ za
Veliko Britanijo in Zedinjene drž. v S. Am.). Mnogo imajo svinca,
kositra, cinka in precej srebra; malo pa zlata in živega srebra. Na
ostajanje je kuhinjske soli, namreč kamenene in varjene. V rhenskih
Skrilavskih gorah in tudi drugodi lomijo skrilne plošče, ob Baltiškem
morji pa nabirajo dragoceni jantar. Posebno bogata je Nemčija tudi
raznih zdravilnih voda.

Obrtnost  je skoro po vseh deželah zelo razvita, v Saškem
kraljestvu, v Sleziji, pruski Saksoniji, Porhenskem in Vestfalskem pa
je na tako visoki stopinji, da se te dežele v tem oziru lehko merijo
z najbolj obrtnimi deželami v Evropi. Domača obrtnost s svojimi
izdelki po polnem zadostuje vsem potrebam cesarstva, ter jih še
mnogo proda v tuje. Najimenitniše obrtnije so: prejstvo in tkalstvo
pa izdelovanje železnine in jeklenine. Narede pa tudi obilo papirja,
stekla in porcelanine, raznega lesenega blaga, usnja in usnjine,
sladkorja iz bele pese in piva (zlasti na Bavarskem), barvil in ke¬
mijskega blaga. Nektera mesta (zlasti Mnihov) izdelujejo izvrstno
orodje za znanstvene zavode; Mnihov nareja tako izvrstno zvezdarsko
in drugo optično orodje, da ga v tem oziru ne prekosi nobeno mesto
na svetu.

— 136

Kupčija je posebno živahna med posamičnimi deželami in
mesti, pa tudi z inostranskimi državami. Pospešuje jo obilnost do¬
mačih surovin in izdelkov, kaj ugodna zemljepisna lega sredi Evrope
in poleg zelo obiskovanih morij, v ktera se izlivajo velike plovne
reke. Dalje dalekopisi, dobre ceste in goste železnice (te merijo sedaj
3500 mirm), mnogobrojno kupčijsko ladijevje (črez 4800 raznih ladij,
med njimi 360 parobrodov), čolna zaveza, kupčijske pogodbe s tujimi
državami, kupčijske zbornice in šole i. t. d. Izvaža nektere domače
surovine (žito, hmelj, svinec, cink, premog, železo in sol) in razno¬
vrstne obrtnijske izdelke. Vvaža pa prekomorsko blago, bombaž, su¬
rovo svilo, volno, baker, barvilo in razne pomožne snovine za obrt-
nijo in umetnijo. Tudi prevozna kupčija daje cesarstvu dosta dobička.

Šolstvo  je zelo razvito skoro po vseh deželah. Izgledno je
ljudsko šolstvo. Ljudskih šol je okoli 60.000 , primeroma največ v
Saškem kraljestvu, potem v Bmnšviškem, Anhaltskem, Pruskem in
Badskem; najmanj jih je v Meklenburgu in Bavarskem. Preveliko je
tudi srednjih šol: gimnazijev in progimnazijev, realnih gimnazijev in
realk pa viših meščanskih šol. Vseučilišč je sedaj 21, tehničnih
učilišč pa 10.

7. Republika Švajca.

Lega in obširnost. Švajca  se razširja med 23Va° in 28° v.
d. in pa 46° in 48° s. š. ter ima proti sosednim državam večinoma
naravne meje. Bodensko jezero in Rhen jo mejita proti Nemčiji (vender
stoji Schaffhausen na desni strani Rhena), Doubs, Jura in Genevsko
jezero proti Franciji, Alpski grebeni pa proti Italiji in Avstriji. Meri
pa 414 □ miriametrov.

Navpična izobrazba. Švajca  je najviša gorska dežela  v
Evropi, kajti »/ 4  nje površja pokrivajo Alpe in Jura, ostala četrtina
pa je visoka Švajcarska planota.

Po tej deželi je razpeta večina osrednjih Alp,  ki se kratko
kaj primerno zovejo „Švaj carske Alpe". (Prim. str. 63 in 64.) Po
južnih pokrajinah so na levi strani gorenjega Rhodana in na desni
gorenjega Rhena razrastene prvotvorne Alpe: Peninske, Lepon-
tinske in Rhaetijske. Peninske  in nekaj tudi Lepontinske
delajo z glavnim grebenom , okoli 3250 m  visokim , državno
mejo proti Italiji. Večina Lepontinskih in Rhaetijskih Alp pa se raz¬
prostira po južnih in jugovzhodnih švajcarskih kantonih, s kterih le
kratki odrasleki mole v Italijo; na vzhodu pa zadnje z Rhaeti-
konom in Bernino  prestopajo tirolsko mejo.

— 137

Na severni strani gorenjega teka Rhodana in Rhena so pa
po srednji Švajci od Genevskega jezera do Bodenskega razrastena
stranska ali vapneuiška pogorja  osrednjih Alp, ki se imenu¬
jejo po dotičnih kantonih švajcarske zavezne republike. Najbolj
velikanske so Bernske visoke in nizke  Alpe, ki so najbolj ne¬
prehodno pogorje v celem alpskem gorovji. Le 2 prelaza: Gemmi
(iz Kanderskega dola) in Gr im s el (iz dola Hasli) držita prek njih
v rhodansko dolino. Najimenitniši drugi oddelki stranski so Umske,
Luzernslre, Glarnske, Schwyzske in Sv. Galske  Alpe.

Švajcarske Alpe se odlikujejo po premnogih vrhih, ki mole nad
ločnico večnega snega, odlikujejo se po velikih lednikih in obširnih
snežninah. Na raznih pobočjih in v strmih gorenjih grapah drže led-
niki od grebena navzdol po gostem do obdelovanega polja. Vse snež-
nine (površina z večnim snegom) merijo 70 □mirm., ledniki pa okoli 30.
Med razrastenimi gorami se vijejo razne doline, veče in manjše,
glavne in stranske, podolnice in preseke. Imenujejo se po dotičnih
rekah, semtertja pa imajo tudi druga imena. Lepšajo je lepe vasi
in velika in mala jezera, po gostem tudi veličanski slapovi. Straho¬
viti za prebivalce so v gorenjih dolih razni plazi in pa zemeljski
usadi; ti le redkokrat nastajajo, oni se pa po gostem ponavljajo.
Mnogo škode v dolih narede tudi povodnji. Skoro vse doline so skle-
nene z nizkimi ali pa visokimi sedli, prek kterih drže strme steze in
poti ali pa v mnogih ovinkih izpeljane vozne ceste. Najimenitniši
njih prehodi so:

Prelaz Velikega sv. Bernarda  (2492 m)  z naj visim zimskim
stanovališčem v Alpah; Simplonski  (2020 ni)  z najlepšo vozno
cesto; Sv. Gotardski  (2140 m ), sedaj opuščen, ker so 1140 m
visoko prodrli goro ter skozi napravili 14.920 m  dolgo železnico med
postajama Airolo in Goschinen: Lukmanijski  (1932 m)  med Rhe-
nom in Blegno. Prelaz P ur k a med Rhodanom in Reusso (dol Ur-
sernski). Bernhardinski  (2125 ni)  in Spliigenski  (2115 ni)
držita iz dola Zadnjega Rhena, ta h Comskemu jezeru, oni pa po
dolu Misocco k Lago maggiore. Malojski  prelaz med Grizijskimi
Alpami in Bernino iz dola Engadin (Ina) v Bergellski (Mera). Blizu
tega držita prek Grizijskih Alp vanj Julijski  (2280 m)  in Set-
merski  (Septimerski, 2390 m).  Bolj na severji je prelaz Albula
(iz dola Albule v gorenji Engadin), na vzhodu pa Be minski  (2350 m),
ki pelje iz Engadina v Veltlin (Adda).

Jura stoji ob francosko-švajcarski meji od Rhodana do Rhena.
Po 3 jezerih in dolenji Aari je očitno ločen od Švajcarske planote.
Sestavlja ga več srednjevisokih (1300 m)  pogorij, med kterimi so pri¬
meroma široke, a le malo vdrte podolnice, po presekah med seboj
sklenene (Glj. str. 66).

138  —

Švajearska visoka planota leži med Alpami in Juro,
poprek 400 do 500 m  nad morjem. Odlikuje se s posebno rodovit¬
nostjo in mnogoličnostjo svojega površja, kajti iz nad nje mole tu
posamični hribci ali pa v precej dolge vrste zrastena brda, tam pa
dosta više gore.

Reke teko iz Švajce k 4 različnim morjem. V Nemško morje
teče Rhen,  kterega porečje obsega večino vse dežele. Pri Schaff-
hausenu nareja znameniti slap (23 m  visok). Dotoči na desni: Ples-
sur  in L a n d q u a r t, na levi pa: T h u r in A a lj (te pritoci: Saane,
Emmen, Reuss in Limmat). —• V Sredozemsko morje se izliva Rho-
dan,  kterega porečje obsega mali kos jugozahodne Švajce. ■— V Ja¬
dransko morje se odteka voda iz nekterih južnih mejnih okrajin in
po Tessinu  (Ticino) iz 28 □mirm velikega kantona Tessinskega.
T e s s i n izvira na sv. Gotardu ter teče skozi Lago maggiore. — K
Črnemu morju visi jugovzhodna Švajca, kjer pred Malojskim sedlom
iz jezerc izvira In a ter vse vode ozke doline, Engadin imenovane,
odvaja v Donavo.

Švajca ima premnogo gorskih in dolinskih jezer, mnogo jih je
tudi na nje visoki planoti. Velika večina jih je v porečji rhenskem:
Bodensko, Ziirichsko, Zugsko, Vierwaldstattsko, Sem-
pachsko, Brienzsko in Thunsko, Neuchatelsko in Biel-
sko  jezero. Skozi Ge nevsko  jezero teče Rhodan, v Tessinskem
porečji je Lugansko in Veliko  jezero.

Podnebje je po raznih straneh kaj različno. Globoke doline in
kotline v Tessinu, Wallisu, Waadtu in Genevskem kantonu, ki so
gorkemu jugu ali jugovzhodniku odprte, imajo prijetno, tudi po zimi
kaj mehko podnebje. Zmerno toplo je po visoki planoti in po nizih
severnih pobočjih, bolj hladno, celo mrzlotno pa v viših dolih in po¬
bočjih, kamor z lednikov in snežnin neprestano vlečejo hladni vetrovi.

Prebivalcev  ima Švajca 2,850.000; teh je po rodu nad
2 milij. Nemcev,  650.000 Francozov,  161.000 Italijanov  in
pa 38.000 njim sorodnih Romancev  ali Ladinov, po veri jih je
58’6°/ 0  protest,  in 40'6°/ 0  katoličanov,-  pa nad 7000 Židov.

Ustava in uprava. Švajca je republikanska zavez n a
država  z 22 okraji, kantoni  imenovanimi, kterih 3 (Bazilski,
Appenzellski in Unterwaldski) so razdeljeni zopet v 2 samostalni dr¬
žavici. Sedaj veljavna ustava je bila oklicana 1. 1874. Postavoda-
jalno oblast čez celo zavezo ima zavezna skupščina, ki se deli v na¬
rodni in stanovski zbor. Narodni zbor šteje sedaj 135 članov, kijih
vselej za 3 leta izvolijo in sicer 1 na 20.000 ljudi; stanovski zbor
šteje 44 članov, po 2 iz vsakega kantona. Zavezno svetovalstvo,
ki šteje 7 članov, od zavezne skupščine na 3 leta izvoljenih, ima

— 139  —

najvišo izvrševalno oblast. Posamični kantoni imajo za se posebne
postavodajalne zastope in izvrševalne oblasti, ki so v raznih krajih
kaj različno uravnani.

Mesta v nemških  kantonih: 1. Bazil: Bazil  (61.000 lj.) na
Rhenu, vseučilišče in najimenitniše tržišče švajearsko. Liestal. 2. Aar-
gau: Aarau  (6000 lj.); pri kopelji Schinznachu so razvaline grada
habsburške rodovine. 3. Zurich: Ziirieh  (25.000 lj., z bližnjimi ob¬
činami pa 60.000 lj.), vseučilišče, sloveča politehnika, razvita velika
obrtnost in kupčija. Winterthur,  eno najbolj obrtnih in najbolj
bogatih mest v Švajci. 4. Schaffhausen : Schaffhausen  (12.000 lj.).
5. Turgau: Frauenfeld.  6. St. Gallen: St. Gallen  (22.000 lj.)
z veliko obrtnostjo in kupčijo. Rorschach,  pristanišče ob Boden¬
skem jezeru. 7. Appenzell: Appenzell in Trogen.  8. Glarus:
Glarus,  kaj obrtno lepo mesto. 9. Schwyz: Sehwyz. Einsiedeln
(8000 lj.), preimenitna božja pot. 10. Dri: Altorf.  11. Unter-
walden: Sarnen  in Stanz. 12. Zug: Zug.  13. Luzern: Luzern
(18.000 lj.) z veliko kupčijo. 14. Solothurn: S o 1 othur  n (8000 lj.),
sedež bazilskega škofa. 15. Bern: Bern  (44.000 lj.), glavno mesto
Švajcarske zaveze, ima vseučilišče, veliko obrtnost in kupčijo. In-
t eri aken,  imenitno zbirališče potujočih tujcev. Emmenski  dol
z imenitnim sirom (Emmenthaler). Na severozahodni strani tega kan¬
tona bivajo uže Francozi (teh je 16% vseh ljudi v kantonu).

Mesta v francoskih  kantonih: 16. Freiburg (poleg Franco¬
zov še 24% Nemcev): Freiburg  (12.000 lj.) ima gotiško stolnico.

17. Neuchatel: Neuchatel  (16.000 lj.) z veliko obrtnostjo. La
Chaux  de Fonds in Le Locle  izdelujeta zlasti ure in dragotino.

18. Waadt ali Vaud: Lausanne  (30.000 lj.), kaj lepo mesto ob
Genevskem jezeru, z obrtnostjo. Vevey  tudi ob jezeru, najprijetniše
mesto v Svajci, z obrtnostjo in kupčijo. 19. Genf ali Geneve: Ge-
neva  (50.000 lj., z bližnjimi ^občinami pa 76.000) na Rhodanu, poleg
Bazila najbogatejše mesto v Svajci, ima veliko obrtnost (ure in zlat¬
nina) in kupčijo, imenitna učilišča. Ta Mali Pariz ali Protestantovski
Rim je zbirališče tujcev, potnikov in prognancev iz vseh evropskih
dežel. 20. Wallis ali Valais (poleg Francozov je 30% Nemcev):
Sion;  imenitna kopel Lenk  pod pečevjem Gemmi.

Mesta v italijanskih  kantonih: 21. Tessin: L u g a n o ob
jezeru, L o čarno  ob enako imenovanem jezeru. 22. Grizonija (Grau-
biindten, 1 / g  Nemcev, % Italijanov in Romancev): C h ur (9000 lj.)
z veliko prevozno kupčijo.

Prirodniue in omika. S kmetijstvom  se pečajo sicer kaj
umno in pridno, vender na pičlem njivji ne pridelujejo dosta žita in
sočivja za se; morajo ga iz tujega vvažati. Razen žita in sočivja so
njih glavni pridelki: konoplje, predivo, krompir, tobak, sadje, vino in
kostanj; tudi lesa imajo obilo. —Vse  hvale vredna je živinoreja,
ki daje deželi preobilo dobička. Posebno izvrstna je reja goveje živine,

140  —

ktere vsako leto po 300.000 glav prodajo v tuje kraje; zelo slovi
tudi njih mlekarstvo in sirarstvo (gruyerski, simendolski, sanski,
emendolski i. d. sir). Dosta manj rede konje, ovce in koze; drže tudi
bučele in sviloprejke. — Kopanin  le malo dobivajo; nekaj železa,
cinka in svinca; potem nekaj soli; precej pa premoga in obilo raz¬
nega kamenja. Posebno veliko je rudnih voda.

Obrtnost  je v raznih kantonih tako razvita, da se lehko
meri z najbolj obrtnijskimi deželami v Evropi. Najbolj razširjeno in
razvito je prejstvo in tkalstvo (bombaževina, prtenina in svilenina),
potem pa urarstvo, v kterem Svajca prekosi vse druge dežele na
svetu. Narede tudi obilo usnja in usnjine, papirja, lesenega in ple¬
tenega blaga, mašili in razne železnine in jeklenine. — Enako ži¬
vahna in velika je kupčija,  ki sega celo v zahodno Azijo, vzhodno
Indijo, Kino in Ameriko.

Šolstvo  je na kaj visoki stopinji. Svajca ima mnogo prav
dobro urejenih ljudskih šol, ki jih tudi močno obiskujejo; zato je
splošna naobraženost razširjena med vsemi prebivalci. Dosta je tudi
srednjih šol. Vseučilišča (akademije) so v Bazilu, Ziirichu, Brnu, Ge-
nevi in Lausannu, kaj izvrstna politehnika pa v Ziirichu.

8. Kneževina Lichtenstein.

Meri 157 km 2  in šteje 9200 ljudi (Nemci in katoličani); leži
pa v gorenji rhenski dolini med Predarlskim in švaj carskim kantonom
St. Gallen. Pokrivajo jo odrasleki Khatikona,  kterih vrhi merijo
okoli 2600?». Glavni kraj je V adut  z. Ljudje se pečajo s kmetijstvom,
nekaj malo tudi z rokodelstvom.

d)  Severna Evropa.

9. Kraljestvo Velikobritansko in Irsko.

Porazna razredba in obširnost. To zedinjeno kraljestvo
je velika otoška  država od 7° do 19V2 0  v. d. in od 50° do 61° s.
š. ter obsega 2 velika otoka (Veliko Britanijo in Irland) pa več manj¬
ših otokov in otočij. Obliva je Atlantski ocean, Irsko in Nemško
morje pa Canal la Manche.

Velika Britanija  je v obče dosta bolj členovita kot Ir¬
land;  oba velika otoka sta čim bolj proti severju, tem bolj členo¬
vita, pri obeh je tudi zahodno obrežje dosta bolj razdrto nego
vzhodno. Velika Britanija je od severja proti jugu iztegnen otok
(95 mirm), kaj različne, razmerno male širokosti, ker se morje ob
vzhodni in zahodni strani na več krajih vanjo tako močno zajeda,

— 141  —

kakor bi jo hotelo razdreti na več manjših otokov; zato iznaša ta
širokost le 10 do 45 mirm, med Firth of Clyde in Firth of
Fort  h se skrči celo do 5 mirm. Med polotoki so najimenitniši:
Cornwallis in Wales  na zahodu, Kent in Norfolk pa Suf-
folk  na vzhodu; med morskimi zajedami: Themski  zaton, The
Wash, Firth of Forth in Moray Firth  na vzhodni strani;
Brbstolski  kanal, Solway Firth, Firth of Clyde in Firth
o f Lom  na zahodni. Največi polotoci in zatoni (Galway B. in Do-
negal B.) so tudi pri Irlandu na zahodni strani; sploh je tudi ta
otok tako razdrt, da ni nobena točka sredi njega nad 9 mirm od morja
oddaljena. Po istih straneh imata oba velika otoka največ malih otokov
in otočij. Shetlandski in Orkneyski  otoci in pa Hebridi.  V
Irskem morji sta Man in Anglesea,  pred nosom Landsend
otoci S c il 1 y, v prelivu La Manche pa Wigth.  — Meri pa zedin¬
jeno kraljestvo 3150 Q mirm.

Navpična izobrazba. V Veliki Britaniji pokrivajo gore in griči
2 / 6  vsega površja; stoje večinoma po zahodnih in severnih nje stra¬
neh ter se po globokih razorih in nizkih ravninah ločijo v več
skupin. Gore in gorice Cornwallske  v jugozahodnem polotoku
(njih vrhi merijo komaj 545 m)  prehajajo v nizko brdje (North in
South Downs), ki se končuje ob morski ožini Doverski. Uže od nek¬
daj slove po rudnikih, posebno bogatih svinca, kositra in bakra.

W a 1 e s k e gore, po rodovitnih ravninah ob rekah Severn in
Dee ločene od drugih angleških gor, polnijo kameniti polotok Wa-
leski. Prebogate so premoga in izvrstnega železa. Snowdon  (1090 m)
je najviši vrh angleški in večino leta s snegom pokrit.

Po severni strani kraljestva Angleškega so razrastene Pennin¬
ske in Cumberske  gore; loči jih reka Eden.  Penninske gore so
v Crossfellu  (880 m)  najviše; južne njih končine se zovejo Hi g h
Peak.  Povsodi hranijo neizmerne zaklade premoga in železa. Cum¬
berske  višine (Scawfell  980 m) so razdrte po ozkih in dolgih
dolinah in globokih jezerih ter grafita in premoga posebno bogate.

Tudi škocijsko  višavje je ločeno v 3 oddelke. V južni Sko-
ciji so Cheviotske  gore (Broad Larv 830 m ); zaliv Solway jih loči
od angleških gor, ob severni strani pa ozka nižina, L o w 1 a n d ime¬
novana, od visoke Skocije. Visoka Škocija je skoro po polnem po¬
krita s hribi, ki jih je Iverneski globoki razor s Kaledonskim pre¬
kopom (po tem plavajo tudi največe morske ladije) razdrl v gore
Grampianske in Se ver okaledonske. V Grampianskih
gorah je 1336 m  visoki Ben Nevis, najviši vrh v Veliki Britaniji.
Severokaledonsko  višavje s 1000 do 1200 m  visokimi vrhi pro¬
pada ob zelo razdrtem obrežji na severji in zahodu kaj strmo v morje.

- 142 —

Vzhodna stran Velike Britanije je zlasti v kraljestvu Angleškem
po polnem ravna  in z brezštevilnimi prekopi in rekami premrežena.
Semtertja stoje po njej tudi nizka brda.

Bolj kepasti Ir lan d je po vežem enolična nižava, na kterej
so hribje v posamičnih kupih razstavljeni ob nje obodu (Carantual
1040 m , najviši vrh irlandski — na jugozahodu). Zelene livade po¬
krivajo po večem nižavo, zato se mu pravi tudi smaragdni otok, ze¬
leni Er in (Irland); le na zahodni strani se mu razširja zapuščena pu-
stina, polna mahovja in močvirja, kamenja ali pa nizkega grmja.

Po večem gričasti so tudi velikobritanski mali otoci.

Reke se na britanskih otocih sicer niso mogle razviti; vender
so prevažne za kupčijo, ker v svojem teku le malo padajo; tudi imajo
leto in dan obilo vode ter se izlivajo v kaj širokih, dolgim zalivom
podobnih ustjih.

Najimenitniše so: Temza  ali Thames; Humber  postajoč iz
Trenta in Severne Ouse; Tyne  iz severnih Peakovih gor;
Tweed  izvira iz Broadlawa; Tay iz Grampianskih gor. Na zahodni
strani: Sevrn z Avonom; Mersey  iz High-Peakov in Clvde
iz južne škocijske višave. Tudi Irland ima veliko rek; največa je
Shannon.

Tudi jezer je brez števila; še več pa raznih prekopov,  ki
morja in reke med seboj sklepajo ter kupčiji pot skrajšujejo ali pa
olajšujejo. Vse plovne reke merijo 340 mirni, prekopi pa 370.

Podnebje je namorsko; zima je v obče kaj mehka in sneg pri¬
meroma le malokrat pada, obleži pa za dalje časa le po gorskih vi¬
šinah. Nasproti tudi poletje ni vroče, tako da mnogo rastlin, ki po
zimi brez najmanjše škode na planem ostanejo, ne donašajo sadu ali
vsaj po polnem ne dozore. Sapa je zelo vlažna in zlasti po zimi
goste megle zakrivajo solnce, tako da po dnevi morajo luč žgati. To
enakomerno in vlažno podnebje najbolj vpliva na ondešnje rastlinje;
črnozeleni travniki lepšajo polja ter živinorejo posebno pospešujejo.

Prebivalcev  ima zedinjeno kraljestvo 35Vs milij. in sicer
Anglija  z Walesom dobro 26 milij., Škocija  3,740.000, Irland
pa 5,160.000. Po jeziku štejejo (najbrže napačno) okoli 4 milij.
Keltov  (Ircev in Galičev — zlasti v Irlandu, Skociji in Walesu),
drugi so pa Angleži.  Po veri jih je dobro 82°/ 0  protestantov
in sicer 58% an gl ičan  s ke  in4 - 7% škocijske  cerkve, 19% pa
dissidentov; katoličanov  je 17%%, Židov pa 50.000.

Ustava in uprava. Velika Britanija in Irland ste ustavno
kraljestvo,  ki se podeduje v rodovini hannoverski. Postavodajalno
oblast deli vladar s parlamentom, kise  loči v zbornico gosposko
(house of Lords) in zbornico poslancev (house of Commons, sedaj
ta šteje 658 članov). Upravno je razdeljeno v grofije (shires in count.ies).

143  -

Mesta na Angleškem: London na Temzi (3,815.000 lj.,
z bližnjo okolico pa 4,764.000), gl. in st. mesto in največe in naj¬
bogatejše tržišče na svetu, ima 2 vseučilišči, politehniko, razvito ve¬
liko obrtnost in toliko kupčijo, da sega v najbolj odstranjene kraje
sveta. Greenwich,  obrtno mesto z imenitno zvezdarno, (17° 39'
38" v. d. od Ferro). Canterbury  (22.000 lj.), sedež prvega an¬
glikanskega nadškofa, ima krasno stolno cerkev. Dover  z luko,
iz ktere se prevažajo na Francosko (Calais). Portsmouth  (132.000 lj.)
in Plymouth  (75.000 lj.), utrjeni vojni pristanišči, imate ladje¬
delnice in orožarniee. Southampton  (60.000 lj.), glavna luka za
kupčijske ladije, ki hodijo v razne dežele sveta. Bris  to  1 (210.000 lj.),
kaj obrtno mesto in tretje tržišče na Angleškem. Oxfor  d (38.000 lj.),
sloveče vseučilišče. Cambridge  (35.000 lj.), vseučilišče.

Birmingham  (400.000 lj.), največe obrtnijsko mesto na An¬
gleškem, zlasti za kovinsko blago. Sh effield  (297.000 lj.), središče
za izdelovanje jeklenine (nože in druga rezila). Leeds  (315.000 lj.),
središče suknarstva in izdelovanje drugega volnenega blaga. Man¬
chester  (362.000 lj.}, središče za izdelovanje raznovrstne bombaže-
vine. Liverpool  (552.000 lj.), drugo veliko tržišče na Angleškem,
ki kupčuje z vsem svetom. Hull  (154.000 lj.), primorsko mesto z
obrtnostjo in kupčijo. Tor k (54.000 lj.), skoro 2000 let staro mesto,
ima največo in najlepšo stolno cerkev na Angleškem. Newcastle
(150.000 lj.), primorsko tržišče z najbogatejšimi premogovniki.

Merthyr Tydfi  1 (50.000 lj.) ima najbogatejše Železnike v
Walesu, Cardiff  (85.000) pa velikansko kupčijo z železom in pre¬
mogom. Med otoki: Man in Anglesea  v Irskem morji. Wight
in Normanski  otoci (Guernsey in Jersey) v prelivu La Manche.
H el gol and pred ustjem Labe.

Mesta v Skoeiji: Edinburg  (228.000 lj., s pristaniščem
Leith  63.000 lj.), gl. mesto z veliko obrtnijo in kupčijo, imenitno
vseučilišče. Gla v sgow  (580.000 lj.), največe in najimenitniše obrt¬
nijsko mesto v Skoeiji, vseučilišče. Perth,  nekdanje stolišče ško-
eijskih kraljev, grob pesnika Ossiana. An dr e w s, malo mesto z
najstaršim vseučiliščem v deželi (1414). Dundee  (146.000 lj.), prvo
tržišče za prtenino v Teliki Britaniji. Aberdeen  (106.000 lj.) ima
razvito obrtnost in kupčijo pa 2 vseučilišči.

Na Hebridih  (okoli 300) se stanovalci pečajo z živinorejo
(ovce) in ribištvom; isto tako na Orkadih  ah Orlmeyškili otocih
in na Shetlandskih.

Mesta na Irskem: Dublin  (345.000 lj.), gl. mesto z veliko
kupčijo in 2 vseučiliščema (katoliškim in protest.). Belfast  (175.000 lj.),
prvo primorsko tržišče irsko. Galway,  imenitno pristanišče. Cork
(80.000 lj.), kaj obrtno kupčijsko mesto. Li meric  k, pristanišče z
veliko kupčijo.

Prirodiiiue in omika. Nikjer v Evropi se ne pečajo tako umno
in pridno s kmetijstvom  kakor v Veliki Britaniji, vender pridelki

— 144  —

ne zadostujejo potrebam gosto naseljenega ljudstva (v kraljestvu An¬
gleškem jih pride 18.700 na vsak □mirm) in zelo razviti veliki
obrtnosti. Pridelujejo zlasti žito, vrtnino, sadje, hmelj, predivo in
konoplje; lesa imajo razmerno malo. — Živinoreja  se je povzdig¬
nila še na dosta višo stopinja od ondešnjega poljedelstva. Rede kaj
lepo govejo živino, od ktere dobivajo obilo mleka, sira in masla.
Daleč po svetu pa slovi konjereja, ki daje lepše in dražje konje od
arabskih. Enako razvito je ovčarstvo; tudi v svinjereji prekosi vse
vse dežele evropske. Obilno dobička jim daje perotnina in zlasti ribištvo
v sladkih vodah in v morji. — Raznovrstnih kopan  in  je tudi Ve¬
lika Britanija najbolj bogata med vsemi evropskimi deželami. Železa
dobivajo več nego vsa druga Evropa (namreč okoli 65°/ 0  evropskega;
1. 1882 so ga naredili skoro 85 milij. q,  t. j. 43°/ 0  vsega železa, na
zemlji dobljenega); enako bogata je premoga (1. 1881: 1542 milij. q),
potem pa bakra, svinca, kositra in drugih kovin; obilo je porcela-
narce in druge ilovice za lončenino, grafita ali olovnika, izvrstnega
skrilavca, šote in soli (morske, kamenene in varjene).

Nobena dežela na svetu nima tolike in vsestransko tako zelo
razvite obrtnosti  kakor Velika Britanija. Po sredi kraljestva An¬
gleškega posebno cvete obrtnija kovinska in lončarska, po severnem
Angleškem prejstvo in tkalstvo, po južnem pa se pečajo z raznimi
obrtnijami, zlasti z onimi, ki pospešujejo mornarstvo, znanosti in
umetnosti. Po Skociji in Irskem ni tako zelo razširjena in je le v
nekterih izdelkih enako razvita kakor na Angleškem. Najimenitniši
izdelki so: volnenina, bombaževina, prtenina, svilenina in jutenina,
usnje in usnjina, papir, drobnina, mašine, železnina in jeklenina,
steklo in lončeno posodje pa pivo.

Velika Britanija je tudi prva kupčijska država  na svetu
in nje trgovstvo sega črez vse strani naše zemlje po suhem in po
morji. Pospešuje jo vse, karkoli ugaja kupčiji. Vvaža čaj, bombaž
in razno prekomorsko blago, žito in moko, sočivje, živali in meso,
vino, volno, svilo i. d. surovine; izvaža pa nektere kopanine (železo,
premog, baker, kositer i. t. d.) pa vse izdelke britanske obrtnosti.
Preveliko dobička daje tudi prevozna kupčija.

Ljudsko šolstvo  je bilo v Veliki Britaniji do sedaj močno
zanemarjeno. Primeroma veliko je srednjih šol, „grammar-schools“
in „colleges“ imenovanih. Vseučilišč je 11 in sicer 4 na Angleškem,
5 v Skociji in 2 na Irskem. Razen teh učilišč je še mnogo posebnih

— 145

šol, ki pospešujejo kmetijstvo, rokodelstvo in obrtnijstvo, mornarstvo
in trgovstvo.

10. Kraljestvo Dansko.

Dansko kraljestvo  obsega pokrajino Jiitland  na enako
imenovanem polotoku pa otoke  med Kattegatom in Baltiškim mor¬
jem. Največi med temi otoki so: Biinen, Seeland, Laaland, Falster,
Moen in Langeland; bolj na vzhodu v Baltiškem morji pa stoji otok
Bornholm. Nemško in Baltiško morje, Skager Rak in Kattegat pa
imenitne morske ožine: Sund, Veliki in Mali Belt oblivajo kaj raz¬
vito obrežje malega tega kraljestva. Meri 383 □mirm ter šteje

1.970.000 ljudi; ti so po rodu Danci,  po veri pa skoro vsi pro¬
testanti  razen 4300 Židov.

Navpična izobrazba. Površje Danskega kraljestva je po večem
nizko in ravno;  prišteva se namreč srednjeevropski nižavi, ki se
prek Holstein-Schleswiga razširja črez ves Jiitland do severnega nosa
Skagena.  Na vzhodni strani stoji na njej podaljšek Uralsko-
baltiškega hrbta  zemeljskega, ki mu pravijo Jiitlandski;  po-
prek se vzpenja le nekaj črez 70 m nad morje, kajti najviši griček
v njem (Himmelsberg) meri le 170 m.  Globoka nižava sama je po
nekterih straneh zelo rodovitna, po nekterih pa močvirnata in maho-
vita, semtertja tudi peščena. Enake površine so tudi danski otoci,
le da nimajo niti mahovja, niti peščenega polja. Bornholm  je
bolj gričast, vender se najviše njegove višine vzpenjajo komaj 135
do 156 m  nad morje.

Rek seveda nima velikih; največa (Gudenaa) meri komaj 15 mirm,
Kongaa  pa dela južno mejo proti Schleswigu; druge, zlasti na
otocih, so le mali pa leno tekoči potoči. Ima pa več prekopov (n. pr.
Aggerski) in precej primorskih jezer.

Podnebje je namorsko in za visoko zemljepisno širino prime¬
roma kaj mehko; sapa je vlažna in goste megle po gostem zakri¬
vajo jasno nebo.

Dansko je ustavno kraljestvo,  ki se podeduje v dansko-
oldenburški rodbini; upravno je razdeljeno v 7 okrajev, „stifti“ ime¬
novanih ; teh so 3 na otocih, 4 pa na Jiitlandu.

Mesta na otocih:  K oda  n j (Kopenhagen ali Kjobenhavn

235.000 lj.), gl. in st. mesto in dobro utrjeno pristanišče za vojno
in kupčijsko ladijevje. Kaj lepo zidano mesto stoji nekoliko na oto-
čiči Amageru. Ob Sundu sta kupčijsko mesto Helsingor  in trd¬
njava Kronenburg. — Odense  (21.000 lj.), največe mesto in
tržišče na Fiinenu. — M a r i b o na lepo obdelovanem Falstru. —
Utrjeno pristanišče Ronne  na Bornholmu.

10

— 146

NaJiitlandu: Aalb o r g ob Lymfjordu.  Aarhus (25.000 lj.),
največe primorsko mesto v tej pokrajini. Friedericia,  trdnjava ob
Beltu. V i b o r g.

Dalje ima Dansko v Evropi: 1) Far-Oersko otočje  (t. j. Ovčji
otoki, 13 □mirm in 11.000 lj.); šteje pa 22 skalnatih otokov skaj
ostrim obrežjem, kterih 17 je poseljenih. Na največem otoku Stromoe
je mesto Thorshavn.  Ljudje se žive z rejo ovac pa z ribami in
gagami.

2) Island (1048 [j] mirm in 72.000 ljudi) je samo na členovitem
obrežji nekaj poseljen; po notranjih delih se razteza strašanska puščava.
Po večem je gorat; in hribje uže pri 800 m  visoko segajo nad ločnico
večnega snega. Na pobočjih segajo velikanski ledniki v dole in ob morji
tudi do vode, kjer jih plima ali pa razburkano morje rado utrguje. Ves
otok je ognjeniške tvorine in še dandanes štejejo okoli 30 ognjenikov.
Najimenitniši so: Hekla, Oester-jokul pa K rab b la; Klofa-
jokul  (1960 m)  in Snafell  (1820 m ) sta pa najviša. Lastni so
mu tudi žvepleni studenci in sploh gorki vrelci; vseh štejejo nad 100;
Veliki in Mali Geysir  sta najimenitniša. Reykjavik  je naj¬
veče mesto na otoku. Stanovalci se žive z živinorejo (ovce, severni
jeleni) in ribištvom; tudi gage močno love.

Prirodnine in omika. Kmetijstvo  daje obilo žita pa dokaj
sočivja in krompirja, premalo pa tobaka, sadja in lesa. — Pridno in
po večem umno se pečajo z živinorejo,  ki daje obilo konjev in
goved celo na tuje; močno rede tudi prašiče in ovce. Preobilo do¬
bička pa daje ribištvo. — Kopanin  je malo; dobivajo le nekaj
šote, premoga, soli, mavca in jantarjev.

Obrtno  st  je le malo razvita in še manj razširjena. Velike
fabrike so le v Kodanji. Primeroma najbolj narejajo debelo sukno,
rokovice, razno lesenino, lončenino, opeko, pivo in žganje. — Kup¬
čija  je bila nekdaj dosta veča, nego je sedaj. Izvaža živino in razne
kemijske pridelke, vvaža pa obrtnijske izdelke, prekomorsko blago
pa nekaj evropskih surovin.

Ljudsko šolstvo  je prav dobro uravnano; celo na Far-Oerih
in Islandu znajo vsi kmetje brati in pisati. Dovolj ie tudi srednjih
šol, učena učilišča zvanih; v Kodanji je imenitno vseučilišče, poli¬
tehnika in velika kmetijska akademija.

!f. Skandinavija

ali Norvegija in Švedija.

Porazna razredba in obširnost. Skandinavski polotok  je
od severja proti jugu okoli 180 mirm dolg, počez pa 18 do 40 mirm
širok, na jugu ob 60° s. š. celo 80. Oblivata ga Severno ledeno

— 147 —

morje in Atlantski ocean s svojimi deli (Nemško morje, Skagerrak,
Kattegat in Baltiško morje) ter se v neštevilnih zalivih in zanožinah
(fjordi zvanih) vanj zajedata. Skoro krog in krog je obrežje (zlasti
norveško) obdano z neštevilnimi otoki, kterim pravijo Skeri (od „skera“,
razrezati). Gorje tujemu mornarju, ki bi zašel med te robate otoke
in granitne klečeti! Norveško kaj strmo obrežje je še bolj razdrto
od švedskega; podoba je, da se je gorovje ob njem nekaj znižalo
in morje mu je zalilo vse stranske doline in kotline. Tako so po¬
stali neštevilni fjordi ter so črez mero raztegnili obrežje norveško.
Z njimi meri namreč okoli 1500 mirm, brez njih pa le 250, švedsko
pa 225. — Ves svet meri 7760 □mirm in sicer Š ledij a 4506, Nor-
vegija pa 3254. N

Navpična izobrazba. Dve tretjini skandinavskega sveta je po¬
kritega z gorami,  ki drže od severja proti jugu. Norvegija je po
polnem hribovita, manj pa Svedija. Gorovje je primerno velikanski
planotasti gorini, iznad ktere šterle posamične igle in gore; njega
pobočje je ob Atlantskem morji tako strmo, da v posamičnih krajih
prebivalci le po vodi med seboj občujejo. Proti vzhodu se gorovje
znižuje po širokih stopnjevinah; ne da bi bilo razrasteno v stranske
niže veje, temveč celotno prehaja polagoma v Švedsko nižavo.

Severna pogorja so razmerno nizka, kajti najviši vrhi ne segajo
nad 1300 m;  pravijo jim Laplandske  gore; od njih proti jugu
drže Nordlandske  gore, v kterih se odlikuje mogočna gorina
Sulitjelma  (1980 m)\  črez in črez je pokrita s snežninami, iz
kterih se narejajo velikanski ledniki. Ob severnem tečajniku se gore
nekaj bolj vzpenjajo ter se dalje proti jugu zovejo K j o 1 i; iznad
gorin in puščobnih njih planot mole iglasti vrhi do 2300 m  visoko.
Južni njih oddelki so najbolj razrasteni in najviši, pravijo jim na¬
vadno Fjeldi: Langfjeld in Jotunfjeld  (Galdhoppig 2560 m,
Skagastol-Tind 2574 m), Dovrefjeld  (Sneehaetta 2320 m).

Skandinavska nižava  je razprostrta po vzhodni Švediji terna
Severji ob deželni meji prehaja v rusko planjavo. Semtertja, zlasti
po južni polovici je zelo rodovitna, drugodi pa puščobna; skoro
povsodi je dobro močena.

Rek je premnogo na skandinavskem polotoku, vender so po
večem zelo kratke in deroče. V Norvegiji  se celo niso mogle
razviti; podobne so bolj deročim potokom, ki se semtertja naravnost
z višin spuščajo v morje in visoke slape delajo. Nekaj daljše so
švedske  reke, ki po večem s planotastega grebena prek stopnjevin
vzporedno teko v Baltiško morje. Veče reke se zovejo elfe,  manjše
pa a (r. oa). Najimenitniše so: Tornea-elf, Angerman-elf,

10 *

— 148  —

Dal-elf, Klara-elf in Gota-elf (slap pri vasi Trolhatti), v Nor-
vegiji  pa  Glommen-elf (slap „Sarp“). Najviše slape delajo norveški
potoki: Sevle-fos (325 m),  Keel-fos (650 m)  in Rjukan-fos (650 m).

Premnogo je jezer na polotoku; odlikujejo se s čisto in pro¬
zorno vodo pa s prelepo lego. Najimenitniša so: Veneinsko, Vet-
tersko, Malarsko, Hjelmarsko  jezero v Švediji, Mjosensko
pa v južni Norvegiji.

Podnebje je zelo različno na vzhodnem in zahodnem pobočji
goratega polotoka. Zahodno obrežje dobiva obilo toplote od Zaliv¬
skega toka morskega ter ima tako mehko in enakomerno podnebje
kakor nobena dežela na zemlji, ki bi segala tako daleč proti severju.
Zato tudi morje ob obrežji norveškem noter do laponske okrajine
(Finmarken) nikdar ne zamrzne. Dež in megla po gostem nastopata
in razloček med poletno in zimsko temperaturo ni nikdar tolik, kakor
po osrednjih in vzhodnih straneh velikanskega polotoka. Todi se
skoro neposredno vrstite huda zima in precej vroče poletje; naj¬
daljše poletje je 4 mesece, po severnih straneh (Tromsoe) pa le
8 tednov. Hud mraz pritiska zlasti od tečajnika dalje proti severju,
koder se zimska noč raztegne od 24 ur do 2 mesecev.

Ustava in uprava pa prebivalci. Kraljestvi Svedija in Nor-
vegija ste zedinjeni pod enim vladarjem, ustavnim kraljem, kterega
navadno stolišče je Stockholm. Drugače pa ima vsako kraljestvo
zase posebno ustavo, posebne postave in posebno upravo (osebno
edinstvo). Norveška ustava je med vsemi samovladnimi ustavami naj¬
bolj svobodna. Kraljeva oblast je prikračena po državnem zboru;
norveškemu pravijo storthing, švedski pa ima 2 zbornici. Upravno je
Norvegija razdeljena v 6 okrajev („stifte“ imenovanih), Svedija pa
v 24 okrajev („lane“ zvanih). — Prebivalcev ima Svedija 4,570.000,
Norvegija pa 1,923.000. Po veri so skoro vsi protestanti,  po rodu
pa Skandinavci  (Švedi in Norvegi) razen 20.000 Laponcev in
nekaj Cuhoneev.

Mesta v Švediji: Stockholm  (170.000 lj.), gl. in st. mesto
na otokih in polotokih ob iztoku Malarskega jezera, ima veliko
obrtnost in kupčijo. Upsala  (16.000 lj.), vseučilišče. Danemora
z bogatimi Železniki. Falun  s slovečo jamo bakrene rude. Gefle
(19.000 lj.), imenitno primorsko tržišče. Norrkoping  (27.000 lj.),
primorsko mesto z veliko obrtnostjo. K ari s kron  a,  utrjeno pri¬
stanišče za vojno ladijevje. Mal m 6 (38.000 lj.), veliko primorsko
tržišče. Lund  vseučilišče. Goteborg  (77.000 lj.), z veliko obrt¬
nostjo in kupčijo. Švedska sta otoka O el and in Gotland  (mesto
Wisby, 7000 lj.).

Mesta v Norvegiji: Kristiania  (90.000 lj. s prisvojeno
okolico pa 117.000), gl. mesto z vseučiliščem, razvito obrtnostjo in
veliko kupčijo. Kongsberg  z rudniki srebra in železa. Stavanger
in Drammen,  glavni tržišči za les. Bergen  (40.000 lj.), prvo
norveško tržišče z razvito obrtnostjo. Trondhjem  (23.000 lj.),

— 149

nekdanje stolišče z veliko kupčijo. Hammerfest,  najdalje proti
severju ležeče kupčijsko mesto na svetu.

Prirodnisie in omika. Podnebje ne ugaja kmetijstvu;  tudi
zemlja je zanje le malo pripravna; v obče pa mu je Svedija dosta
ugodnejša od Norvegije. Do 60° s. š. raste še pšenica in hmelj, do
62° še brest in lipa, do 64° oves in zelje, do 65° sadje, do 67° rež
in konoplja, do 70° ječmen in repa; še za stopinjo dalje proti severju
sega krompir, kterega povsodi precej sade. Le gozdov je Skandinavija
tako bogata, da je prva kupčijska dežela za les. — Živinoreja
sicer ni razvita, vender dosta važnejša od poljedelstva. Rede govejo
živino in konje, po severnih straneh pa severne jelene. Tudi prašičev
je obilo. Preveliko dobička daje ribištvo; love pa najbolj slanike, po¬
lenovke, morske rake, losose i. t. d. Mnogo imajo divjih živali z drago
kožuhovino in raznih ptic (gag, labodovi, d.). — Kopanin  je po¬
sebno veliko, zlasti železa, srebra, bakra in kobalta, malo pa pre¬
moga, cinka in svinca.

Obrtnost  je v obče le malo razvita in še manj razširjena.
Najbolj napreduje v južni Švediji. Nareja pa železnino in jeklenino,
usnje, suknjo, papir, barvila pa Iesenino. — Obe deželi se štejete
med najimenitniše kupčij s k e države  v Evropi. Njih kupčija je
po večem pomorska (za to imajo 12.000 raznih jadernic in nad 1000
parobrodov). Izvaža pa železo in železnino, ladije, les in Iesenino,
marmor in drugi kamen, usnje, kože in ribe; vvaža žito in moko,
konoplje in predivo, vino, olje, južno in drugo sadje, sol in razne
izdelke.

Ljudsko šolstvo  je povsodi jako dobro preskrbljeno. Dobro
uravnane in močno obiskovane so tudi srednje šole. Hvale vredna
so tudi njih vseučilišča (3).

e)  Vzhodna Evropa.

12. Cesarstvo Rusko.

Lega, porazna razredba in obširnost. Rusija  obsega vso
vzhodno Evropo, nad polovico zemljine, ter se razpenja med 41° in
70° s. š. (ne glede na Novo Zemljo) pa med 36° in 83° v. d. Razen
morij, Urala in Kavkaza nima drugodi posebno očitno izraženih na¬
ravnih mej; take so Prut proti Rumunskemu, Podhoree in Visla
proti Galiciji, Prosna proti Poznanju, Tornea-elf in Muonio proti
Skandinaviji in reka Ural proti Aziji.

Morje obliva na 3 straneh velikansko cesarstvo. Ob severni
strani je Severno ledeno  morje, ki se v mnogih večih in manjših

— 150 —

zalivih  (Pečorski, českaja, Belo morje: Mezenski, Dvinski,
Oneški in Kandalaskaja zaliv) zajeda v rusko zemljo ter nareja nekaj
polotokov (Kola, Kanin); tudi nekaj otokov stoji v njem (Kolgujev,
Vajgač, Nova zemlja). Njegovo obrežje je sicer kaj razvito, vender
je to morje brez posebnega pomena za Rusijo, ker je večino leta
zamrzneno in nepristopno.

Na zahodni strani je dosta bolj imenitno Baltiško morje,
ki z Botniškim, Finskim in Riškim zalivom moči 250 mirm dolgo
rusko obrežje. Pred Kurlandskim in Finlandskim polotokom stoje
otoki Alandski, Dago in Oesel. Tudi to morje je po zimi rado za¬
mrzneno.

Na jugu dela Črno morje  240 mirm dolgo obrežje, ki je ob
južnem Krimu in Kavkaziji visoko in skalovito, drugodi pa nizko,
peščeno in le malo razdrto; tako je tudi 130 mirm v dolgo obrežje
Azovskega morja,  ktero ožina Jenikalska veže s Črnim morjem.

Na jugovzhodu je Hvalinskomorje,  največe slano jezero na
zemlji. Večina njega je v ruski oblasti, kajti le ob kratki južni stra¬
nici do njega sega Persijsko kraljestvo. Ker je to morje celinsko,
črno in Baltiško pa notranje ali sredozemsko, kterega vhodi so v
tuji oblasti, Ledeno morje pa zarad podnebnih razmer nepristopno,
vrsti se Rusko cesarstvo predolgemu morskemu obrežju vkljubu med
celinske države evropske.

Meri pa 54.770 Q mirm (in sicer Rusko tostran Urala dobro
52.100 □mirm, Ciskavkazija pa dobro 2660).

Navpična izobrazba. Skoro vsa evropska Rusija je enakolična
nižava,  ki se razprostira od Urala do Avstrije in Prusije pa do
Baltiškega morja in od Ledenega morja do Kavkaza pa Hvalinskega
in črnega morja. Dolga je črez 300 mirm, široka pa 230 in poprek
komaj 130 do 160 m  nad morjem vzpeta. Najviša je ob severo¬
zahodni strani, kjer prehaja v čuhonsko jezersko ploščino,
najniža pa po jugovzhodni ob Hvalinskem morji, kterega gladina
stoji celo 25 m  pod gladino Črnega morja. Tu ob naj obširnejšem
zemeljskem usedu neposredno prestopa prek reke Urala v azijsko
nižavo; enako kakor na zahodni strani prek Visle in Odre v Nemško
nižavo. Le ob nje robu stoje viša pogorja.

Na vzhodu meji Ural kot 185 mirm dolgo poldnevniško go¬
rovje Evropo in Azijo. 1. Puščoben in razdrt je Severni ali Pusti
Ural;  enovrstno pogorje (v severni polovici Obdorski Ural zvano)
sega od Ledenega morja do izvira Pečore. 2. Srednji ali Rud n ati
Ural  od Pečore do prelaza Jekatarinburškega (imenitna kupčijska
pot iz Prma v Jekatarinburg) je uže nekaj razrasten ter ima bolj
široke hrbte in položna pobočja. Odlikuje se po posebni bogatosti
raznih dragih in koristnih rud (železna ruda — med drugimi 5 hribov

— 151

iz magnetnega železovea, srebro, zlato, platina, baker in razni dragi
kameni). 3. Južni ali Gozdnati Ural  sega do vira reke Embe
ter je ob gori Iremelu (1540 m) razrasten v več dolgih pogorij, ki
so med seboj sklenena v nizke planote.

Ob črnem morji stoje na polotoku Krimu Taurijske gore,
Jaila  zvane, ki proti jugu kaj strmo v morje propadajo, čatirdag
ali S at  or  (1540 m)  je najviši njih vrh. — Med črnim in Hvalin-
skim morjem pa je Kavkaz, ki z glavnim grebenom dela mejo med
Azijo in Evropo. Severna njega stranska pogorja segajo po Cizkav-
kaziji proti globokemu razoru na Manici (Glj. str. 37). — Na jugo¬
zahodu cesarstva so razni skrajni odrasleki Karpatski potegnem v
rusko nižavo. Višine ob Dnestru se navadno zovejo Medoborske  gore.

Velika ruska planjava je kaj enolična; nekaj napeta je le v
2 progah, ki ste v raztegnen lok zaviti ter primerni zemeljskima
hrbtoma. Pravijo jima Uralsko-baltiški  (Severno-ruski) in U r a 1-
sko-karpatski  (Južno - ruski) zemeljski hrbet. 1. Uralsko-
baltiški  hrbet se začenja na zahodni strani Urala med Pečoro in
Kamo ter z imenom Severo-ruski  hrbet ali Uvali  drži v za-
hodno-jugozahodno mer in z neznatnimi višinami dela razvodje med
Hvalinskim in Ledenim morjem. Skoro povsodi zarasten z neizmer¬
nimi gozdi drži dalje proti zahodu, zmerom bolj se bližaje Balti¬
škemu morju. V Valdajskih  višinah, kterih zahodni rob se Vol-
honjski  les  zove, vzpet je najviše nad morjem (350 m).  Todi
vender nikjer ne dela glavnega razvodja; kajti reke ruske, v Baltiško
morje tekoče, izvirajo po večem ob njegovem južnem nazdolji ter
ga brez posebne ovire presekujejo.

2. Uralsko-karpatski  hrbet se začenja v južnem Uralu
nad Orenburgom med Belajo (teče k Ufi) in Sakmaro (teče k Uralu)
ter drži kot široko razrasteno pobrdje prek dolenje Volge do Dona;
temu oddelku pravijo Obščij  si rt;  črez in črez je z gozdi kaj
močno zarasten in zelo dobro močen. Čim dalje proti zahodu, tem
širši je ta hrbet ter razrasten v neznatne visoke planote, n. pr.
Donsko, Ukrajinsko, Podoljsko in Volinjsko  (416 m).
Glavnega razvodja ta hrbet nikjer ne dela, kajti vse veče reke ruske,
ki proti jugu teko, ga presekujejo; v dotičnem vodotoči se po večem
nahaja skalovje in neznatno pragovje, ki vožnji po njih nekaj
škoduje.

Po teh zemeljskih hrbtih je velikanska ruska nižava razdeljena
v več med seboj kaj različnih predelov. 1. Severni ali arktični

— 152 —

predel  ima v Baltiškem pomorji premnogo jezer in po večem rodo¬
vitno zemljo, le da jo na več straneh še lena voda močviri. Lan in
les se po njem posebno dobro ponašata. Drugačno je tega predela
Severno ledeno pomorje; na južnih straneh in ob rekah je močno
zarasteno z neprehodnimi pragozdi. Dalje proti Severju se pa izgube
lesovi; mahovi in lišaji pokrivajo obširne planjave, ki so rade močvir¬
nate in po leti po polnem nepristopne, po zimi pa globoko zamrznene.
To so ruske tundre  (beseda je siremska ter pomeni sprva gola
ravan — brez drevja). Z ribištvom in lovom se pečajo ondešnji kaj
redki prebivalci, ponekodi tudi rede severne jelene.

2. 'Veliki osrednji predel  ima najrodovitnišo „črno zemljo“ ;
tu je velika in dobro obdelana ruska žitnica z zelo gostimi prebivalci
in kaj razvito obrtnostjo (Moskavska gubernija ima po 5800 lj. na
□ mirm, Kijevska po dobro 5000, Kurska po 4800).

3. Južni predel  je po raznih straneh kaj različen. Semtertje,
zlasti po vzhodni strani je zelo peščen in travnati pustinji podoben;
odlikuje se tudi s slanimi jezeri, ki dajo obilo soli; po tej žive razni
pastirski narodiči. Drugodi pa je zelo rodoviten, v redi obilo živine ter
daje premnogo žita za kupčijo v tržišča ob Črnem in Azovskem
morji.

Rek, zlasti plovnih veletokov ima Rusija toliko, da se nobena
evropska dežela ž njo ne more meriti. Ker je dovolj globoki prekopi
med seboj sklepajo, ugajajo posebno kupčiji, ki prelahko prevaža
blago iz Ledenega oceana v Črno morje in iz Hvalinskega jezera v
Baltiško morje. Iz imenitnega povirskega središča sredi slovanske
nižine, iz Valdajskih višin, teče 6 veletokov, zvezdnim svetlobnim
trakovom enako, v 4 sredozemska morja. Vse reke imajo obilo vode
ter ob svojem razvitem teku jako malo padajo.

Najimenitniše so: 1) Ural  (pri Kozakih : Jaik) izvira v visokem
debru uralskem ter preteka najvzhodnišo podolnico gozdnatega Urala
in se po kaj razvitem teku prek Hvalinske stepi izliva v Hvalinsko
jezero.

2. Volga  (356 mirm) izvira v Valdajskih višinah iz 3 jezerc,
teče s prva v velikih zavojih proti vzhodu do Kazana, tu se h kratu
obrača proti jugu, presekuje Uralsko-karpatski hrbet ter se po pre¬
mnogih rokavih izliva v morje. Premnogo ima dotokov, nekaj tako
razvitih, da se lehko merijo z drugimi evropskimi veletoki. Na levi
je Kam a ali Mala Volga  (126 mirm), ki jej privaja vse vode
(Vjetka, Ufa) od srednjega in nekaj tudi južnega Urala ter močno
posreduje promet v rudebogate uralske pokrajine in v Sibirijo. Na
desni je največi Oka (135 mirm), v ktero se zopet izlivajo vodnati
pritoki (Moskva in Kjlesma).

3. Kuma, Terek in Sulak  izvirajo v Kavkazu ter se po
kratkem teku izlivajo v Hvalinsko) morje.

— 153

4. Kuban, reka brežniea, ki ob severnem pobočji Kavkaza
teče proti zahodu v Črno morje.

5. Don izvira blizu Tule, presekuje Donski zemeljski hrbet ter
se približuje Volgi do 6 mirm, a Volgaske višine ga zavračajo proti
jugozahodu, kjer se po širokem ustji izlive v plitvo Azovsko morje.

6. Dneper,  v vrsti 3. veletok evropski, je ploven od Smo-
lenska navzdol; od Kijeva naprej do Jekatarinoslava presekuje Južno-
ruski zemeljski hrbet ter teče todi po ozki preseki v globokem vodo-
toči s strmimi visokimi bregovi in raznimi brzicami in skakalci
(porogi). Izliva se v Hrzonsko lokvo. Tudi ima več vodnatih dotokov
(Pripet, Desna).

7. Bug,  rib zelo bogata brežniea, izvira v Podoliji ter se pod
Nikolajevem izliva.

8. Dnester,  le spomladi plovna reka, prihaja iz Galicije in
teče prek semtertja zelo močvirne ruske planjave v široki a plitvi
liman Akjermanski.

9. Prut,  dotok dolenje Donave, pa dela mejo ob Besarabiji.

V Baltiško morje teko: 10. Visla  prihaja iz Avstrije, nareja

najprej mejo med Rusijo in Galicijo, teče od izliva Sana do izliva
Drevenci nad Torunom prek ruske zemlje (Poljskega), potem pa
dalje prek Pruskega v morje. Pri Sandomiru, kjer se začenja srednji
in ruski nje tek, je plovna za velike ladije. Najimenitniši dotoki na
ruski zemlji: Vjeperz, Narev z Bugom in Pilica.

11. Njemenje  ob gorenjem in srednjem teku na ruski zemlji
(tu ima največa dotoka: Šara in Vilja), dolenji tek in ustje sta
pa pruska.

12. Zahodna Dvina  izvira v Valdajskih višinah ter je kot
Volga skozi in skozi plovna. Kjer presekuje Ševernoruski hrbet, dela
v vodotoči brzice in vrtince. Nje dotok Ulja  drži po Berezinskem
prekopu v Berezino (Dneper).

13. Neva,  prava jezerska reka („evropska sv. Lavrenea reka“),
odvaja vodo raznih jezer in njih pritokov v Finski zaliv. Dosta
manjša jezerska reka jeNarva,  ki odvaja vodo Cudskemu jezeru v
Finski zaliv.

Dosta manj važne so reke, ki teko v Ledeno morje: 14. Onega,
15. Severna Dvina, 16. Mezenj in 17. Pečora.

Premnogo ima tudi jezer. Razen Hvalinskega morja so največa
sladkovodna jezera: Ladoško, Oneško, P ej p ušk o ali Cudsko,
Ilmensko, Belo, Kubinsko, Saj ms ko, Ena rsko jezero
i. t. d. Posebno Velikonjih je krog finskega zaliva, zlasti po puščobni
ploščini Finlandiji ali Čuhoniji. Na jugovzhodni strani se v globokem
zemeljskem usedu nahaja več pustinjskih zelo slanih jezer, med kte-
rimi zlasti El j tonsko  daja obilo kuhinjske soli.

Premnogo je tudi prekopov, ki sklepajo jezera in reke med
seboj ter po teh razna morja; v tem ozira Rusija prekosi vse drage

— 154 —

evropske dežele razen Francije in Velike Britanije. Najimenitniši so:
Ladoški prekop veže Svir z Nevo; Berezinski med Berezino in Dvino;
Oginski med Njemenom in Dneprom; Narevni med Njemenom in
Vislo; Kraljevi med Dneprom in Bugom in Vislo; Katarinini med
Volgo in Severno Dvino; Jepifanski med Volgo in Donom.

Prav naravno je, da v obširnem carstvu vlada po raznih straneh
kaj različno podnebje. V obče je po polnem celinsko. Zima je dolga
in posebno huda, nekaj tudi zato, ker mrzli vetrovi neovirani pihajo
od Ledenega morja prek globoke ruske planjave; nasproti pa je po¬
letje dosta bolj vroče nego po istej zemljepisni širini v zahodni
Evropi. Navadno se pa Buško od juga proti severju deli v 4 pod¬
nebne pasove.

1. Gorki  pas  obsega vse pokrajine od južne meje do 50°
s. š. (ali do sredi Južnoruskega hrbta) ter ima dolgo pa zelo vroče
poletje in kratko vender precej trdo zimo. Po rodovitnih straneh
pridelujejo zelo veliko pšenice in druzega žita, po najugodniših pa
raste vinska trta, celo oljka in druge južnoevropske rastline.

2. Srednji ali zmerno-topli  pas  obsega svet med zna¬
nima zemeljskima hrbtoma (od 50°—57° s. š.), s črno zemljo, pre¬
mastnim poljem. Zima je todi huda in celo do 7 mesecev dolga,
nasproti pa je tudi poletje do 5 mesecev dolgo in tako vroče, da
zore razna žita in drugi srednje-evropski pridelki v veliki obilosti.

3. Hladni  pas  je onostran Uralsko-baltiškega hrbta razpro¬
strt med 57 in 67° s. š. ter ima še daljšo in hujšo zimo, tako da
so reke zamrznene od srede oktobra do maja; pomlad je zelo kratka,
kratko tudi poletje, vender še dokaj vroče; s poljedelstvom se pe¬
čajo še do 60° s. š., z živinorejo pa do 65°. Neizmerni črni gozdi
(šilovje) pokrivajo velik del tega pasa.

4. Severni ali mrzli  pas  se širi dalje proti severju do Le¬
denega morja. Todi bivajo Laponci in Samojedi, ki se z lovom in
ribištvom pečajo. Neprecenljive vrednosti jim je severni jelen.

Prebivalcev ima sedaj evropska Rusija dobro 87 milijonov
in sicer v pravi Rusiji 75,800.000, Poljski 7,250.000, Finlandiji
2,060.000, v Ciskavkaziji pa 2,060.000. Ti so po veri večinoma
pravoslavni kristijani (okoli 9 / 10  vseh), blizu 7 milij. je katoličanov, okoli
2V 3  milij. Zidov (zlasti v Poljskej), okoli 2 milij. mobamedancev in
dobro 200.000 malikovalcev. — Po rodu so večinoma Rusi  (Veliko-
in Malorusi) razen 6 v milij. Poljakov,  2 a / 3  milij. Slovanom sorodnih
Litovcev,  3 milij. C uho n cev in L ati šev,  okoli 600.000 semtertja
raztresenih Nemcev  (v tako zvanih baltiških pokrajinah jih je le
136.000), potem nekaj Tatarov, Kirgizov, Baškircev, Kalmikov in še
nekaj drugih narodičev po vzhodnih in jugovzhodnih straneh.

Rusija je neomejeno sam ovl adar  st  v o,  ki se podeduje v
možkem in ženskem kolenu carske rodovine holsteinsko-gotorpske.
Upravno  je razdeljena v 71 gubernij (pravo Rusko jih šteje 50,
Poljsko 10, Finlandija 8 in Ciskavkazija 3). Gubernije so razdeljene

— 155  —

v ujezde (ali okraje). Bolj znana pa je sledeča stara ali zgodovinska
razdelitev v pokrajine.

Mesta v 1) Baltiških pokrajinah: Petrograd  (927.000 lj.),
gl. in st. kaj pravilno zidano mesto na Nevi, ima vseučilišče, veliko
razvito obrtnost in živahno kupčijo. V okolici je več carskih gradov:
Carskoj  e selo, Pavlovsk, Gačina  i. d. Kr  on  št  at  (48.000 lj.),
najimenitniše, močno utrjeno rusko pristanišče za vojno ladijevje na
otoku pred Petrogradom. Na nasprotni strani, kjer Neva teče iz La-
doškega jezera, stoji močna trdnjava Schliisselburg  (37.000 lj.).
Reval  (51.000 lj.), močna trdnjava in tržišče ob Finskem zalivu.
Derpet  (30.000 lj.), vseučilišče in sloveča zvezdama. Riga  (170.000
ljudi), kaj imenitno rusko tržišče ob Riškem zalivu. Mitava,  glavno
mesto kurlandsko.

2. V Finlandiji: Helsingfors  (45.000 lj.), vseučilišče. Abo
z veliko obrtnostjo in pomorsko kupčijo. Tornea,  mestice na
švedski meji.

3. "V Veliki Rusiji: Moskva  (748.000 lj.), drugo in nekdanje
st. mesto rusko, ima vseučilišče, veliko razvito obrtnost in kupčijo.
Tu stanujejo najstarše, najimenitniše in najbogatejše ruske rodbine.
Grad Kremlj z 32 cerkvami, mnogimi palačami i. t. d. slovi po celem
svetu. Nižnji Novgorod,  tržišče na Volgi; veliki sejem o sv. Petru
in Pavlu (julija in avgusta) je velikansko zbirališče trgovcev iz Azije
in Evrope (zbere se nad 300.000 lj.). Vologda,  kaj obrtno mesto
na Suhoni in skladišče blaga za notranjo kupčijo v vse severne kraje.
Ust jug Veliki  pod sotočjem Suhone in Juga, kaj obrtno in zelo
bogato tržišče. Arhangelsk  (20.000 lj.), tržišče na ustji Severne
Dvine; najkrajši dan ima tu le 3 1 / t  ure. Veliki Novgorod,  tržišče
na Ilmenskem jezeru blizu kraja, kjer Volhov iz njega teče; stal je
baje uže v 5. stoletji ter je kakor Kijev zibelka ruskega carstva
(Rurik, 1. 862); v 12. stoletji je bil mogočna republika. Smolensk,
močna trdnjava na Dnepru. Tula  (58.000 lj.) na Upi, tekoči v Oko,
se bi primerno imenovala ruski Liittich; šteje se med najbolj obrt-
nijska mesta v Evropi ter ima največe orožarnice na našej zemljini
(10.000 delalcev neprestano kuje orožje). Orel  (53.000 lj.) na Oki
in Voronež  (46.000 lj.) na Donu, kaj obrtni mesti z veliko kupčijo.

4. V Vzhodni Rusiji ali carstvu Kazanskem in Astrahanskem:
Kazan  (94.000 lj.) na Volgi, ima vseučilišče, razvito obrtnost (usnje,
sukno i. d.) in veliko kupčijo. Perm  na Kami z bogatimi bakrenimi
rudniki. Jekatarinburg  (25.000 lj.), središče uralskega rudarstva.
Nižnji Tagilsk in Vrhoturje,  imenitni rudarski mesti (zlato,
platina, baker, železo).

Astrahan  (58.000 lj.) na dolgem otoku volškega ustja ima
razvito obrtnost (svilenina, usnje in usnjina, bombaževina, loj), vinstvo,
velikansko ribištvo (beluge, jesetri, tulenji i. t. d. — kaviar) in solar-
nice. Saratov  (87.000 lj.) na Volgi z obrtnostjo in kupčijo. Sa¬
mara  (52.000 lj.) na Volgi, najimenitniše tržišče za žito. Oren-

— 156

burg  (48.000 lj.), trdnjava na Uralu z veliko kupčijo v Azijo.
Ur a 1 s k, središče uralskih kozakov.

5. V Južni ali Novi Rusiji: Novi Crkask,  nad ustjem don¬

skim, središče podonskih kozakov. Taganrog  (48.000 lj.) ob Azov-
skem morji ima veliko kupčijo z žitom, kožami, volno, lojem.

Sebastopol inSimferopol,  mesti na Krimu. Herzon  (128.000
ljudi), utrjeno vojno pristanišče ob ustji dneperskem z veliko obrt-

nostjo in kupčijo. Nikolajev  (83.000 lj.), močno utrjeno mesto

ob ustji Buga z glavno luko za vojne ladije v ob Črnem morji.

Odesa  (200.000 lj.), vseučilišče in tržišče ob Črnem morji (žito,
loj, kože, volna i. t. d.). Hotin, Bender inAkjerman,  trdnjave
v Besarabiji. Ki šen e v (114.000 lj.) z obrtnostjo in razširjeno
kupčijo.

6. V Zahodni ali Beli Rusiji: Vilna naVilji  (90.000 lj.) s
kupčijo, ki je po večem v rokah mnogobrojnih Zidov. Minsk,  kaj
obrtno in kupčijsko mesto; Brest Litovski  (40.000 lj.), močna
trdnjava na Bugu.

7 .  V Mali Rusiji ali Ukrajni: Kijev  (167.000 lj.), starodavno
mesto na Dnepru, nekdaj stolišče in glavno mesto mogočne Velike
Rusije, ima najstarše rusko vseučilišče, imenitno politehniko, veliko
obrtnost in kupčijo. Brdičev  (53.000 lj.) ima skoro same židovske
prebivalce. Pol tava  (34.000 lj.) na Vorskli z živahno kupčijo.
Harkov  (102.000 lj.), eno najlepših mest ruskih, ima vseučilišče,
mnogo fabrik in veliko kupčijo.

8. Na Poljskem: Varšava  (401.000 lj.), močna trdnjava na
Visli in eno najlepših mest v Evropi, središče poljske obrtnosti in
kupčije, vseučilišče. Plock  na Visli kupčuje z žitom. Lodz  (57.000
ljudi) s platnarstvom. Cestohova  z imenitno božjo potjo. Lublin
(33.000 lj.; med temi polovica Zidov), drugo poljsko tržišče. Zamoš  na
veliki cesti iz Varšave v Levov, ena najmočnejših trdnjav na Poljskem.

9. V Ciskavkaziji: Jekaterinodar  na Kubanu, središče črno¬
morskih kozakov. Stavropol,  največe mesto v deželi. Mo z dok
in K iz 1 j ar, trdnjavi na Tereku. Derbend,  trdnjava in tržišče ob
Hvalinskem morji.

Prirodnine in omika. Večina ruskega ljudstva se peča s kme¬
tijstvom  in živinorejo. Poljedelstvo je zadnjih 20 let zelo napre¬
dovalo. Najbolj obdelane in najplodnejše so pokrajine osrednje Rusije
in nektere okrajine južne. Glavni pridelki so: žito (pšenica, rež,
ječmen, turšiea, ajda i. d.), predivo in laneno seme, konoplja, hmelj,
bela pesa za sladkor, sočivje in razna zelenjad, vino, sadje, tobak 1 ;
posebno veliko pa imajo lesa. Največ gozdov je po severni Rusiji
(90°/ 0  vsega površja), najmanj jih je po južnih, zlasti jugozahodnih
pustinjskih pokrajinah (2%■—7°/ 0  vsega površja).

Preimenitna je ruska živinoreja.  Konj imajo več nego vsa
druga Evropa. Obilo je tudi goveje živine, razmerno največ in naj-

— 157

lepšo drže po Poljskem, v Podoliji, Ukrajini in Voliniji. Po nekterih
straneh rede osle, mezge, velblode in severne jelene. Ovac imajo okoli
60 milijonov, teh je 18°/ 0  z lično volno. Ponekodi močno pitajo svinje,
drugodi pa drže sviloprejke in bučele. Preobilo je tudi rib v jezerih,
rekah in morjih; primeroma največ dobička daje ribištvo po vodah,
ki se izlivajo v Hvalinsko in Črno morje. Enako veliko dobička
imajo od lova divjih živali (jelen, los, divji prašič, lisica, volk,
medved, veverica, ris, bober i. d. po severnih straneh pa sobol, her¬
melin ali velika podlasica, beli medved, gage, labodi in razni ribaki).

Raznovrstnih kopa  n in  je Rusija najbolj bogata med evrop¬
skimi deželami, a rudarstvo nje je do sedaj primeroma le malo raz¬
širjeno in tudi le malo razvito. Dobivajo pa drage kovine, zlasti
platino, zlato, srebro in iridium (v Uralu); potem železo, baker,
svinec, kositer, cink; mnogo je kuhinjske soli, salpetra ali solitarja
in drugih soli, marmora, porcelanke in druge mastne gline, šote,
premoga in dragih kamenov (demantov, smaragdov, topazov, oniksov,
malahitov i. t. d.).

Velika obrtnost in rokodelstvo  ste po velikanskem car¬
stvu kaj različno razširjeni. Nektere gubernije imajo tako razvito in
veliko obrtnost, da se lehko po vsem primerjajo z najbolj obrtnij-
skimi deželami v zahodni Evropi. To zlasti velja o nekterih osrednjih
gubernijah. Po nekterih severnih pokrajinah ni skoro nič velike obrt-
nosti, po nekterih straneh še rokodelstva po polnem pomanjkuje. Malo
razvita je tudi po južnih, zlasti po jugovzhodnih straneh. Najbolj cvete
prejstvo in tkalstvo, kovaštvo, usnjarstvo, milarstvo in svečarstvo.
Najimenitniši izdelki: usnje (safijan in juftina), bombaževina, volne-
nina, svilenina in platno , papir, olje, sveče, milo, sladkor iz bele
pese (2 milij. q),  železnina, porcelanina, lončenina, pepeljika in razno
kemijsko blago pa žganje.

Ruska kupčija  je jako velika; notranjo močno pospešujejo
plovne reke in prekopi pa železnice (teh je sedaj okoli 2600 mirm).
Izvaža pa v Azijo zlasti obrtnijske izdelke, v evropske dežele pa po¬
sebno surovine: žito, konoplje, predivo in laneno seme, loj, vosek,
les, smolo, pepeljiko, govejo živino, kože in kožuhovino, zlato in
platino, kavijar in ribji klej i. t. d. Vvaža pa prekomorsko blago
in čaj, bombaž, olje, vino, južno sadje in razne izdelke evropske
obrtnosti.

Ljudsko šolstvo  je le malo razvito, primeroma na visoki sto¬
pinji je le v mestih in guberniji petrogradski in moskovski; najslabeje

— 158 —

je v pokrajini volinjski. Primeroma bolj razširjene so srednje šole;
tudi so dobro uravnane in močno obiskovane. Mnogo je celo gimna¬
zij ev, progimnazijev in viših šol za ženske. Hvalevredna so tudi
ruska vseučilišča (Moskva, Petrograd, Derpet, Kijev, Harkov, Kazan,
Odesa, Helsingfors in Varšava), liceji in razni znanostmi zavodi.

IV. Amerika.

Amerika s svojimi otoki meri 419.000 Qmirm (brez arktičnih
otokov in Gronlanda pa le 384.000) ter ima nad 102 milijona ljudi,
po takem jih pride 265 na vsak □ mirm. Ameriškega sveta pride
na arktične strani in Grenlandijo dobro 34.000 □ mirm skoro brez
ljudi, na Severno Ameriko  207.000 Omirm in 72 milij. ljudi,
na Južno  pa 178.000 □ mirm in 30 milij. ljudi.

Na kratko naj se ponovi Amerike porazna razredba (I. del
str. 24—27.), nje navpična izobrazba (I. del str. 69—71), nje vodovje:
jezera in reke (I. del str. 72- — 74), nje podnebne razmere (I. del str. 81),
nje prirodnine (I. del str. 84—85) in nje narodopisne in omikopisne
razmere (I. del str. 105 — 106).

A.  Severna Amerika.

Severna Amerika  je primerna pravokotnemu triogelniku,
kteremu pa je južni kot odbit, tako da je nje deblo podobno nepra¬
vilnemu trapezu. Nje hipotenuza ob Velikem oceanu (od nosa Prince
of Wales do Tehuantepeka) meri okoli 740 mirm, obrežje pa je todi
tako razdrto in polno večih in manjših polotokov, da meri dobro
1670 mirm. Veča nje kateta sloni na severni strani ob Ledenem
morji od nosa Prince of Wales do nosa Charles ter meri 670 mirm.
Res da je tudi onde Severna Amerika zelo razjedena ter ima več
polotokov in premnogo otokov, a vsa ta stran zarad nepristopnega
Ledenega morja nima nobene važnosti za razvitek človeškega rodu.
Mnogo manjša je nje kateta na vzhodni strani ob Atlantskem oceanu,
ker meri le 510 mirm. Vender je ravno ta vzhodna nje stran tako
razdrta ali pa tako velike polotoke moli v rečeni ocean, da tu nje
obrežje največ meri, namreč 2070 mirm (od Hudsonavega preliva do
Darienskega zaliva).

Navpična izobrazba. Po nadmorski visokosti ima Severna Ame¬
rika več goratega  in visoko-planotastega sveta nego globokega
nižavja.  To se širi po sredi zemljine in nekaj po vzhodnih straneh
ob Atlantskem oceanu, oni pa obsega vso večo zahodno polovico in
z razrastenim samčastim gorovjem tudi precej vzhodne.

— 159

Skupno severnoameriško gorovje je le oddelek onih
velikanskih poldnevniških gora, ki z imenom Kordiljere  polnijo
ves zahodni svet od Ognjene zemlje do Severnega ledenega
morja  in do polotoka  Aljaske.  Obsegajo pa v Severni Ameriki
Skalno gorovje,  s tem vzporedna pomorska pogorja  in na
jugu  od  teh  Mejikansko višavje.

Skalno gorovje (Rocky Mountains) se začenja oh dolenjem
teku reke Mackenzie z nizkimi brdi in hribi, ki z imenom Cipo-
vejsko  pogorje mole iznad nepristopne puščobne tundre.  Cim
dalje od severja, tem više so te gore ter od 60° s. š. dalje proti jugu
zrastene v glavni hrbet, ki drži proti jugu do 43° s. š. ter se s stran¬
skimi in poprečnimi odrasleki skup zove Oregonsko ali Skalno
gorovje.  Najviše se vzpenja tam, kjer 4 imenitne reke (Kolumbija
in Fraser, Athabaska pa Severni in Južni Saskačavan) izvirajo ali
vsaj svoje studence zbirajo. Med vrhi se odlikujeta Mount  Bro wn
in zlasti M. Ho oker  4850 m, najviša točka v Oregonskih gorah.
Na 49° s. š. prestopa to gorovje v Zedinjene države ter čim dalje
bolj razrasteno vleče do tje, kjer Rio grande del Norte izvira ter
se na strani od te reke končuje s Španskim vrhom (Spanish
Peak  4150 ni).  Zelo imenitni vrhi njegovi so Pikes Peak  4400 m,
Long Peak  4320 m in Fremonts Peak  4145 m.

Med izvirom Misouria in Arkansasa je najzanimljiviši oddelek
Oregonskih gora, namreč zverinjaki ali parki  z 2 prelazoma:
tik Fremonts  P e a k a drži prav polagoma prek hrbta Južni
prelaz  (2290 m),  prek kterega je prej, ko še ni bilo medoceanske že¬
leznice (Pacific railroad), peljala glavna cesta od Atlantskega morja k
Velikemu oceanu. Se dalje proti jugu pa je Evansov prelaz
(2520 m),  prek kterega vleče omenjena železnica.

Parki ali zverinjaki  v Oregonskem gorovji se zovejo po¬
krajine, ki jih visoka pogorja na vseh straneh zagrajajo, po sredi
jih pa zopet na vse strani pregrajajo nizka poprečna in vzporedna
pogorja ter tako dele v več predelov. Tako so lovci bobrov in kožu-
harji imenovali one gorske pokrajine s posebno lepimi doli in sočnimi
pašniki, v kterih se najrajše zbirajo divje živali in pitome črede,
pa tudi preganjani Indijani se vanje najrajši zatekajo. Take pokrajine
so: San Louis Park,  za tem pa se vrste South, Middle in
North Park;  najimenitniši med vsemi pa je Yellowstone Na¬
tional Park,'  ki ga na Severji zagrajajo Gal la tinske  gore, na
jugu Wind Ri ver Mountains,  na vzhodu pa Snežniki  (Snowy
Mountains). V njem se nahaja največa množica toplih vrelcev in
velečastnih vodometov, vseh so našteli uže nad 1500. Najbolj so

- 160  —

občudovali »velikanski geysir“, ki s strahovitim pokanjem izmeta
toliko vrele vode, da dela 20 m  visok in v premeru 6 m  debel steber,
a skozi ta steber sika še 5 do 6 redoma tanjših curkov, drug
iz drugega, tako da osrednji in najtanjši sega do 38 m  visoko
ter je za dobro roko debel. V tej čudoviti pokrajini na naj-
višem mestu, 2264 m  nad morjem stoji Yellowstone-lake
(35 km  dolgo in 29 široko), najlepše jezero, prava „krona zahodne
celine “, iz kterega izvira močna reka Yellowstone. Na zahodni strani
tega jezera in glavnega hrbta Oregonskih gora pa je dosta manjši
a kaj zanimljivi Shoshone lake,  iz kterega teče Snake-river
(Kačja reka) v Kolumbijo.

Od gora Wind-River proti severovzhodu do Misouria vlečejo
Črne gorice  (Black- Plills) skaj  sočnimi travniki. Onostran sotočja
Misisipia in Misouria se iz nižave vzdigujejo hribi Ozark, kterih
jugozahodni podaljšek je po rekah močno razkosan ter z imenom
Sierra Texaska  drži do Rio grande del Norte, ki jo loči od Meji-
kanskega višavja.

Primorsko pogorje  (sierra) se začenja na polotoku Aljaski
ter z imenom Primorske Alpe  polni ves ondotni svet. Najviša
vrha sta ugasnena ognjenika Fairweather  (4585 m)  in Elija
(5444 m).  Dalje proti jugu se ti primorski snežniki imenujejo Kas-
kadske  gore, ker jih močna reka Kolumbija z raznimi slapi pre-
sekuje. Na južni strani strme preseke rečene reke stoji najviši njih
vrh Mt. Ho o d (3420 m).  Med gorenjim Sakramentom in Zahodnim
Coloradom je razrastena Sierra Nevada,  v kteri Mt. Whitney,
najviši vrh v Zedinjenih državah, moli do 4540 m  nad morje. Nje
primorska veja polni s svojimi nizkimi hrbti in hribi dolgi polotok
Kalifornijski.

Med Skalnimi in Primorskimi kordiljerami je razpeta velika
planjava,  ki je okoli 110 mirm široka in 150 dolga; nje visokost
nad morjem pa meri 1900 do 2200 m.  Prek nje je razstavljenih več
gorskih hrbtov, ki jo ločijo v 3 med seboj kaj različne predele:
Coloradski, Utahski in Kolumbijski.  Zahodni Colorado
namaka Južni,  večinoma rodovitni predel, Kolumbija pa severni.
Po tem vleče tudi več vzporednih bolj nizkih pogorij proti severju,
kjer se polagoma izgubljajo v arktični nižavi. Najimenitniše med
temi je Osrednja kordiljera. Osrednji  predel obsega veliko puščavo
Utahsko z Velikim slanim jezerom,  kterega gladina stoji
1300 m  nad morjem.

Edino od Kordiljer ločeno gorovje v Severni Ameriki se zove
Alleghany ali Appalachi.  Začne se ob 34° s. š. v pokrajini
Alabama ter v premnogih vzporednih hrbtih drži 230 mirm daleč

— 161  —

proti severovzhodu do veletoka sv. Lavrencija. Pri Newyorku  so
te gore pomaknene skoro do morja in poprečni globoki razor: reka
Hudson, jezero Champlain in njegov odtok k veletoku sv. Lavrencija,
namreč reka Richelieu jih prav naravno deli v Severne in Južne
Alleghanyske gore. Severni Alleghany ali Akadske  gore so
poprek le 300 do 600 m  visoke in najviši njih vrh Kat h a d in
meri le 1700 m.  Njih najbolj severne končine prehajajo na eni strani
v brdovito skalnato ploščino, polno jezer, med dolenjim tekom Sv.
Lavrencija in Atlantskim morjem, na drugi pa jih rečeni veletok
loči od puščobne ploščine Labradorske. Mnogo imenitniši so Južni
Alleghany,  ki imajo po polnem vzporedne hrbte in med njimi
povsodi enako široke doline. Poprek so 600—900 m  visoki, najviši
njih vrh Black Mountain  pa meri 2100 m. Tudi so zelo razdrti,
zlasti ob rekah Delaware, Susquehanna in Potomak; vse te reke pre-
sekujejo 4 ali 5 vzporednih pogorij in nazadnje tudi najviše, Blue
Mountains  imenovano. Posebno bogate so raznih koristnih ko-
panin, zlasti pa železa, premoga in kamenenega olja.

Po večem gorati so tudi dotični severnoameriški otoki, le da
je površje pri onih v Ledenem morji kaj malo znano.

Nižavje  v Severni Ameriki se loči po naravnih mejah v 3
obširne predele. 1) Arktična ali severna nižina  se razširja ob
Hudsonovem zalivu med Ledenim morjem in Skalnimi gorami, na jugu
jo pa meji malo visoko razvodje, ki od Oregonskih gora vleče prek
razno imenovanega pobrdja in gričevja (Coteaux de Terres, Coteaux
de Prairies i. t. d.) proti vzhodu prek Labradora do Atlantskega
oceana. Po večem je primerna puščobni plošči, polni skalovja in
jezer. Iznad neravne zemlje so semtertje vzpeti kamenati gre¬
beni, ki pa nikjer ne dosegajo 520 m.  Po vsem je podobna jezerski
plošči Cuhonski v Evropi. Južne nje strani so ali s travo zarastene
(po teh se pašo črede ameriških bivolov), ali so pa peščene in močvirne,
le semtertje poljedelstvu ugodne; nad temi se vrste obširni pragozdi,
ki ob Mackenziji segajo skoro do Ledenega morja (prava domovina
divjih živali z drago kožuhovino); za temi pa pridejo tundre in puste
goljave, v ktere lovci slede severnega jelena, volka in tečajno lisico.

2. Nižava ob Misisipiu  obsega vso zemljo med kanadskimi
jezeri, zaznamovanim razvodjem in Mejikanskim morjem pa med
Kordiljerami in Alleghanyskimi gorami. Pravijo jej po portugalsko
Savanne,  po francosko pa Prairies,  ker jo večinoma trava po¬
kriva. Po nekterih straneh, zlasti v vzhodni polovici so te planjave

11

162  —

tudi z velikimi pragozdi zarastene, ali pa puščobne in peščene,
n. pr. med Nebrasko in Arkansasom, koder reke v kaj globoko
vdrtih vodotočih in debrih teko. Navadno se ločijo zlasti ob srednjem
Misisipiu v nizke in visoke Savanne; prve se razprostirajo blizu rek
in poleg njih ter so silno rodovitne, pa zarad močvirij in kaluž na
več krajih kaj nezdrave in celo nepristopne. Druge, zlasti po zahodni
polovici so po večem valovitega naličja (rolling prairies) ter imajo
razmerno malo gozdov in rek, imajo pa obilo neizmernih travnikov,
po kterih se pašo brezštevilne črede ameriških bivolov.

3. Primorska nižina  med Alleghanyskimi gorami in Atlant¬
skim oceanom obsega okoli 7000 □mirni po večem brdnatega rodo¬
vitnega sveta, kterega premnoge plovne brežnice, skoro vse vsporedno
k morju tekoče (Alabama, Savannah, James, Potomak i. d.) nama¬
kajo. Po severni strani je ponekodi nerodovitna, po južni pa ima še
mnogo obširnih močarin (swamps); te se tudi nahajajo v Floridi,
ki pa je drugodi zelo rodovitna.

Reke. Severna Amerika visi k 3 morjem: k Velikemu oceanu,
Ledenemu morju in Atlantskemu oceanu.

K Velikemu oceanu teko po večem le reke brežnice, ki so pa
vode zelo bogate. Najimenitniše so: 1) Zahodni rio Colo rado
postaja v Oregonskih gorah iz izvirnic Gre en in Grand river
ter ima kaj razviti tek (200 mirm) v Kalifornijski zaliv. Največi
dotok: Gila.

2) Sacramento  izvira v Sierri Nevadi ter se izliva v zaton
sv. Francisco. Pred ustjem sprejemlje največi svoj pritok S. Joaquin.

3) Kolumbija ali Oregon  izvira iz malega jezera na za¬
hodnem pobočji Skalnih gora ter po zelo razvitem teku presekuje
Kaskadske gore, kjer ima več slapov in brzic. Med mnogobrojnimi
dotoki je Lewis Fork  ali S na  k e (Kačja reka) najimenitniši.

4) Fr a ser izvira v Skalnih gorah ter se po 120 mirm dolgem
teku izliva pred otokom Vancouver.

5) Kuskovin in Jukon  se izlivata v Beringovo morje.
Zadnji postaja iz 2 izvirnic, ki prihajate iz severnih Skalnih gor.

V Ledeno morje teče premnogo vode bogatih rek, a zarad pod¬
nebnih razmer so vse le malo imenitne; največeso: 1) Mačkenzie,
ob gorenjem teku Athapaska  imenovan, teče skozi Athapasko
jezero; od tega do Velikega sužniškega jezera se zove Sužniška reka,
ki v sebe sprejemlje razvito vodo Peace  (Mirovno reko). Prišedši

163  —

iz tega jezera se še 'Je zove Mackenzie ter sprejemlje iz Medvedjega
jezera močen dotok Medvedico.

2) Coppermine r. ali Bakrena  reka izvira izraznih jezerc
(zlasti iz Providence lake) na severni strani Velikega sužniškega
jezera.

3) Gr e at Pish  (Velika ribja reka) se na 67° s. š. izliva v
Ledeno morje.

4) Saskačevan  izvira na vzhodnem pobočji Skalnih gor ter
se po 245 mirm dolgem teku izliva v Vinipegsko jezero; v to teče
tudi Red river  of the North z vodebogatim Assiniboinom. Iz jezera
pa tečeta Severn in Nelson v Hudsonov  zaliv; v tega se izli¬
vate tudi brežnici Churchill in Albany.

Krog Atlantskega oceana:

1. Reka  s v. L a vre  n c ij  a je velikansk odtok peterih kanad¬
skih jezer. Iz Gorenjega jezera, ki stoji 180 m  nad morjem, teče
voda v 5 1 / a  m  niže ležeči jezeri Michigan in Huron, iz Huronskega
jezera pa skozi jezerce St. Clair v 3 2 / 3  m  niže jezero Eriesko; iz
tega teče voda, navadno Niagara imenovana, prek velikanskega 50 m
visokega slapa v 101 m  niže ležeče jezero Ontario; iz tega pa se
vali veletok sv. Lavrencija  proti severovzhodu v zaton sv. Lav-
rencija. Ob ustji je 10 mirm širok ter tako globok, da nosi še 60
mirm navzgor največe morske ladije.

Iz Alleghanyskih gor teko: 1. St. John v Fundy bay.
2. Connecticut,  najlepša reka v Novi Angliji. 3. Hudson,  ena
najimenitniših rek v Zedinjenih državah, teče skozi New York v
morje. 4. Delaware  izvira iz Catskillskih  gora. 5. Susque-
hanna  se izliva v zaliv Chesapeake. 6. Potomak  teče mimo
AVashingtona ter se izliva v isti zaliv. 7. St. James. 8. Appala-
chicola  se izliva v Mejikansko morje. 9. M o bi le-Alabama  se
izteka v isto morje.

10. Misisipi,  najimenitniša reka v Zedinjenih državah, izvira
iz jezerca Itaska na nizkem brdji le 513 m  nad morjem. V gorenjem
teku ima mnogo slapov in brzic, v dolenjem pa vsakoletne povodnji
in veliko močvirnato delto z neprehodnim trstjem pokrito. Ta delta
meri 1600 □mirm ter še neprestano raste, kajti premerili in pre¬
računih so, da voda vsako leto do morja prinese črez 116,900.000 hn 3
trde snovine. Njegov vodotoč prek obširne nižave se zelo preminja;
po gostem trga velike kosove brega z odrastenim drevjem vred; taka
drevesa se rada z vrhom zarijejo v tla ter so ladijam jako nevarna
(snags). Po Misisipiu plavajo parobrodi dol in gor do slapov sv. Antona,

11 *

164  —

t. j. 365 mirm od ustja navzgor (ploven je tudi nad temi slapi),
navzdol pa tudi drage ladije (arhe). Na obeli straneh ima mnogo
razvitih dotokov, tudi skoro do izvira plovnih; zato se ta velikanska
žila prišteva najimenitnišim rekam na svetu. Med dotoki najveei je
Mi s o uri,  ki se pri mestu St. Luis  izliva vanj. Ta je še daljši in
veči od Misisipia ter je od prvih slapov v Skalnih gorah navzdol
ploven črez 630 mirm.

Med velikanskimi dotoki Misisipia so na levi: Wisconsin,
Illinois, Ohio,  le na pol krajši od Misisipia, (ki sprejemlje v sebe
pritoke: Wabash, Cumberland in Tenesee);  na desni: Mi-
souri  (ki v sebe sprejemlje več velikih pritokov: Yellowstone,
Nebraska ali Platte r. in Kansas), Arkansas s Cana-
dianom in Red river  ali Rudeča reka.

11. Rio Bravo  ali Rio  gr  and  e del Norte izvira v južnem
konci Skalnih gor ter teče kot plitva a zelo dolga reka ob meji-
kanski meji.

Jezera. Severna Amerika ima več jezer nego kteri bodi drug
del zemlje. Samo nje sladkovodna jezera drže nad polovico vse sto¬
ječe sladke vode na svetu. Kakor je v Evropi okoli Baltiškega morja
največ jezer, tako jih je v Severni Ameriki največ okoli Hudsonovega
zaliva. Najimenitniša so: 1. V porečji Mackenzia: Veliko in Malo
med vedj  e jezero, Malo in Veliko robsko ali sužniško  jezero,
Jelenovo  jezero (Deer lake) in j. AVollaston.

2. Malo in Veliko vinipeško  jezero.

3. Velika kanadska jezera v porečji sv. Lavrencija: Gorenje
jezero (Superior lake, 834 □mirm). Michigansko  (579 □mirm),
Huronsko  (543 □mirm), St. Clair, Eriesko  (283 □ mirm) in
Ontariosko  (163 □mirm).

4. Veliko slano jezero  (47 □mirm), v ktero se iz slad¬
kega jezera Utah  izliva reka Jordan.

Državna razdelitev in mesta.

I. Evropejska posestva.

1. Gronlsmd, velikanski otok v Ledenem morji, o kterem vender
ni znano, kako daleč proti severju sega; navadno cenijo njegovo
površino 21.698 □mirm. Po navpični izobrazbi je okoli 700 m visoko
višavje,  ki s kaj strmim obrežjem iznad morja moli. Pokrivajo
je snežnine in velikanski ledniki, ki segajo do morja. Ponekodi je
ognjeniške tvorbe ter ima več toplih vrelcev. Notranji kaj puščobni
deli so skoro po polnem neznani. Prebivalci so po večem Eskimovci,
ki se žive s severnim jelenom, zlasti pa tulenjem; love tudi druge
ribe in severne živali. Jedina domača žival jim je pes, s kterim se
po ledu in snegu na saneh vozijo. Po zimi bivajo v kočah iz snega
in ledu, po leti pa v šatorih iz kož.

— 165

Laste se otoka Danci,  kterili najimenitniše naselbine so: U p e-
rnavik  (72° s. š.), najbolj severni kraj, v kterem še Evropejci v
Ameriki bivajo; Goodhaab  na otočiči Disko, Julianehaab.

2. Britanska severna Amerika  se razprostira od Ledenega
morja doli do 48° s. š. in do kanadskih jezer pa od Atlantskega
oceana do Velikega; vsa meri z otoki vred nad 84.100 □ mirm ter
šteje 4Va milij. ljudi. Angleži upravno zovejo ta posestva Domi¬
nion of Canada  ter jih dele v več obširnih pokrajin:

d)  Dežele ob Hudson  o vem  zalivu z Labradorom so skoro
brez vseh naselnikov (črez 60.000 □mirm in 56.000 lj.!). Labrador
je ena najbolj puščobnih dežel na svetu; po večem ga pokrivajo gore
in skale, led in vode, gozdi in grmi. Enako puščobne so planjave
proti zahodu do Skalnih (Cipevejškili) gora. Podnebje je povsodi
silno mrzlo. Eskimovci po njih bivajo in razni Indijani, ki se žive
z lovom in ribištvom. Za evropejske pridelke in izdelke zamenjujejo
kožuhovino od medveda, bobra, kune, podlasice, tulenja i. d.

b)  Britanska Kolumbija  (9220 □ mirm in 50.000 lj.) je
velika pokrajina onostran Skalnih gor do Velikega oceana. Zemlja
je večinoma gorata, podnebje pa razmerno zelo mehko. Stanovalci
(med njimi tudi tuji naselniki) se pečajo s kmetijstvom in živinorejo,
zelo tudi z ribištvom in lovom divjih živali (zlasti takih s kožuho¬
vino). Ponekodi dobivajo tudi mnogo zlata. Otok Kraljica Char-
lotte  nima še naselnikov, na otoku Vancouver pa jeViktoria
(6000 lj.), glavno mesto vsej Kolumbiji.

Na severni strani zlasti prve dežele je Arktična  Amerika, ki
obsega brez števila le malo znanih otokov in otočičev v morji
Severo-zahodnih prehodov  (Severno Ledeno morje). Kakor
v Gronlandu biva tudi po njih nekaj malo Eskimovcev, ki se z
lovom in ribištvom žive.

c) Prava Kanada  (9000 □mirm in 4 milij. lj.) obsega vso
zemljo ob severnem obrežji peterih kanadskih jezer in od Montreala
navzdol obe strani veletoka sv. Lavrencija. Po le malo visoki pla¬
njavi stoje gore in hrbti, ki so dalje v Labradoru celo s snegom
pokriti. Podnebje je povsodi celinsko, zima razmerno mrzlejši nego
v Evropi, a poletje je še toliko vroče, da v Kanadi povsodi še raste
žito; sploh sega to onde še do 52° s. š.

a) Zahodna ali Gorenja Kanada  (upravno Ontario imeno¬
vana) ima 1,924.000 ljudi, ki večinoma angleški govore. Otta  v a
(28.000 lj.) na reki Ottavi, gl. mesto. Toronto  (87.000 lj.) na
jezeru Ontario ima vseučilišče in kupčijo.

,3) Vzhodna ali Dolenja Kanada  (upravno Quebee imeno¬
vana) ima 1,360.000 ljudi, ki po večem francoski govore. Quebec
(63.000 lj.), gl. mesto na reki sv. Lavrencija, ima veliko obrtnost in
kupčijo. Montreal  (141.000 lj.) na reki sv. Lavrencija, največe
angleško tržišče v Severni Ameriki, ima vseučilišče in razvito
obrtnost.

— 166

d)  Novi Brunšvik, gorati polotok, kterega notranji kraji
so le malo znani. St. John  (26.000 Ij.), imenitno tržišče.

e)  Nova S kočij  a,  gozdnati in nizkogorati polotok, ki se
prejšnjega drži. Posebno bogat je premoga. Halifax  (36.000 Ij.) je
glavno tržišče in pristanišče za vojno ladijevje v Severni Ameriki.
Tej prištevajo tudi Cap Breton.

/) Nova Fundlandija  (New Foundland, 1100 □ mirm in
165.000 lj.), kaj velik nizkogorat otok z zelo pustim podnebjem. Ob
bregovih in bližnjih sipinah je morje prebogato raznih rib, zlasti
polenovk. St. J o h n s je gl. mesto. Tej pokrajini se prištevata tudi
otoka v zalivu sv. Lavrencija: Antieosti  in Kraljevič Edvard.
— Angleški so tudi bolj na jugu v Atlantskem morji stoječi nizki
ostrovi Bermude  ali Poletni otoki.

Prirodnine in omika zlasti v Kanadi: Žita  (pšenica, ječmen,
oves) pridelujejo še črez lastno potrebo ; potem nekaj graha, krompirja,
malo prediva in konoplje. Prebogata pa je vsa ta dežela (in tudi
Kolumbija) raznega in najlepšega lesa. — Živinoreja  se peča
najbolj z ovcami in govejo živino. Premnogo dobička daje lov divjih
živali (zlasti z drago kožuhovino), potem pa ribištvo. — Kopani  n
je obilo; dobivajo pa sedaj premog, železo, baker, zlato in petrolej,

Obrtnost  ni zelo razvita, a kaj velika. Najbolj razvito je
tesanje ladij, za tem pa one obrtnije, ki so s to v ozkej zvezi. —
Kupčija  je živahna in kaj velika. Največa tržišča so: Quebec,
Montreal in Halifax.

3. Francoski so otoki St. Pierre, Miquelon in Langlade tik
Nove Fundlandije, zelo imenitni zarad ribištva na ondotnih sipinah.

II. Samostalne države.

I. Zedinjene države v Severni Ameriki.

Zedinjene države (United States ali Union) se razprostirajo od
Atlantskega morja do Velikega oceana in od kanadskih jezer do
Mejikanskega morja ter merijo 78.360 □mirni in imajo 52 milijonov
ljudi. K temu se prišteva še obširna pokrajina Aljaška  (14.954
□ mirm in 30.000 lj.), ktero so 1, 1867 kupili od Rusov, tako da
vsa njih zemlja meri 93.314 □mirm.

Zemlja Zedinjenih držav  se po nadmorski visokosti
šteje nekaj k višavju,  po večem pa k nižavju. One pol dnev¬
niške gore  (Kordiljere in Alleghanyske gore), ki so po njej po-
tegnene, dele jo v 3 velike predele, a)  Vzhodni predel  med
Atlantskim morjem in Alleghanyskimi pogorji je jako dobro močen,
gosto poseljen in pridno obdelovan, b)  Srednji predel  med
Alleghany in Skalnimi gorami obsega velikansko nižavo ob Misisipiu
in Misouriu. Ponekodi je ta svet brdovit, ponekodi pa po polnem

— 167  —

raven ali pa valovit, z lepimi pragozdi ali pa s travo zarasten in
po večem zelo rodoviten. Neplodna je le velika puščava med 34 in
41° s. š. in pa med 273 in 276° v. d. c) Zahodni predel  od
Skalnih ali Oregonskih gor do Velikega oceana obsega skoro le visok
in gorat svet, ki je po nekoliko ploden, po nekoliko pa neploden.
Neploden je zlasti tako zvani Veliki kotel (Great Basin) v pokrajini
Otahski, v kterej se nahajajo tudi slana jezera.

Zedinjene države so poleg Kitajskega in Ruskega najbolje mo¬
čene dežele na svetu. Imajo namreč premnogo rek in veletokov,
ki teko na razne strani sveta v Atlantsko in Mejikansko morje in
pa v Veliki ocean. Ker so skoro vse plovne, sklepajo notranje kraje
z vnanjimi ter velikanske daljave zmanjšujejo in kupčiji pot olaj¬
šujejo.

Ob severni meji je reka Sv. Lavrencija.  Iz Alleghanyskih
gor pa teče mnogo brežnic naravnost v Atlantsko morje. Njih tek
je razmerno sicer kratek, ker pa le malo padajo ter imajo preobilo
vode, so vse plovne in z mnogimi prekopi med seboj sklenene. Take
so: St. John, Connecticut, Hudson, Delaware, Susque-
hanna, Pot o mak, St. James in Alabama.  Najimenitniši
veletok pa je Misisipi  (Indijani mu pravijo Miše sebe,  t. j. „veliki
oče voda“) s svojimi razvitimi dotoki. V Mejikansko morje teko še:
Brazos, Vzhodni Colo rado  in Rio  g ran  de  del  No  rte  ob
mejikanski meji. V Veliki ocean teko: Zahodni Rio Colo ra do,
Rio del Saeramento  (s San Joacjuinom) in Oregon ali Ko¬
lumbija.  Te reke v zahodni strani imajo to lastnost, da so izko¬
pale silno globoke pretoke, ktere pogostem ograjajo 500 do 1000 m
visoki navpični bregovi. Indijani in ondotni prebivalci so take glo¬
boke pretoke imenovali cannones.  Najdaljši in najglobokejši tak
cannon  je ob Coloradu od njegovega levega dotoka Col orado
C h i q u i t o do desnega dotoka Virgin Rivera;  pravijo mu Grand
cannon,  ker je 385 km  dolg in do 1890 m  globok.

Ker je svet Zedinjenih držav tako različne nadmorske visokosti
in tako daleč na vse strani sveta razprostrt, ima po raznih krajih
tudi kaj različno podnebje. V obče pa je Amerika hladnejša od Evrope
po istih zemljepisnih širinah; Novi Jork  n. pr. ima 10'8° C. srednje
letne temperature, Neapol v Italiji pa 15'3°, Portland  (v Maini)
7‘3° C., Piša v Italiji pa 15 - 2° in Toulouse v Franciji 12'S 10 . Tudi
je v Severni Ameriki podnebje po zahodnih primorjih dosta mehkejše
nego po vzhodnih.

V obče se je onde dosta zboljšalo podnebje, odkar so jeli gozde
poslikavati, močarine sušiti, reke uravnavati i. t. d. Manj nezmerno
je v porečji Misisipia nego po severnovzhodnih straneh, kjer mrzli
morski tokovi toplino zmanjšujejo. Najbolj vroče je v Floridi in
južnem Texasu. Te podnebne razmere največ vplivajo na razvitek

— 168  —

rastlinja; ker se pa po rastlinji ravna zunanja podoba vsakega kraja,
delili bi zlasti nižave Zedinjenih držav od juga proti severju v 3
predele.  Zaznamenovali bi jih po rastlini, ki je po vsakem predelu
najbolj razširjena. 1. Globoke južne pokrajine z zelo vročim pod¬
nebjem rede poleg drugih tropičnih rastlin posebno cukrovo trstje
ter delajo skup predel cukrovega trstja.  2. Srednje planjave
pridelujejo najbolj bombaž ter bi se po tem imenovale predel bom¬
bažev  ca.  3. Severne dežele se najbolj pečajo z evropskim polje¬
delstvom ter delajo skup predel navadnega žita.

Prebivalcev imajo Zedinjene države sedaj dobro 52 milijonov.
Ti so po večem kavkaškega  plemena (ter govore večinoma an¬
gleški,  potem irski  ali keltovski in n e m š k i in nekteri razne
druge evropske jezike), potem pa zamorskega (sedaj je 6 2 / 3  milij.
zamorcev), ameriškega (Indijanov je 265.000) in mongolskega (Ki¬
tajcev je zlasti ob Velikem oceanu nad 105.000). Po veri je okoli
3 milij. katoličanov,  drugi so protestanti,  ki so razdeljeni
med več ko 20 raznih spoznav; Zidov je zelo malo, malo tudi moha-
medancev in malikovalcev.

Ustava in uprava. Leta 1776 se je 13 pokrajin odreklo angleški
oblasti in v krvavi vojski so si potem pridobile zaželeno samostal-
nost. Na shodu v Philadelphiji so njih zastopniki 1. 1787 sklenili
za vse veljavno republikansko ustavo ter ustanovili Zavezo zedinjenih
držav. Od onega časa se je ta zaveza tako razširila, da sedaj šteje
39 držav in 9 pokrajin pa zavezni okraj Kolumbijo. Pokrajina (terri-
torium) se zove vsaka dežela tako dolgo, dokler nima 60.000 sta¬
novalcev.

Posamične države imajo za svoje lastne zadeve posebni po-
stavodajalni zastop in za svojo upravo posebne uradnike. Za skupne
zadeve pa skrbi skupna „zavezna vlada". Ta ima postavodajalno,
izvrševalno in sodnijsko oblast. Postavodajalno oblast ima „narodni
zastop" (kongres), ki je sestavljen iz zbornice starejšin (senatorjev)
in zbornice poslancev (reprezentantov). V starejšinstvo pošlje vsaka
država po 2 zastopnika, ki sta na 6 let izvoljena. V zbornico po¬
slancev volijo zastopnike samo za 2 leti.

Načelnik  upravne oblasti je predsednik  Zedinjenih držav.
Izvolijo ga volilni možje za 4 leta. Kdor za njim dobi največ glasov,
je podpredsednik Zedinjenih držav. Mesto naših ministrov imajo za
razna opravila 7 državnih tajnikov  (sekretarijev). — Sodnijsko
oblast izvršujejo razna sodišča; a najviše sodišče je v Washingtonu.

Države in pokrajine pa mesta: a ) Severne primorske države:

1. Maine: Augusta*  gl. mesto. Portland  (34.000 lj.), pri¬
morsko tržišče.

2.  New Hampshire: C o n c o r d* na Merimacku. Portsmouth,
primorsko tržišče.

* Glavno mesto pomeni tu toliko kakor sedež oblasti dotične države.
Vsako bomo zaznamenovali z zvezdico.

169

3. Vermont:  Montpellier*.

4. Massachusetts: Boston*  (437.000 Ij.) ima razvito obrtnost
in veliko pomorsko kirpčijo. Athene Zedinjenih držav“ mu pravijo
zarad mnogih naučnih in znanostnih zavodov. Lowel  (60.000 lj.),
ameriški „ Manchester “, izdeluje volnenino in bombaževino.

5. Rhode-Island: Providence*  (105.000 lj.) ima premnogo
fabrik in veliko pomorsko kupčijo.

6. Connecticut: New Haven*  (63.000 lj.) z veliko obilnostjo
in pomorsko kupčijo.

7. New-York: Albany*  (91.000 lj.), kaj obrtno tržišče na
Hudsonu. New-York  ima 1,210.000 lj., s predmestji pa 1,945.000
(med temi je tudi Brooklyn  s 570.000 Ij. na otoku Long Is-
landu);  sedaj ju sklepa 1.845 m dolg most, najdaljši na svetu. To
največe mesto ameriško ima veliko obrtnost in za Londonom največo
kupčijo na svetu. Buffalo  (155.000 lj.), imenitno tržišče ob Erie-
skem jezeru in blizu Niagare.

8. New-Jersey: Trenton*  (30.000 lj.) na Delavvari z veliko
obrtnijo. Ne w ar k (137.000 lj.), primorsko tržišče, ki izdeluje usnje.

9. Pennsylvania: Harrisburgh*  (31.000 lj.) na Susquehanni.
Philadelphia  (889.000 lj.) na Delawari, najlepše mesto v Zedi¬
njenih državah, ima mnogo naučnih in znanostnih zavodov, najbolj
razvito in največo obrtnost in preveliko kupčijo. Pittsburg
(235.000 lj.), zelo veliko tržišče na Ohiu, ima v okolici najbogatejše
premogovnike in Železnike, razvito železno obrtnost in steklarstvo.

10. Delavvare: Dover*. Wilmington  (43.000 lj.) se peča
s kupčijo in ribištvom.

b ) Severne notranje, prave poljedelske države:

1. Ohio: Kolumbus*  (52.000 lj.). Cincinnati  (285.000 lj.),
krasno mesto na Ohiu, „kraljica zahodna 11  imenovano, ima premnogo
fabrik, železnic in velikansko kupčijo z deželnimi pridelki (živina,
svinje, sir, surovo maslo, slanina i. t. d.). Cleveland  (160.000 lj.),
glavna luka ob Erieskem jezeru.

2. Michigan: Lansing*. Detroit  (116.000 lj.), tržišče ob
Clairskem jezeru, nareja mašine in lito železnino.

3. Indiana: Indianopolis*  (75.000 lj.) na Beli reki (White
river) z obrtnostjo.

4. Illinois: Springfield*  (20.000 lj.). Chicago  (503.000
ljudi), kaj obrtno tržišče ob Michiganskem jezeru.

5. Wiskonsin: Madison*. Milvvaukee  (116.000 lj.), ime¬
nitno tržišče ob Michiganskem jezeru.

6 Jowa: Jowa-city*. Des Moines  ima 23.000 lj.

7. Minnesota: St. Paul*  nad slapi sv. Antona (Misisipi) ima
42.000 lj.

c) Južne države, ki so nekdaj imele sužnike :

1. Maryland: Annapolis*. Baltimor  e (332.000 lj.), središče
katoličanov v Zedinjenih državah, preimenitno primorsko tržišče, ki
ima veliko kupčijo s tobakom in največo z moko in žitom na svetu.

— 170  —

Zavezni okraj Kolumbija (181 hm 2  in 178.000 Ij.): Washing-
ton  (160.000 lj.), glavno zavezno mesto na Potomaku, sedež pred¬
sednika, najviših oblasti in narodnega zastopa (kapitol), ima imenitno
zvezdarno in več naučnib zavodov.

2. Vzhodna Virginija: Richmond*  na Jamesu (64.000 lj.)
ima bogate premogovnike in velikansko kupčijo s tobakom in moko.

3. Zahodna Virginija: Wheeling*  na Ohiu (31.000 lj.).

4. Severna Karolina: Raleigh*.  Na nosu Iiatteras stoji jako
močna trdnjava. Wilmington,  imenitno primorsko tržišče.

5. Južna Karolina: Columbia*. Charleston  (50.000 lj.)
ima veliko pomorsko kupčijo z bombažem in rajžem.

6. Georgia: Milledgeville*  na reki Oeonnee. Savannah
(31.000 lj.), primorsko tržišče za bombaž in rajž.

7. Florida: Tallahassee*. St. Augustine  ob Atlantskem
oceanu se zove „ ameriška Nizza“.

8. Alabama: Mountgomery*  na Alabami. Mobile  (31.000
ljudi) ob zalivu Mobileskem ima veliko kupčijo z bombažem.

9. Misisipi: Jackson*. Natcliez,  tržišče ob Misisipiu.

10. Louisiana: Eaton Rouge*  na Misisipiu. New Orleans
(216.000 lj.) na Misisipiu, največe in najimenitniše tržišče na jugu
(bombaž, rajž, sladkor, tobak), ima tudi .mnogo velikih fabrik.

11. Texas ali Tejas: Austin*  na reki Colorado. Ob Meji-
kanskem zalivu pa je Galveston  (22.000 lj.), imenitno tržišče.

12. Arkansas: Little Rock*  (13.000 lj.) na Arkansasu.

13. Misouri: Jefferson-city*  na Misouriu. St. Louis  (395.000
ljudi) blizu sotočja Misisipia in Misouria, največe in najimenitniše
mesto v tem porečji, ima razvito veliko obrtnost, živahno kupčijo
in mnogo znanostnih in dobrodelnih zavodov.

14. Tennessee: ifrasheville*  (44.000 lj.) na Cumberlandu s
kupčijo v New Orleans. Memphis  (34.000 lj.) na Misisipiu.

15. Kentucky: Frankfort*. Louisville  na Ohiu (124.000
ljudi) z veliko obrtnostjo in kupčijo.

d)  Notranje zahodne države:

1. Kansas: Topeka*  (16.000 lj.).

2. Nebraska: Omha*  (31.000 lj.) na Misouriu. Lincoln.

3. Colorado: Denver*  (36.000 lj.).

4. Nova Mejiko: Santa  Fe* na Rio Grande del Norte.

5. Nevada: Carson-city*.

e)  Državi ob Velikem oceanu:

1. Oregon: Salem*.  Na ustji Oregona je trdnjava Astoria.
Portland  (18.000 lj.), primorsko tržišče.

2. Kalifornija: Saeramento*  (22.000 lj.). San Francisco
(240.000 lj.), največe mesto v tej zlata prebogati in kaj rodovitni
državi, ki je 1. 1847 štela komaj 16.000 ljudi, San Francisco pa
samo 459. Dandanes ima to imenitno tržišče s prelepo luko ob ustji
reke S. Saeramento razvito veliko obrtnost in velikansko kupčijo po
morji in suhem.

— 171  —

Pokrajine:

1. Utah,  visoka, po večem puščobna planjava v tako zvanem
Velikem kotlu; Mormoni so po njej naseljeni. Novi Jeruzalem
ali Salt lake-city (21.000 lj.) ob Slanem jezeru, središče mormonsko.
Na severovzhodni strani je

2. Wyoming;  v tej pokrajini je v severozahodnem kotu ime¬
nitni „National-park“ z vročimi vrelci in vodometi in najbolj čudo¬
vitimi utvori; zato je pod neposrednjim pokroviteljstvom zavezne
vlade. Na severovzhodni strani od te je

3. Dačo  ta  ob gorenjem Misouriu. Na zahodu od te je

4. Montana  med Yellowstonom in Misouriom. Na jugozahodu

5. Idano,  zlata posebno bogata.

6. W a s hi n g t o n, severozahodna pokrajina ob Velikem oceanu.
01 y mpi a.

7. Arizona  ob Coloradu in Gili. P r e s c o 11.

8. Moklama  ali Indijanska pokrajina med državami Kansas,
Arkansas in Tejas.

9. Aljaska  z otoki Aleuti, ktero so Amerikanci kupili za drag
denar le zarad političnih ozirov, ker se zmerom živeje zavedajo onega
načela, izrečenega od 5. njih predsednika Monroea (1817—1825):
,, Amerika mora biti amerikanska“. Prebivalci so po večem Eskimovci,
Čukoti in Indijani, ki se žive z ribištvom in lovom divjih živali
(kožuhovina). Sedaj so zasledili tudi bogato zlato rudo. Novi Ar¬
hangelsk,  imenitno tržišče na otoku Sit ki.

Prirodnine in omika. Le malo dežel na svetu je z raznimi pri-
rodninami tako bogato obdarovanih kakor Zedinjene države. Bolj tople
ali južne pokrajine se močno pečajo s pridelovanjem  prekomorskega
blaga, zlasti bombaža, potem cukra (iz trstja, severne dobivajo cuker
iz javorja) in rajža. Drugi skoro po vseh državah razširjeni pri¬
delki  so:  tobak in turšiea; potem pšenica, oves, ječmen in sočivje.
Precej je konopelj in prediva, hmelja, navadnega in južnega sadja,
indiga; nekaj vina. Posebno bogate so raznovrstnega lesa. V Kali¬
forniji raste med velikanskimi debli tudi do 130 m  visoko mamu¬
tovo drevo.

Živinoreja  je zelo razširjena. Razmerno največ rede prašičev,
celo več kot v vsej Evropi. Obilo je ovac in goveje živine; te je
mnogo podivjane, ki se pase po neizmernih pašnjah kalifornijskih in
tejaških. Konjereja cvete po srednjih državah, kjer se tudi z buče-
larstvom najbolj pečajo. Lov daje obilo dobička (divjačina in kožu¬
hovina : bober, lisica, medved, vidra, bivolove kože), še več pa ribištvo,
zlasti v morji.

Kopani  n imajo toliko in tako raznovrstnih, da se le malo-
ktera dežela na svetu more ž njimi meriti. Obilo zlata dobivajo
zlasti v Kaliforniji, Nevadi, Novi Mejiki, Nebraski, Arizoni, Utahu,
Oregonu in Kolumbiji; srebro zlasti v Nevadi; živo srebro v Kali¬
forniji (Nova Idrija, Novi Almaden); svinca je v neizmerni množini,
enako tudi cinka in bakra. Nepotekljive so pa lege železne rude,

— 172

iz ktere so samo 1. 1882 naredili skoro 52,000.000 q  železa, t. j.
10krat več nego Avstrija ali 24°/o vsega isto leto na zemlji doblje¬
nega železa. Potem imajo veče lege najboljšega premoga, kot so skup
vse do sedaj znane premogove lege drugih dežel na svetu. Znano
je, da Zedinjene države zakladajo skoro ves svet s petrolejem ali
kamenenim oljem. Na ostajanje je soli, potem žvepla, solitra, galuna,
marmora, mavca i. t. d.

Obrtnost  je zelo razvita in velika. Močno narejajo razno¬
vrstne mašine in železnino in jeklenino; potem bombaževino in vol-
nenino, manj pa prtenino in svilenino. V strojarstvu in usnjarstvu
so prekosili vse druge dežele na svetu. Zelo imenitno je tudi tesanje
ladij. Dalje cveto papirnice, tobakarnice, sladkornice, mlini, žganjar-
nice i. t. d.

Razen Velike Britanije imajo Zedinjene države največo kup¬
čijo  nasvetu. Pospešujejo jo ugodna zemljepisna lega, velika členo-
vitost morskega obrežja, plovne reke, globoki prekopi, železnice (vse
merijo sedaj okoli 19.000 mirm ali več kot vse evropske skup) in
druge lepe ceste i. t. d. Izvaža bombaž, žito in moko, rajž, tobak,
les, kože in kožuhovino, meso in loj in drugo živalsko mast; petrolej,
zlato, srebro, baker, živo srebro, železo i. t. d. potem tudi razne
izdelke (mašine celo v Evropo). Vvaža pa razne evropske izdelke,
potem sladkor, kavo, čaj, vino i. t. d.

Po duševnem razvit  k u se razne države, zlasti pa razni
narodi, ki pomešani po njih stanujejo, med seboj kaj zelo razlikujejo.
Postavno skrbe države povsodi le za duševno naobraženost, ki jo
imajo narodne ali ljudske šole (national schools) ljudstvu podeliti.
Te morajo obiskovati vsi otroci, a šolnine nikakoršne ne plačujejo.
Vseh je sedaj okoli 1 milijona. Za srednje in visoke šole skrbe le
semtertja države, v obče pa jih vzdržujejo bogati zasebniki, razna
društva, blage ustanove i. t. d. Te šole so akademije in kolegiji;
20 kolegijem pravijo vseučilišča. Razen šol razširjajo duševno nao¬
braženost tudi razna društva, zlasti pa knjižnice.

2. Republika Mejikanska.

Porazna izobrazba in obširnost Mejiko  meji na severovzhodu
Rio grande del Norte in po večem 32. vzporednik proti Zedinjenim
državam, na jugu pa se državno stega še onostran globokega razora
Tehuantepeškega, ker obsega še skoro ves polotok Jukatan. Na
vzhodu jo ob le malo razdrtem nizkem obrežji obliva Mejikansko
morje, na zahodu pa ob visokih strmih bregeh Veliki ocean z malimi
zajedami —- kaj ugodnimi pristani. Kakor se je na jugovzhodu drži
čokasti polotok Jukatan, tako se je tudi na severozahodu drži kaj
dolgi in ozki polotok Kalifornija. Meri pa 19.455 □mirm.

Navpična izobrazba. Mejiko  je po večem visoka gorska
planota  (1600 do 2800 m  nad morjem), ki se na jugu začenja

— 173  —

nad globokim razorom Tehuantepeškim  ter se proti Severju raz¬
prostira do meje Zedinjenih držav. Ob straneh je oklenena z obrobnimi
gorami, prek kterih se po stopnjevinah pride na vzhodni strani do
primorske nižine ob Mejikanskem morji, na zahodni pa do Velikega
oceana. Tudi poprek je razstavljenih več gora, ki osrednjo visoko
planjavo dele v več predelov. Najviša je južna planota Anahuak,
poprek 2000 do 2800 m  nad morjem; na tej stoji od zahoda proti
vzhodu vrsta gorečih ognjenikov: Kolima  3668 m , T oluka  4656 m,
Iztakihuatl  4786 m,  Popokatepet.l  5420 m  in Citlaltepetl
ali Orizaba  5450 m,  najviši vrh v Mejiki. Dobro znana je bolj na
severji stoječa, nekaj niža planota Guanajuata,  kjer se v široki
hrbet zrastene Kordiljere Mejikanske  zopet v pogorja razlo¬
čujejo. Zahodno pogorje ali kordiljera  S on  o ra,  po raznih brež-
nicah močno razdrta, drži vštric Kalifornijskemu zalivu do severnega
njegovega kota, kjer jih zohodni Colorado z Gilo loči od sierre Ne¬
vade. Srednja veja je nekaj bolj razrastena in srebra prebogata
sierra Madre,  ki se dalje na severji zove sierra Verde.
Vzhodna kordiljera vleče pod raznimi imeni proti severju do Rio
grande del Norte ter oklepa s prednjima sierrama 1300 do 1600 m
visoko planoto Novomejikansko, kije vBolson deMapini
popolnoma puščava.

Rek ima velika dežela le malo in še te so po večem kratke
brežnice, ki se ob suhem vremenu kaj rade posuše. Najimenitniše
so: Rio g. del Norte, Tampico in Tabasco  (teko v Mejikansko
morje); Balzas, S. Ja g o in Zahodni Colorado  (le ob
s. meji).

Po podnebji se loči dežela v 3 predele. 1. Vroči predel
(tierra caliente, 0 do 1220 m  nad morjem) ob vzhodnem pomorji;
v močvirnih nižavah rada razsaja žolta vročica. Po gostem se po
njej ponavljajo zemeljski potresi in hudi viharji. 2. Zmerno-topli
predel (tierra templada, od 1220 do 2440 m)  obsega zahodne in
vzhodne stopnjevine pa niže predele osrednje planjave. Po njem vlada
najugodniše toplo vreme, temperatura (srednja letna je 16—21° C.)
se le malo preminja in ker je sltoro povsodi dobro močen, raste tudi
rastlinje kaj bujno ter se celo leto neprestano razvija. 3. Hladni
predel  (tierra fria, od 2240 do 4270 m)  obsega vso višo osrednjo
planjavo in mejikansko hribovje. Todi meseca prosenea in svečana
celo sneg pada. Srednja letna temperatura je po nadmorski visokosti
3 do 15° C.

Prebivalcev ima Mejiko 9 2 / 8  milij., ki so po veri skoro vsi
katoličani.  Tudi govore skoro vsi španski,  rodu in plemena
so pa kaj različnega. Okoli 7 1 / 2  milij. jih je Indijanov in mesticev

— 174 —

(polutanov) in dobro l s / 4  milij. Evropejcev ali belopoltnikov, pa nekaj
malo zamorcev.

Mejiko je ljudovlada;  vodi jo predsednik, kterega na vsaka
4 leta z nova volijo. Upravno  je razdeljena v 27 držav in veliko
pokrajino (raya) Dolenjo Kalifornijo pa zavezni okraj z mestom
Mejiko.

Mesta: Mejiko (250.000 lj.), glavno zavezno mesto ob 2 jezerih
na planoti Anahuaku (2276 m  nad morjem) z malo obrtnostjo pa
veliko kupčijo (v Acapulco ob Velikem oceanu in Veracruz ob Meji-
kanskem morji). Puebla  (70.000 lj.), eno najlepših mest na svetu
in najstarše na Anahuaku. Guadalajara  (94.000 lj.), drugo mesto
v deželi, se peča z rudarstvom in obrtnostjo. Guanajuato  (63.000
ljudi), glavno mesto najrodovitniše pokrajine mejikanske, ima bogate
sreberne rudnike, ki se prek San Luis Potosi  (45.000 lj.) do
Dur a n go (27.000 lj.) nahajajo v celej sierri Madri.

Ob Velikem oceanu: Acapulco, Mazatlan in Tehuan-
tepek  so imenitna, a kaj nezdrava primorska tržišča. Ob Mejikan-
skem morji: Merida  v bližnjim pristaniščem S iz al in Campeche,
imenitni tržišči v Jukatanu. Tampico. Veracruz  (14.000 lj.), kaj
nezdravo pristanišče z veliko kupčijo. Sedaj pelje 42 mirm dolga
železnica iz tega mesta v Mejiko.

Mejikanski so tudi otoki Revillagi gedo  (8 □mirm pa brez
ljudi) v Velikem oceanu.

Prirodnine in omika. Mejiko se šteje med najbolj bogato ob¬
darjene dežele na svetu; a doslej je vse gospodarstvo še silno zane¬
marjeno. Poljedelstvo  je na kaj nizki stopinji; pridelujejo žito,
sočivje, rajž , kavo, olje, vanilijo , kakao, bombaž, cukrovo trstje,
sasapariljo, vino i. t. d. Premnogo pa imajo raznovrstnega najlepšega
lesa. — Zivnoreja  je še bolj zanemarjena. Odlikuje se le reja
košeniljk. — Neizmerne zaklade imajo v rudnikih,  a njih rudar¬
stvo je kaj malo razvito. Srebra imajo največ na svetu, a tudi mnogo
zlata in drugih kovin.

Obrtnost  je majhna in nerazvita, celo rokodelstva je malo
po deželi. — Tudi kupčija  je ugodni zemljepisni legi vkljubu kaj
mala; izvaža srebro, zlato, vaniljo, košeniljke, les, tobak, kavo,
sladkor, kakao, kože i. t. d., vvaža pa raznovrstne obrtnijske izdelke
tujih dežel. — O razvitim duševne naobraženosti  se ne da
nič ugodnega povedati.

B.  Srednja Amerika.

Srednja Amerika obsega celinski  svet (5473 [Jmirm) med
Severno in Južno Ameriko pa otočje  na vzhodni strani od nje,
navadno Zahodna Indija imenovano (2445 □ mirm).

— 175  —

I. Celinska srednja Amerika.

Celinska srednja Amerika ima na jugu Panamaske kor-
diljere, ki drže od globoke doline reke Atrato v severozahodno
mer do zemeljskega razora med Aspinwallom in Panamo na ozkem
Panamaskem medmorji. Te višine so razmerno neznatne, kajti naj¬
više ne segajo črez 1000 m  nad morjem, druge pa merijo komaj
100 m.  Tako nizke in razdrte so zlasti na najožem medmorji, kjer drži
komaj 7 l /a mirm dolga železnica med Aspinwallom in Panamo od
Karaibskega morja do Velikega oceana. Ob tej črti bodo tudi med-
morje prekopali, tako da bodo največe morske ladije Iehko plavale
naravnost iz enega oceana v drugi. Od tega razora do onega pri
Tehuantepeku so pa

Kordiljere Guatemalske;  po večem so razrastene v po¬
gorja, sredi kterih je več manjših visokih planot, n. pr. planota v
Kostariki,  na severji proti jezeru Nikaraguaskemu znižana, potem
planota v Hondurasu in Guatemali,  kjer je na severovzhodu
znižana v brdje Jukatansko. Poprek stoji ta gorati svet 2000 m  nad
morjem, dosta viši so hrbti in vrhi ob straneh visokih planot, v
kterih je okoli 40 ognjenikov. Najviši je ognjenik Agua  4450 m ,
potem pa ognjenik de Fuego  4470 m , oba v Guatemali. Proti
vzhodu je to višavje po stopnjevini polagoma znižano v ozko pa
globoko ravan ob Karaibskem morji. Obrežje je na obeh straneh
precej razvito in polno lepih luk.

Voda ima Srednja Amerika mnogo, a vse so le male brežnice,
ki dero ali v Atlantski ali pa v Veliki ocean. Med jezeri  je naj¬
veče Nikaraguasko  (92 □mirm), ograjeno z visokimi ognjeniki.
Iz njega teče reka San Juan  v Karaibsko morje.

Podnebje je na raznih krajih različno; zmerno toplo po visokih
planotah, vender še toliko gorko, da rasto rastline vročega pasa.
Zelo vroče je po primorji, vender ne nezdravo kakor po Mejikanskem.

Ne glede na P anamo,  ki se državno prišteva h Kolumbiji, in na
britanski Honduras  (na Jukatanu) se Srednja Amerika deli v 5
zaveznih republik, kterih ustava je po večem ponarejena po ustavi
Zedinjenih držav v Severni Ameriki. Prebivalcev  imajo skup
okoli 2.675.000; ti so po večem mešanci in Indijani, belega plemena
jih je komaj 1 / 2  milijona. Po veri so večinoma katoličani.

1. Guatemala (1211 □ mirm in 1,253.000 lj.): Guatemala
(56.000 lj.), gl. mesto na rodovitni planoti, redi košeniljke ter ima
precej obrtnosti in veliko kupčijo. San Jose,'luka  ob Velikem
oceanu.

— m*.

2. San Salvador (187 □ mirm in 560.000 lj.): San Salva¬
dor,  gl. mesto, ki mnogo trpi po zemeljskih potresih.

3. Honduras (1205 □mirm in 350.000 lj.): Tegucigalpa,
gl. mesto. Trujillo,  luka ob Honduraskem zalivu.

4. Nikar;! gua (1338 □mirm in 320.000 lj.): Leon,  staro
gl. mesto blizu Velikega oceana z živahno kupčijo.

5. Costarica (518 □mirm in 190.000 lj.): San Jose,  glavno
mesto na zahodni strani gora. Puntaš A r e n a s in P u e r t o Limon,
pristanišči.

Britanski Honduras (196 □ mirm in 30.000 lj.): Belize,
glavni kraj, ki daje obilo lesa „campeche“.

Prirodnine in omika. Poleg žita  so najimenitniši pridelki:
kakao, indigo, rajž, tobak, kava, sasaparilja, bombaž, sladkor, balzam
in raznovrsten les. — Pri živinoreji  jim košeniljka daje največ
dobička. Sama Guatamala napravi skoro polovico tega rudečega bar¬
vila, kolikor ga potrebujejo na svetu. -—Izmed kopani  n se dobiva
zlato, srebro, baker, železo in svinec. — Obrtnost  se je komaj
začela. — Kupčija  je jako velika, a prekomorska po večem v
tujih rokah. Izvaža razne surovine, vvaža pa razne obrtnijske izdelke.

2. Zahodna Indija.

Srednjeameriško otočje ali Zahodna Indija obsega vse otoke
med Severno in Južno Ameriko pa med odprtim Atlantskim oceanom
in Mejikanskim in Karaibskim morjem. Dele se v Velike in Male
Antilje pa Bahamske otoke.  Zadnje otočje šteje 500 do 600
nizkih in skalo vitih  otokov, ki skup merijo komaj 145 □mirm.
Velike (2167 □mirm) in Male Antilje so pa skoro vsi črez in črez
gorati. Podnebje  je povsodi namorsko tropično. Prebivalcev
imajo skup 4 3 / 3  milijona; ti so po veri katoličani in protestanti, po
rodu pa je okoli 2 x / 3  milij. zamorcev, 1 1 / 2  milij. mešancev, 900.000
Evropejcev in kreolov pa 9000 Indijanov.

Otok Haiti obsega 2 nezavisni  državi: 1. Zamorska re¬
publika Haiti  (239 □mirm in 550.000 lj.) z glavnim mestom
Port au Prince  (27.000 lj.), ki ima precej veliko kupčijo. —
2. Dominikanska republika  (»republika Dominikana". —
533 □mirm in 300.000 lj.), v kterej gospodujejo mulati. St. Do¬
mingo  je gl. mesto z lepo luko in veliko kupčijo.

Vsi drugi otoki so v oblasti  raznih evropskih  držav
in sicer:

a)  Britanski: 1. Bahamski ali Lukajski otoki,  med kte-
rimi je najzanimiviši W a tl in g (Guanahani), kjer je Krištof Kolumb
12. oktobra 1492 prvi stopil na suho. 2. Jamajka  (109 □mirm in
581.000 lj.). Kingston  (45.000 lj.), dobro utrjeno pristanišče z
veliko kupčijo. 3. Razni Mali Antilje:  Barbados, Tabago, Tri-
nidad i. t. d.

__ 177 —

b)  Španski: 1. Kuba (1188 □ mirm in 1,485.000 lj.), najob-
širniši in najbogatejši med Velikimi Antiljami, in prav primerno „biser
španske krone 11  imenovan. La Havana  (250.000 lj.), dobro utrjeno
glavno mesto, ima eno največih in najlepših luk na svetu, veliko
obrtnost in kupčijo. 2. Puertorico  (91 □mirm in 755.000 lj.).
Dobro utrjeno glavno mesto: St. Juan de Puertorico  (30.000 lj.)
z veliko pomorsko kupčijo.

c) Francoski so izmed Malih Antilj  : Martinique, Guade¬
loupe in še nekteri drugi kaj mali ostrovi; vsi skup merijo komaj
29 □ mirm ter štejejo 356.000 ljudi.

d)  Hollandski so izmed Malih Antilj:  St. Eustache, Cura 9 ao,
Buenaire in Aruba. Vsi skup merijo 11 □ mirm.

e)  Danski so izmed Malih Antilj:  St. Croix, St. Thomas,
St. Jean. Skup: 3 1 / 2  Qmirm.

Vsi zahodnoindijski otoki so posebno bogati raznih pridelkov
vročega pasa ter dajo obilo bombaža, kave, cukra (iz trstja), tobaka,
pimenta, indiga, mahagonovega in druzega lesa, raznih dišav i. t. d.
Ko pan in niso tako zelo bogati, dajo pa obilo bakra (na Kubi).
Obrtnost  je mala, kupčija  pa zelo velika.

C.  Južna Amerika.

Tudi Južna Amerika je primerna pravokotnemu trojaku; vrh
pravega kota jej stoji na vzhodu, kjer je tudi staremu svetu najbolj
približana, namreč od rta Sv. Boka do Afrike je komaj 300 mirm.
Proti jugu je močno zožena, tako da je celi nje trojak podoben
dolgemu klinu, ki je zasajen daleč proti jugu med Atlantski in Veliki
ocean. Najkrajša kateta ali zatezica je ob severni strani med Pa¬
namo in nosom Sv. Roka; meri namreč 512 mirm ali dobro toliko,
kolikor meri širokost tega nečlenovitega dela sveta od vzhoda do
zahoda (med Punto Parino in nosom Sv. Roka). Jugovzhodna kateta
od nosa Sv. Roka do rta Forwarda meri 630 mirm, hipotenuza pa
740. Polotokov nima Južna Amerika, če njim ne prištevamo celot¬
nega južnega klina (Patagonija). Obrežje je skoro povsodi premočrtno
ter le po neznatnih morskih zajedah in lukah nekoliko razvito. Meri
pa vse 2500 mirm ali polovica manj kot pri Severni Ameriki. Vender
je tudi pri Južni Ameriki na vzhodni strani dosta bolj razvito kot
na zahodni, meri namreč ob Atlantskem oceanu 1595 mirm ob Ve¬
likem pa le 920.

Navpična izobrazba Južne Amerike.

Po nadmorski visokosti je v Južni Ameriki  dosta več rav¬
nega nižavja  nego goratega sveta.  V obče sta nižava in gorati
svet med seboj v tem razmerji kakor števili 5 : 2. Gorati svet se razširja

12

na zahodni strani, nekaj tudi na severni in vzhodni, drugodi, zlasti pa
po sredi je neizmerna nižava, ki se pa na več krajih med gorovjem
raztega do Atlantskega oceana.

I. Na zahodni strani je pravo ohrodje vse celine, veliko pol-
dnevniško gorovje, ki od Ognjene zemlje do medmorja Panamskega
meri dobro 670 mirm; njegova širokost je kaj različna, 15 do 75
mirm, tako da njega podnožje meri le 18.600 □mirm. Pravijo mu
los Andes,  ali ker je v dolge vrste ali pogorja razrasteno, Cordil-
leras de los Andes.

Po porazni razredbi  bi to prvotvorno gorovje lehko delili
v enovrstne južne Ande, v dvovrstne srednje in mnogovrstne severne.
1. Južni Andi  imajo le po eno pogorje, ki ni skoro nikakor raz¬
rasteno. 2. Srednji  so sestavljeni iz dveh glavnih pogorij, ki na
več mestih narejate imenitne sklope. Med njimi so razprostrte visoke
planote s celinskimi slanimi jezeri, ali pa planotaste doline kaj visoke
nadmorske lege. 3. Severni  so še bolj razrasteni; večinoma se tri
glavna njih pogorja med seboj odmikajo ter zagrajajo kaj obširne
proti severju odprte podolnice.

Navadno delimo Ande  po dotičnih deželah.

d)  Andi na Ognjeni zemlji  od južnega rta Horna do Ma-
gelhanove morske ožine; njih hrbti merijo poprek 1500 »», in naj-
viši vrhi ne nad 2300. Do 1150 m  navzdol jih pokriva večni sneg,
na več mestih pa po grapah velikanski ledniki mole do morja.

b)  Andi Patagonski  so enovrstno pragorje, ki drži od rta
Forwarda do izvira Rio Negro ali do 42° j. š. Vzporedna njih zahodna
vrsta je po morji odtrgana od celine ter z najvišimi deli nareja
mnogo goratih otokov. Zahodno njih pobočje drži po stopnjevinah
v Patagonsko pusto nižavo. Poprek so te gore 1000 m  visoke;
ločnica večnega snega stoji ob njih 1600 m  nad morjem. Visokim
in s snegom pokritim goram pravijo „nevados“ (snežniki), golim
vrhom brez snega pa „paramos“ (goličava). Minchinmadon
2375 m.

c) Andi Čilski  od 42° do 20° j. š. so ozek s snegom pokrit
greben, poprek 3800 m  visok, ki se loči v 1) južno in 2) severno
Čilsko kordiljero. 1. Južna kordiljera  ima nad 30 ognjenikov
(5200 do 6500 m  visokih) ter drži z zmerom višimi vrhi proti severju
do ognjenika Akonkagua  6834 »», prvega velikana v Čilskem
pogorji. Nje hrbet ima tako neznatne vdrtine, da vsi prelazi stoje
še 3500 do 4500 m  nad morjem; najimenitniši je dvojni prelaz ob

179

strani Akonkagua: Cumbre in Dspalata  3715 in 4075 m , prek
kterega pelje najkrajša pot iz Valparaisa v Buenos Ayres. Ozko pri¬
morje je najrodovitniši in najbolj gosto poseljeni svet čilski.

2. Severna kordiljera  Čilska nima ognjenikov in v glav¬
nem grebenu se začenja uže nekoliko razraščati; od njega namreč
mole široke poprečne veje do Velikega oceana, na vzliodni strani pa
stoje ž njim vzporedna pogorja, med k ter i mi se kažejo prve visoke
planote v južnih Andih. Taki 2 planoti ste C at a m ar e a in Tuku-
man.  Ob zahodnem pobočji skoro nikdar ne dežuje, zato se med
24 l /a° in 2 P/ 2 0  j- š- razširja do 9 mirm široka in 1000 do 1600 1  n
visoka planota, ki je s peskom pokrita; pravijo jej puščava A ta¬
cam a. Sedaj se je v njej naselilo nekaj ljudi, ker so našli onde
bogate zaklade solitra in srebra.

d)  Andi Bolivski in Peruvanski  polnijo kot zelo razra-
steno pragorje ves svet med 20° in 4° j. š. Nad ognjenikom Ata-
cama se začno razraščati v 2 pogorji, ki ograjate 3500 do 3900 m
visoko planoto Potosijsko (po mestu Potosi, 4070 m); 6500 m  me¬
rijo poprek nju vrhi, med kterimi se L ir im a najbolj odlikuje. Od
te planote drži Primorska kordiljera  (Cordillera de la cuesta)
proti Severju tik Velikega oceana, h kateremu jako strmo propada.
Po njej stoji mnogo ugasnenih in gorečih ognjenikov, ki mole nad
ločnico večnega snega (ta stoji ob teh gorah 5500 m  nad morjem).
Zanimiva sta ognjenika Arequipa  (6180 m)  in Chuquibamba
(6450 m ); dosta viši so pa Sahama  (7045 m ), Parinakota
(6718 m)  in Gualatieri  (6695 m).

Še više vrhe ima vzhodno pogorje, navadno Kraljeva kor¬
diljera  (Cordillera real) imenovano; med njimi se najbolj odliku¬
jeta Ilimani  7315 m  in Ilampu  ali Nevada de Sorate  7563 m,
naj viši točki ameriške zemljine. Prelazi so v južni polovici še pod
ločnico večnega snega, vender poprek 4200 m  nad morjem. V severni
polovici so pa poleg velikankih snežnikov (nevados) kaj globoko vdrti
prehodi; na nekem mestu je hrbet tako vdrt, da je sedlo za 1500 m
niže nego bližnji Ilimani.

Med rečenima kordiljerama se razprostira planota Peruvan-
ska in Bolivska;  obsega najmanj 600 □ mirm in stoji okoli
4200 m  nad Velikim oceanom. Na njej je slano jezero Titikaka; zato
jej pravijo tudi planota Ti tikaš  k a. Na severni strani tega jezera
se obrobni kordiljeri zopet primikujete ter se zraščate v velikanski
sklop Kuzkovski  (po mestu Kuzko). Še dalje proti severju sta v

12 *

— 180  —

tem oddelku dva draga gorska sklopa, po mestih Pasco in Loja ime¬
novana; med tema so Andi razrasteni celo v 3 pogorja, med kte-
rimi po dolgih dolinah Maranon in njegov prvi desni dotok Huallaga
tečeta. Tam, kjer Maranon presekuje srednjo kordiljero, dere kaj brzo
skozi vrsto skalovitih vrat, ktere ondotni prebivalci „pongos“ zovejo.
Te brzice doslej tudi najbolj zavirajo neposredno zvezo plovnega go¬
renjega teka z njegovim tekom prek Brazilske nižave.

e)  Andi Quitski ali Ecuadorski  drže z 2 pogorji od gor¬
skega sklopa Lojaskega  do sklopa de los P as to s 1° s. š. Obe
prvotvorni kordiljeri ograjate visoko planoto Ecuadorsko, ki jo po¬
prečni pogorji ločite v 3 predele. Severni in največi predel je visoki
dolini podobna planota Quitska, do 40 mirm dolga, 2 do 3 široka
in 2300 do 2900 m  visoka. V zahodni kordiljeri stoji ognjenik
Chimborazo  6548 m,  ki so ga dolgo časa imeli za naj viši hrib
na svetu, v vzhodni pa ognjenika Cotopaji  (5940 ni)  in An-
t i s a n a.

/) Andi Kolumbijski ali Novogranadski  so razrasteni
v 3 dolge kordiljere, ki ograjajo proti Severju odprti podolnici reke
Magdalene in nje velikega dotoka Kavka. Najbolj nizko zahodno po¬
gorje (poprek 1600 m  visoko, najviši vrhi pa merijo 3300 m)  ali
kordiljera C hoška  (Choco) je zelo bogata zlata in platine; na
severji je razcepljena v dve veji, med kterima je podolnica reke
Atrato. Srednja veja ali kordiljera Quindiuska  ima še mnogo ognje¬
nikov, med kterimi se Huila  (5700 m),  najviši vrh nad ravnikom,
najbolj odlikuje. Vzhodna veja ali kordiljera Suma  Paz  dela raz¬
vodje med Magdaleno in Orinokom ter se proti Severju kaj naglo
znižuje. Med srednjo in vzhodno kordiljero je imenitna visoka pla¬
nota Bogota,  ki obsega okoli 10 □mirm. Ta goljava je po vsem
zelo podobna glasovitemu dolu Kašmirskemu v Himalajskih gorah.

II. Posamična gorovja v Južni Ameriki:

a ) Sierra nevada de Santa Marta  je razdrta, do 5500 m
visoka gorska gromada med dolenjo Magdaleno in Marakaibskim za¬
livom. El Picacho  5490 m.

b)  Primorsko gorovje Venezuelsko ali sierra  Co¬
st a n er  a med Marakaibskim zalivom in nižavo ob Orinoku obsega
2 vzporedni pogorji, ki vlečete od zahoda proti vzhodu ter ste poprek
1600 do 2000 m  visoki. Na zahodu se sicer držite prek 540 m  visoke
planote kordiljere Kolumbijske, vender se po snovini od nje po polnem
ločite. Pic de Naiguata  2760 «.

— 181  —

c)  Guajansko gorovje ali sierra Parime je med Ori-
nokom in Amazonsko nižavo ; od Atlantskega morja je na severo¬
vzhodni strani loči globoka ravan, ki je 4 do 10 mirm široka. To
višavje je podobno malo visoki planjavi, na kterej so bolj ali manj
vzporedna pogorja v zahodno-vzhodno mer razstavljena. Maravaca
3185 m  in Duida  2700 m  sta najviša vrha. Sredi teh malo znanih
gor so si v preteklih stoletjih domišljevali zlati paradiž (el Dorado),
ki so ga tolikokrat brez vspeha iskali.

d)  Brazilske gore  se razraščajo med nižavo Amazonsko in
Laplatsko. Podobne so 350 do 650 m  visoki planoti, po kterej so
razna pogorja od juga proti Severju bolj ali manj vzporedno poteg-
nena. Med temi se 3 posebno odlikujejo. S er ra do Mar (primorsko
pogorje), ki nareja naj lepše luke brazilske in se pri Rio Janeiru
ser ra dosOrgaos  imenuje. S to vzpored stoji bolj na zahodu
ob povirju veletoka Parane brazilsko glavno pogorje s er ra Man-
tiqueira,  ki se dalje proti severju (od 21° j. š.) zove serra do
Espinhaso  (gorsko hrbtišče). V tem so naj viši vrhi brazilski (Ita-
tiaia  3140 m).  Še bolj na zahodu pa je serra Geral  in s to
vzporedna serra dos Vertentes,  kaj dolg in poprek 800 m
visok hrbet, ki dela razvodje med Laplato in Maranonom.

III. Nižave  v Južni Ameriki se imenujejo po dotičnih ve¬
letokih :

a)  Nižava ob Orinoku  (9000 □ mirm) na jugu tako ne¬
znatno prehaja v Amazonsko, da se tam neka reka razcepi in z enim
rokavom (Casiquiare) teče v Rio Negro (Maranon). Po večem je po¬
krita s travo („ljanos“), le na desni strani Orinoka je je nekaj z
brdi in višinami prekrižane in s pralesom dobro zarastene.

b)  Nižava Amazonska  (72.000 □ mirm) obsega ves svet
med srednjimi Andi in Atlantskim oceanom pa Brazilskim in Gua-
janskim gorovjem. Velikanska ta planjava meri na raznih mestih
od juga proti severju 75 do 300 mirm, od vzhoda proti zahodu pa
450. Le malo visi k vzhodu, kajti ob podnožji Lojaskih Andov stoji
nje površina le 370 m  nad morjem. Po večem je z lesom dobro
zarastena. To so imenitne „selvas“  (hylea), prek kterih 450 mirm
hoda ne zadeneš na najmanjši kamen. Pristopen je ta gosti pragozd
le ob veletokih, ki se vsako leto redoma napenjajo, črez nizke bre¬
gove stopajo in pol leta dolgo bližnje gozde namakajo. Drugodi je
nižava brez gozdov in le s travo, do 3 m  visoko, pokrita. Na jugo¬
zahodu ob malo vzpetem razvodji prestopa v sledečo nižavo.

182

c ) Nižava ob Laplati je večinoma s travo pokrita; tej
pravijo »pampas", po kterik se pašo nebrojne črecle na pol divjih
konj in goved; ponekodi se pa razprostirajo močvirnate ali pa pu¬
ščobne pokrajine. Na jugu nevidno prehaja v

d)  Patagonsko nižavo  med Atlantskim morjem in vzhod¬
nim pobočjem Patagonskih Andov. Ta ravan je po večem puščobna
pa skalovita in le ob globoko vdrtih vodotočih s travo pokrita.

Kopnozemeljsko vodovje Južne Amerike.

Reke v Južni Ameriki so kaj enotero razvite; počasi se vale
prek nižave ter imajo k večemu le kratek gorenji tek med goratim
svetom. Ker so Andi pomakneni na zahodno stran zemljine ter je
ta po večem k vzhodu naklonjena, so na to stran tekoče reke tudi
najbolj razvite. V veliki ocean dero le male reke in potoki. Najime-
nitniše so:

1. Atrato  teče iz kordiljere Choške v Darienski zaliv.

2. Magdalena s Kauko  izvira iz malega jezera ter teče
med Kolumbijskimi Andi in prek kaj vroče plodne nižave v Kara-
ibsko morje. Jedina, okoli 155 mirm dolga reka na severji, po kterej
tudi parobrodi plavajo.

3. Orinoko  izvira v sierri Parimi ter se po zelo zvitem 235
mirm dolgem teku izliva skozi več rokavov v odprto Atlantsko
morje. Ob gorenjem teku ima več brzic; tudi se od njega odcepi
300 m  širok in 10 m  globok rokav (Casiquiare), ki drži k Rio Negru,
velikemu dotoku Maranona. Ker morska plima v njem sega do
mesta Angostura (Ciudad Bolivar), plavajo po njem 60 mirm navzgor
najveee morske laclije, dalje pa manjše ladije in parobrodi. Največi
dotoki: Guaviare, Meta in Apure.

4. Essequibo ali Aranauma, 5. Demerara, 6. Ko-
rentinj, 7. Saramacca in 8. Surinam  izvirajo v Guajanskih
gorah ter namakajo ondotno vročo in kaj nezdravo primorsko nižavo.

9. Maranon ali Amazonski  veletok, naj veča voda na svetu,
izvira z imenom Tunguragua na visoki planoti Bombonski iz Ljauri-
koče, t. j. jezero Ljarij (komaj 15 mirm od Velikega oceana). S prva
teče 90 mirm daleč med gorami, ktere z brzicami zapušča na vzhod¬
nem podnožji sklopa Lojaskega. V velikansko, po njem imenovano
nižavo stopivši je le 370 m  nad morjem. Kaj počasi se vali prek
planjave (na mirm pada le za 0'75 m)  ter se izliva na ravniku v 2
širokih rokavih v morje: severni je 9 mirm širok, južni, navadno
Para  imenovan, pa le dobro 2. Vode toliko izliva v morje, da se
45 mirm od ustja še natanko loči od morske vode. Plima morska
sega 90 mirm navzgor in je na nekterih krajih ladijam posebno

— 183  —

nevarna (pororoka), zato so ga Indijani imenovali Amasona, t. j. pokon-
čevalec čolnov. Zlasti na dolenjem teku ima premnogo otokov in ob tem
pa ob srednjem teku tudi vsakoletne povodnji (od januarja do aprila),
ob kterib voda za 13 m  narašča ter se razliva črez neizmerne pra-
gozde ob njegovem vodotoči. Okoli 570 mirm dolgi Maranon spre-
jemlje črez 100 dotokov, med kterimi so poglavitni dosta daljši in
vode dosta bolj bogati nego Donava ali Volga v Evropi. Ni čuda,
da se po njem in dotokih vozijo velike ladije in parobrodi sedaj do
meje Peruvanske. Najimenitniši dotoki so na desni: Huallaga,
Ukayali ali Apurimak, Purus ali Amaru Mayu  (Kačja reka),
Madeira, Tapajos, Xingu ali Paranaibe in Tokantins;
na levi pa: Napo, I§a, Japura aliZaketa, Rio Negro  s
Casiquiarom, Araguaj i. d.

10. Paranahiba  z otoško delto. 11. San Francisco  (240
mirm) izvira na serri Negri v vzhodni Braziliji ter se skozi široko
ustje izliva v morje. Vsakoletne povodnji.

12. Rio de la Plata ali Sreberna reka  postaja iz veli¬
kanskih izvirnih rek Paraguaja  (300 mirm) in Parane  (330
mirm); z zadnjim imenom teče dalje proti jugu, kjer malo pred
izlivom v sebe sprejemlje veliki dotok Uruguaj;  od tod se zove
Lapi  a ta.  Nje ustje je 15 mirm široko, a le malo globoko. Razne
nje plovne žile merijo črez 7500 mirm ter odpirajo osrednjo Južno
Ameriko svetovni kupčiji.

13. Rio Colorado in 14. Rio Negro  tečeta zelo vzporedno
iz Čilskih gora prek Patagonske nižave.

Jezer ima Južna Amerika več, a najimenitniše je Titikaka
(83 Q mirm) na visoki planoti Bolivsko-peruvanski. V ta sv. kotel
starih Peruvancev se izliva več rek; posebno se pa odlikuje z mno¬
gimi otoki.

Občne podnebne razmere v južni Ameriki.

Po vročem pasu  se razširja večina Južne Amerike, ktero
ravnik 300 mirm daleč prek srede reže. V obče pa je vročina po
tem pasu v Ameriki nekaj manjša nego po isti zemljepisni širini v
Afriki (in sicer zato, ker je Amerika nekaj ožja, ker ima več tekoče
in stoječe vode, velikanske gozdove, manj vroče severnovzhodne (in
južno vzhodne) pasate, ki iznad Atlantskega oceana prišedši prek
Amerike vejejo i. t. d.). Najbolj vroča mesta so sredi tega pasa; ob
severnem primorji je srednja letna temperatura 26 do 28° C., ob
ustji Maranona le malo črez 26°. Grede proti zahodu se pa letna
temperatura v Andih po nadmorski visokosti redoma zmanjšuje
(Lima 23° C., Quito 15 1 / 2 ° C., St. Fe de Bogota 157 3 0  C.), vender
se razni letni časi med seboj le malo ločijo. Ločnica večnega snega
je ob ravniku 4880 m  nad morjem, v Boliviji še celo 650 m  više.

184 —

Onostran južnega povratnika ima južni del novega sveta na-
morsko  podnebje, zlasti kaj mehke zime; poletna vročina pa je
na zahodnem obrežji nekaj zmanjšana po mrzlem morskem toku, ki
izvira v Južnem ledenem morji. Izoterma + 4° C. reže južni ogel
Amerike. A tudi poletje je po Patagoniji, zlasti pa po Ognjeni zemlji
kaj hladno, tako da celo po dolinah večkrat sneg pada.

Državna razdelitev in mestopis.

Južna Amerika  obsega 9 samostalnih republik, eno
cesarstvo in evropejska  posestva (naselbino) v Guajani.

1.  Kolumbija ali Nova Granada  (8307 Qmirm) ima okoli
3 milij. ljudi; ti so po veri večinoma katoličani, po jeziku Spanci,
po krvi pa je 1 / 6  Kavkazcev, J / 6  Indijanov, črez polovico mešancev
in nad 100.000 zamorcev.

Dežela je nekaj gorata, nekaj pa ravna, povsodi dobro močena
(Magdalena, Kavka in Atrato). Obsega pa ta zavezna republika 9
držav (s Panamo na srednjeameriškem medmorji) in okrajino Bogoto.

■— Santa Fe de Bogota  (43.000 lj.), gl. mesto na 2630 m  visoki
planoti, ktero zemeljski potresi preradi pretresajo. Panama  (20.000
ljudi), primorsko tržišče ob Panamskem zalivu; od tega drži želez¬
nica v Aspinvvall ob Karaibskem morji. Carthagena,  močna pri¬
morska trdnjava.

Glavni zemeljski pridelki  so: bombaž, tobak, sladkor, kava,
kakao, razne dišave, sadje, rajž. les. V Kordiljerah pa dobivajo pre¬
mnogo zlata, veliko platine in srebra, bakra in smaragdov.

2. Venezuela (11.376 v  Qmirm) ima 2,075.000 ljudi; ti so po
veri katoličani, po jeziku Španci, po krvi pa večinoma mešanci
(mulati in zambi).

Ta obširna dežela je v porečji Orinoka ter je nekaj gorata
(Kordiljere in sierra Parime), nekaj pa ravna. V nižavi so Ormoški
Lian  o s in Ormoške S el v as. Povsodi je dobro močena in zelo
rodovitna. Obsega pa sedaj ta zavezna republika 8 držav, 5 pokrajin
in 1 naselbino. — Caracas  (50.000 lj.), zavezno mesto, ima pri¬
stanišče in vseučilišče. La Guayra in Puerto Cabello,  prista¬
nišči. Cumana in Maracaibo  (24.000 lj.), primorski tržišči.
M e r i d a, vseučilišče.

Pridelki:  bombaž, rajž, žito, tobak, sladkor, kava, sadje,
dišave, kakao i. t. d. Po Ormoških Llanos se pašo velike črede polu-
divjih konj in goved. Kupčija  je velika.

3. Republika Ecuador (6433 Qmirm) ima 1,150.000 ljudi, ki
so po veri kristijani, po jeziku Španci, po krvi pa jih je nad polo¬
vico belega plemena, okoli 500.000 Indijanov (med temi še 200.000
divjakov), drugi so pa mešanci in zamorci.

Veča zahodna polovica je gorata,  manjša vzhodna pa je
gozdnata nižava,  ktero mnogi dotoki Maranona  namakajo.

Upravno se deli v 11 pokrajin. — Quito  (80.000 Ij.), gl. mesto na
2957 m  visoki planoti, ki jo ograjajo velikanski snežniki ; tempera¬
tura se preminja le med 14 in 16° C.; ima precej obrtnosti in kup¬
čijo v pristanišče Guayaquil. Riobambana  podnožji Chimboraza.
Loja  z najboljšim lubjem kineškega drevesa. Eeuadorski so tudi
zelo oddaljeni otoki Galapagos  v Velikem oceanu.

Pebivalci se močno pečajo s poljedelstvom in živinorejo.
Mnogo dobička jim daje tudi košeniljka in kineško drevo, kterega
lubje kot neprecenljivo zdravilo prodajajo. Dalje dobivajo zlato, srebro,
živo srebro, žveplo, smaragde. Obrtnost in kupčija se zmerom bolj
razvijate.

4. Republika Pernvanska (11.200 □mirm) ima 3,050.000 ljudi,
ki so po veri skoro vsi katoličani; govore španski. Po krvi je 57°/ 0
Indijanov (350.000 poludivjakov), 23°/o mešancev (Cholos in Zambos),
ostali so belopoltniki in zamorci.

Velika večina te dežele je gorata  (Kordiljere in visoke pla¬
note, Titikaka), le vzhodna nje stran je ravna nižava, ki jo Ma-
ranon  in premnogi njegovi gorenji dotoki  namakajo. Upravno se
ta republika deli v 21 pokrajin (departimentos). — Lima  (102.000 lj.),
dobro utrjeno gl. mesto; železnica je veže s pristaniščem Callao
(34.000 lj.). Na jugu stoje otoki Chincha  z legami guana ali tič-
jeka za gnoj. Kuzko  (19.000 lj.), nekdanje stolišče staroperuvanskih
vladarjev, inke  imenovanih. Od Velikega oceana drži prek Are-
quipe  (2140 m  nad morjem in 30.000 lj.) v Puno  ob jezeru Titi¬
kaka (3950 m)  železnica, ki prestopa Ande 4650 m  nad morjem.

Pridelki: žito, bombaž, kava, sladkor indigo i. t. d., les, kineško
drevo. Rede  ovce, lame, alpake i. t. d. Kopanine:  zlato, srebro,
platina, živo srebro, baker, kositer, soliter, kuhinjska sol, premog.
Obrtnost je precej razvita.

5 v . Republika Bolivija (12.973 □ mirm, a vsled nesrečne vojske
mora Čilski odstopiti 226 [jmirm) ima 2V 3  milij. ljudi; med temi
je skoro 90°/ 0  Kavkazcev in mešancev, ostali so Indijani.

Bolivija  je najviša gorska dežela  v Južni Ameriki, mo¬
rebiti naj viša na svetu, ki je še poseljena; kajti najviša stanovališča
stoje 4700 m  nad morjem (Andi: Ilimani, Nevada de Sorata; puščava
Atakama ob kratkem primorji). Zahodna nje polovica sega v nižavo
Maranonsko in Laplatsko. Ta del je dobro močen (Madeira s svojimi
pritoki; Pilkomajo in Paraguaj). — Chuquisaca ali Sucre  (24.000
ljudi), gl. mesto na 2850 m  visoki planoti, ima bogate zlate in sre-
berne rudnike. Pot osi (23.000 lj.), nekdanje gl. mesto na 4100 m
visoki planoti, dobiva srebro. La Paz (77.000 lj.) ob jezeru Titikaka
ima največo obrtnost v deželi. Cochabamba  (41.000 lj.) prideluje
obilo žita. Cobija  ali Puerto da Mar, edina bolivijska luka.

Zemeljski pridelki  so tisti kakor na Peruvanskem; le da je
Bolivija prava domačija kineškega drevesa. Isto velja o drugih pri-
rodninah.

— 186

6. Republika Čilska je doslej merila 3215 □ mirm. Vsled po¬
godbe ( 23 / 7  1881) z Argentinsko republiko, se je polastila vse zahodne
(gorske) Patagonije in zahodne Ognjene zemlje; ta svet meri 2157
□ mirm, a je brez prebivalcev. Da bode tudi od^ Bolivije dobila po¬
krajino, bilo je uže omenjeno. Prebivalcev ima Čilsko 2,421.000 ; ti
so po veri katoliki, po krvi pa večinoma mešanci in Indijani; Kau-
kazcev je okoli 160.000, potem pa nekaj zamorcev.

Čilsko je ozko primorje, ktero enovrstni Andi  pokrivajo (Akon-
kagua); na severni strani je puščava Atakama.

Podnebje  je jako prijetno in ugodno, zlasti po južni polovici
(ameriška Italija). Upravno je ta republika razdeljena v 17 pokrajin
(provincias) in 2 okraja. — Santiago  (155.000 lj.), gl. mesto v
rodovitni pokrajini. 187 km  dolga železnica ga sklepa z Valparaiso
(val-paraiso = dol rajski, 100.000 lj.), cvetočim tržiščem ob Velikem
oceanu. Valdivia  z lepo luko. Plodni otok Juan Fernandez
(Robinzon).

S poljedelstvom  se kaj umno in pridno pečajo; pridelki:
turšica, pšenica, ječmen, sočivje, predivo, sadje; po nizih krajih:
oljke, smokve, mandelji i. t. d. Obilo je lesa. — Rede  govejo ži¬
vino, ovce, konje, osle, svinje. — Obilo je bakra, srebra, mnogo
zlata, železa, svinca in premoga, potem pa soli. —• Obrt.nost  ni
sicer velika, a vender najbolj razvita v Južni Ameriki. Kupčija  pa
jako živahna; podpirajo jo tudi železnice, ki sedaj 1700 km  merijo.

Patagonija je po zahodni strani po polnem gorata; vrhi so s
snegom in ledom pokriti; po nižili krajih pa je dobro zarastena
(bukve, breze). Vzhodna stran je planjava, polna jezer in močarin ;
ponekodi se tudi razprostirajo velike pustinje in pašnje, po kterih
se mnogobrojne črede poludivjih konj in goved pašo. Surovi in ma¬
likovalski Patagonci se žive z lovom in ribištvom, nekteri tudi z
živinorejo. Ob Magelhanovi ožini morski životarijo kaj divji Pešereci,
ki so kaj majhne in grde postave. Zahodna  stran Patagonije je
sedaj čilska,  veča vzhodna  stran (6726 □mirm) pa argen¬
tinska.

Ognjena zemlja (Tierra di fuego) obsega več goratih otokov
onostran Magellianove ožine. Le ob morskem obrežji živi okoli 2000'
Pešerecev od rib. Zahodna  stran (527 □mirm) je čilska,
vzhodna  manjša (204 □mirm) pa argentinska.

Falklandski otoki  (125 □ mirm) so gorati in dobro močeni.
Po njih se pašo črede poludivjih konj in goved. Ljudi imajo okoli
1450. Sedaj so angleški.

Otoki Aurora, Južna Georgija, Sandtvichovi  otoki,
Južni Or kadi, Južni  S e tl  and  so goli skaloviti otoki skoro
brez rastlin. Ob njih živi le mnogo morskih tic, plavutonožcev in
drugih morskih živali.

7. Zavezna republika Argentinska (21.429 + 6930 □ mirm —
28.359 0 mirm) ima 2 3 / 6  milij. ljudi (teh je le 25.000 v Patagoniji),
ki so po krvi Indijani, Kaukazci, zamorci in mešanci.

187 —

Zahodna stran te dežele je gorata  (pobočja in odrasleki čil¬
skih Andov), vsa zahodna stran je po polnem ravna: nižava  ob
L a pl  a ti. Ponekodi močvirna in puščobna, ponekodi pa zelo plodna,
in kjer ni obdelovana, le s travo pokrita (Pampas Laplatske). Na¬
makajo jo veletoki: Parana, Paraguaj, Uruguaj: Laplata. Upravno se
loči v 14 pokrajin in 3 okraje. — Buenos Ayres  (250.000 lj.),
gl. zavezno mesto ob 6 mirm širokem ustji Laplate z velikansko
kupčijo. Parana,  nekdanje gl. zavezno mesto. Cordova  (30.000
ljudi), imenitno tržišče. Mendoza  med andskimi goricami v prero-
dovitni pokrajini, ki daje obilo žita, vina in sadja. Od tu drži že¬
leznica v Buenos Ayres, proti zahodu pa prek Andov (prehod Uspalata
4075 m)  v Santiago. S. Juan.

Poljedelstvo je zanemarjeno; bolj razširjena je živino¬
reja,  zlasti po travnati planjavi, kjer se pašo nebrojne črede polu-
divjih konj in goved. Rudarstvo  je neznatno, obrtnost  majhna,
kupčija  pa velika.

8.  Republika Uruguaj ali Banda oriental (1869 Q mirm) ima
440.000 ljudi; med njimi polovica naselnikov, Indijanov pa nič.
Ljudstvo se peča skoro samo z živinorejo.

Ta dežela je nekaj gorata (južne veje Brazilskih gora) nekaj
pa ravna. Zemlja je kaj plodna in dobro močena (Rio Negro, ob
meji pa Uruguaj in Laplata). Upravno je razdeljena v 13 pokrajin
(departimentos). — Montevideo  (92.000 lj.), gl. mesto ob ustji
Laplate z veliko a plitvo luko. Kupčija je zelo velika, a po večem
v francoskih rokah.

9. Republika Paraguajska (2393 □ mirm) ima okoli 300.000
ljudi, ki so po krvi Indijani in mešanci; belopoltnikov je malo.

Dežela je nekaj hribovita,  nekaj pa ravna;  povsodi rodo¬
vitna, če jo veletoka (Paraguaj in Parana) s svojimi povodnjami ne
močvirita. — Asuncion  (25.000 lj.) ob Paraguaji, gl. mesto in
imenitno tržišče. Vili  ar  ic  a ima največ čaja „mate“ (Rex paraguensis
daje imenitno „hierba de mate“).

Najbolj se pečajo s kmetijstvom  (žito, rajž, bombaž, sladkor
in tobak); povsodi v  nabiraj o tudi po deželi imenovani čaj (mate),
tudi lesa je obilo. Živinoreja  je razširjena. Obrtnost  majhna,
kupčija  pa velika.

10. Cesarstvo Brazilsko meri 83.372 □mirm ter šteje 11,780.000
ljudi. Po veri so večidel katoliki. Po krvi je 4 milij. belopoltnikov,
2 milij. zamorcev, 4 milij. mulatov in mesticev, drugi so pa Indijani.
Občevalni in uradni jezik je portugalski.

Skoro a / 3  vsega površja je ravnega nizkega sveta; ta ravnina
je nižava  Maranonska. Dobro 3 / 7  je je pokrite z gozdi, ki zlasti
ob Maranonu drže 60 do 130 mirm na široko in 300 na dolgo.
Poleg obrežja, ki je 600 mirm dolgo in polno pripravnih luk, je
tudi ozka nižava, ki je dobro močena, zelo rodovitna in doslej skoro
edini obdelovani svet v Braziliji. Brazilsko višavje  obsega okoli

— 188  —

28.000 □ mirm. Na 300—650 m  visoki planoti stoje vzporedna po¬
gorja. Maranon s svojimi dotoki, Paranahiba in St. Francisco pa
Parana, Paraguaj in Uruguaj (ti 3 z gorenjim tekom) namakajo bra¬
zilsko zemljo. Podnebje je vroče, a vender zdravo. Ločita se 2 letna
časa: suha zima  od maja do oktobra, pa deževno poletje  od
novembra do aprila. Ta menjava med suho in vlažno, zelo mokro
sapo ne de dobro Evropejcem in celo med tam rojenimi prebivalci,
zlasti ob morskem obrežji vzročuje po gostem hude bolezni.

Upravno se to ustavno  cesarstvo deli v 21 pokrajin. —
Rio de Janeiro  (275.000 lj.), gl. in st. mesto ob prostornem in
dobro utrjenem pristanišči, ki se šteje med najlepša na svetu; ima
črez ves svet razširjeno kupčijo (za kavo je največe tržišče na svetu)
in razvito veliko obrtnost. Bahia  ali cuidad de San Salvador
(150.000 lj.), drugo primorsko tržišče ob zalivu Vseh svetnikov, ima
preveliko kupčijo, zlasti s sladkorjem. Dotična pokrajina je najgosteje
poseljena in dobro obdelovana. Pernambuko ali Recite  (120.000
ljudi), pristanišče z veliko kupčijo. Para  ali Santa Maria di Belem
(40.000 lj), tržišče na ustji Pare. O uro Preto  (Villarica) na pod¬
nožji hriba Itakolumi, izpira iz peska zlato in demante. Diaman-
tino  dobiva zlato in demante. Cuyaba,  glavno mesto bogate
rudarske pokrajine Malto Grosso.

Priredili ne in omika. Brazilija se vrsti med dežele, ki so z
raznimi prirodninami najbogateje obdarjene. Ravniška vročina in
obila moča naredite, da rastline kaj bujno rasto v mastni zemlji. A
obdelanega je komaj 3°/ 0  vsega površja, večinoma po primorji, po
notranjem le okoli imenitnih rudarskih mest. Poljedelstvo  pa je
v obče zelo zanemarjeno, ker mastna zemlja brez posebne skrbi daje
obilo najdražjih pridelkov. Najirnenitniši so: kava (nad 4 / 7  vse kave
na svetu), bombaž, sladkor iz trstja, potem tobak, južno sadje, ba¬
nane i. t. d. Neprecenljivi so njih gozdi, ki dajo raznovrstnega lesa
za razne izdelke in za barvilo.

Razen divjih živali  (jaguarjev, tapirov, opic, papig i. t. d.)
se po neizmernih pašnjah, pampas imenovanih, pašo nebrojne črede
poludivjih goved in konj. Po kmetijah drže tudi mnogo domače
živine. Tudi z ribištvom se močno pečajo. — Prebogata je dežela raznih
kopa  n in,  a rudarstvo je skoro po polnem zanemarjeno. Zlata in
srebra so nekdaj dobivali preobilo, a sedaj le malo. Le demantov
pridno iščejo; teh je Brazilija poleg južne Afrike blizu najbogatejša
dežela na svetu. Največ jih dobe v pokrajinah Minaes Geraes in
Matto Grosso.

Obrtnost  se je komaj začela in sicer le v večih mestih.
Notranja kupčija  je majhna, ker cest skoro po polnem pomanjkuje
(vse železnice sedaj merijo 340 mirm); bolj živahna je ob plovnih
rekah in ob morji. Velika pa je prekomorska kupčija zlasti s Se¬
verno Ameriko in Evropo. — Šolstvo  je zelo zanemarjeno.

11. Guajana leži ob Atlantskem morji med Brazilijo in Vene¬
zuelo. Ob morji je globoka nižava, po večem črez mero močena in

189  —

kaj nezdrava. Po notranjih straneh jo pa pokriva sierra Parime.
Reke brežnice: Essequibo, Demerara, Korentinj, Saramacca, Maroni
in Surinan i. d. jo namakajo. Silno rodovitna zemlja rodi pod vročini
podnebjem kavo, bombaž, cukrovo trstje, kakao, tobak, indigo, poper
i. t. d. Meri pa 4620 [j] mirni ter šteje 350.000 ljudi.

Razdeljena je ta dežela med Francoze, Hollandce in Angleže.

a)  Francoska  Guajana ali Cajenne  (1214 □ mirm in

36.000 Ij.) je zelo zanemarjena in kaj nezdrava pokrajina. Francozi
pošiljajo sem razne hudodelnilte, ki v kaj nezdravi sapi nad moč¬
virno zemljo večinoma hitro ginejo. Cajenne.

b)  Hollandska  Guajana ali Surinam  (1193 □mirm in

64.000 lj.). Hollandci so z nasipi reke ogradili in izkopali več pre¬
kopov ter tako prej nezdravo močvirnato zemljo spremenili v zdrav
in najplodniši svet. Parama ribo,  glavno mesto in tržišče.

c ) Britanska  Guajana ali Demerara  (2212 Q mirm in

250.000 lj.) daje obilo pridelkov vročega pasa. Georgetown,
glavno mesto in tržišče na reki Demerari.

V. Avstralija.

Ime, lega in obširnost.

V 16. stoletji so španski mornarji iskali izmišljeno „Južno de¬
želo “ tako zvano ter ra australis,  ki se bi bila imela okoli juž¬
nega tečaja enako razširjati, kakor se razširja stari svet okoli
severnega tečaja. Po tej izmišljeni Južni deželi so 5. zemljino ime¬
novali Avstralijo,  ki so jo Hollandci v 17. stoletji svetu odkrili.

Avstralija  je razen nekaj otočij vsa razpeta po južnem
poloblu. Kakor Evropa sredi celinskega polobla stoji Avstralija sredi
povodnega ali oceanskega ter se prav primerno tudi imenuje O c e a n ij a.
Obliva jo krog in krog Veliki ocean, le na zahodni strani sega In¬
dijsko morje do nje celine, ktero so najditelji zvali NoviHolland
(1642). A to ime so sedaj opustili in celino imenujejo Avstralijo
v ožjem pomenu; celini bližnji 3 veliki otoki z dotičnimi malimi
(notranji otoški pas) se skup zovejo Avstralska Azija,  drugi v
Velikem oceanu proti Ameriki posejani otoki in otočja skup pa Po-
lynezija ali Mikronezija.

Ves ta svet skup meri 89.529 □mirm.

Porazna razredba.

Celinska Avstralija  je primerna šesteroogelniku, ki ga
morje le na severni in južni strani nekaj bolj razjeda. Tako je
na severji Cambridgeski  zaliv, iz kterega preliv Čl a renče  tik
polotoka Kobur  g a drži v Harafursko morje. Tega se na jugu
drži zaliv Kar p en tari  a,  iz kterega pelje krog iztegnenega pol¬
otoka Torka  preliv Torreski v Koraljno  morje. Tako se
imenuje to morje, ker ondotno celinsko obrežje ograjajo do južnega

— 190

povratnika ladijam kaj nevarni koraljni grebeni. Dalje proti jugu do
nosa Wilsona ni več teh grebenin in strmo obrežje ima polno naj-
ugodniših pristanišč. Južno obrežje, po Bassovem  prelivu ločeno
od Tasmanije,  ima le 2 veči zajedi, namreč zaliv sv. V i n e e n t o v
in Spencerjev,  drugodi pa je obrežje ob Avstralskem zatonu
premočrtno. Tudi na jugozahodu je več ugodnih pristanišč, severo¬
zahodno obrežje pa je po večem premočrtno, nizko in peščeno.

Otokov pa ima Avstralija toliko, da se vtem  nobena zemljina
ž njo ne more meriti. Ves otoški nje svet meri dobro 13.000 □mirm,
t. j. skoro 1 / 7  vse zemljine (Prim. I. del str. 27—30).

Navpična izobrazba.

Celinska Avstralija  je obširna visoka planjava, ki poprek
500 m  nad morjem stoji. Proti vzhodu in jugovzhodu se po stop-
njevinah vzpenja v viša planotasta pogorja  ob morji, proti
sredi se pa najbrže kotlinoma znižuje. Tudi proti zahodu se stop¬
njama zvišuje, proti jugu pa prehaja v manjšo nižavo.  Sploh pa
je notranje avstralsko naličje le malo znano.

Na vzhodni strani Spencerovega zaliva in jezera Torrensovega
stoje Flindersove gore (Mount Serle  920 m).  Južno stran
Gairdnerskega jezera zagraja Gavvlerovo pogorje.  Podrobno
znane so pa obrobne gore na jugu in jugovzhodu.

Na južnem obrežji pokrajine Viktorije stoje Avstralske
Alpe,  tudi Warragonsko gorovje  imenovane. Obsegajo pa
več ozkih visokih planot,  ki nosijo zopet od juga proti severju
držeča pogorja. Najviša vrha sta hrib Kosciuško 2190 m  pa Hotham
1960 m.  Neznaten razor jih loči od

Modrih ali Sinjih gor.  Te delajo okoli 600 do 1000 m
visoko planoto, ki je po globokih poprečnih razpokah, grapah in
presekah razorana in semtertja nosi nepravilno razstavljena nizka
pogorja. K morju to neprehodno gorovje kaj strmo propada, kjer pa
ne sega celo do morja, širijo se pred njih vzhodnim pobočjem ozke
primorske nižine. Najvažniši prehod z železnico prek njih drži iz
Sidneya v Bathurst. Od severnega podaljška Sinjih gor drži poprečno
pogorje Liverpoolsko  proti zahodu. Od Dalbya  ob gorenjem Bal-
lonneu drži železnica prek imenitnega prehoda v Brisbane ob morji.

Se bolj na severji se visoka planota širi daleč proti zahodu
ter nosi tudi več posamičnih pogorij. Vzhodno nje obrobno pogorje
in tega severni podaljšek zagrajajo vzhodno primorsko mejo Queens-
landa, ki sega prek polotoka do nosa Yorka.

— 191 —

Osrednja planjava je po nekoliko pokrita z nepristopnimi
močvirji ali precej slanimi jezeri, po nekoliko pa je suha puščava z
rudečo glinasto zemljo, iznad ktere gosto, skoro neprehodno trnje
(skrub) in uborno kaj visoko in ostro travje poganja. Semtertja pa
je puščava celo gola in skalovita. Prek te planjave drži premnogo
višin, ki jim Ran ge s pravijo; nektere so do 300 m  visoke, a vse
so z bodečim grmjem zarastene.

Med otoki  so nekteri nizki in s skalovjem in koraljnimi kle-
četmi obdani, nekteri pa visoki in hriboviti. Na le malo znani Novi
Gvineji  se snežniki vzpenjajo nad 5500 m. Na Novem Zelandu
stoji premnogo visokih ognjenikov, med kterimi imata Mt. Cock
3764 m  (na južnem otoku) in To n g ar ir o 2800 m  (na severnem
otoku). — Tudi Sandwicliovi  otoki se odlikujejo po velikanskih
ognjenikih (Mouna-Loa 4120 m  in Mouna-Kea). — Tasmanija  je
obširna visoka planota, po kterej stoje večinoma puščobna pogorja.
Humboltov vrh 1700 m; — na Taiti  pa Aoraj 2064 m.

Kopnozemeljsko vodovje.

Reke. Celinska Avstralija  nima nobenega veletoka, kte-
rega razvoj bi bil primeren velikosti tega nečlenovitega dela zemlje.
Ob zunanjem pobočji primorskih gora izvira mnogo brežnic, ki se
po kratkem teku izlivajo v morje ter si s prinesenim blatom in
peskom ustje zasipujejo. Med notranjimi vodami so pa sedaj le one
dobro znane, ki izvirajo v Avstralskih Alpah in v Sinjih gorah.
Drugodi po notranjem svetu so opazovali vode, ki ob deževji na¬
vadno zelo naraščajo, potem pa ob suhem letnem času usihajo, ali
se vsaj nekaj v neznatnem vodotoči (takim vodotočem pravijo Creek)
posuše in tako v več mlakuž in jezero razdele. Največe so:

1. Murray  (150 mirm) izvira na hribu Kosciušku ter se
izliva skozi plitvo ustje v morje. Ta največa reka avstralska je
plovna (celo za parobrode), le ustje ima zarad skalnatega pragovja
celo za male ladije premalo vode. Njega največa dotoka sta Lach-
lan z Murrumbidgeem in Darling z Warregom in Ba¬
lo n n e m.

2. Labodja reka  (Swan river) in 3. Murchison,  reki
brežnici na zahodni strani.

4. Reka Viktorija  se izliva v zaton Cambridge; 5. Flin-
ders  se izliva v zaton Karpentaria.

6. Hawkesbury  in 7. Hun  ter  ste plovni reki brežnici na
vzhodni strani.

— 192 —

8.  Cooper  ali Barcoo se kot najimenitniša reka izliva v
jezero Eyre.

Jezera so jako plitva in ob suhem vremenu velikim močarinam
podobna; semtertja se njih dno po polnem posuši ter je potem s
soljo pokrito. Najimenitniša so: Austin  na zahodni strani; Am a dej
v sredi, potem pa Eyre ali Gregory, Torrens in Gairdner  v
južni Avstraliji.

Podnebne razmere.

Podnebje  je v obče jako prijetno. Severna polovica  ce¬
linske Avstralije se razširja še po vročem pasu. Srednja letna tem¬
peratura je n. pr. na severnem primorji 26° C. Todi se ločita samo
2 letna časa: mokri letni čas od oktobra do aprila, kedar severo¬
zahodni poluletnik (monsun) vleče ter prej razsušeni zemlji dež
daje; suhi pa od aprila do oktobra s severovzhodnim poluletnikom.

Manj vroče je podnebje po drugi veči polovici,  ki se
širi onostran južnega povratnika. V Sydneyi je letna temperatura še
18° C., v Adelaidi 20°, v Melbourneu pa le 13V2 0 - Po tek južnih
pokrajinah se v septembru začne pomlad z deževjem, potem je vreme
zmerom bolj suho in jasno, v januarji je suša in vročina največa.
Na to nastopi z nova deževje in sicer do maja, rastlinje se zopet
oživi in jesen je podobna pomladi. Zimski meseci: junij, julij, in
avgust so zopet suhi in jasni. Sneg se vidi le po najviših gorah.
Dežja na leto in dan sicer veliko pade, a kaj neredno je razdeljen
med razne letne čase, tako da ima Avstralija v obče kaj suho pod¬
nebje.

Avstralski otoki  so po večem posejani po vročem pasu,
vender imajo jako prijetno podnebje, ker jim pasatni vetrovi hlade
naravno solnčno vročino, bližnje morje pa zravnava po večem raz¬
ločke med letnimi časi. V Honolulu na Havaii (med Sandvvichovimi
otoki) je srednja letna toplina dobro 24° C., v januariji 21Va> v av¬
gustu pa 26. Na tem otoku vlada tedaj večno poletje. Hriboviti
otoki imajo dokaj dežja, nizki pa jako malo, ker prek njih neovi¬
rani vlečejo vlažni pasati ter se manjkrat zgoste v oblake in deževje.

Prirodnine.

Rastlinje je v celinski Avstraliji  kaj uborno in enolično.
Planjave so ponekodi pokrite s travo, ki pa nikjer ne raste tako
gosta kakor po naših travnikih, ponekodi so pa zarastene s slanimi
rastlinami, ki so zlasti ovcam posebno po godu. Ob vodotočih se
skoro povsodi nahaja gosto neprehodno grmovje in le semtertje rasto
visoki gozdi. Severna polovica spominja na vroči pas (pandani,
palme, ovijalke), dasiravno se nje rastlinje nikakor ne more meriti
z bujnim rastlinjem vročih predelov. Posebno lastne so celini tudi

— 193

akacije in celi gozdovi velikanskih dreves, ki klej dajo (eucalyptus).
Obdelovane rastline ni imela ne ene; še le Evropejci so jej prinesli
razna žita, navadno in južno sadje, vinsko trto, oljko i. t. d.; vender
najnovejši potniki in preiskovalci one celine poročajo, da se po
solnčnih planjavah nahajajo samoseva žita, n. pr. oves, ječmen, proso,
pšenica, potem tudi rajž in celo divja vinska trta.

Dosta bogatejše obdarovani so avstralski otoki.  Posebno
zanimivo je to, da število rastlinskih vrst pojema po otočjih od za¬
hoda proti vzhodu. Nova Guineja še živo spominja na rastlinje
Vzhodno-indijskih otokov; druga otočja notranjega pasa pa imajo še
bolj pomešane vrste vzhodno-indijskega in avstralskega rastlinstva.
Primeroma mnogo manj raznovrstnih rastlin pa je na Tokelauskili
otokih, še manj pa na Tahiti. Zanimivo je tudi, da so redilne rast¬
line razširjene črez vse otoke. Kokosova palma je posebno imenitna
za nizke otoke; prevažen je kruhovec, ki rodi skozi 9 mesecev v
letu neprenehoma toliko sadu, da tri drevesa rede enega človeka v
tem času; ostale 3 mesece se pa žive od vkuhanega kruhovčevega
sadja. Manj koristen je lahal (pandanus odoratissimus), le prebivalci
Sandwichovih otokov se vedno žive z njegovim sadjem. Preimeniten
je tudi pisang ali rajska smokva. Potem sade jams, batate i. t. d.

Tudi živali je celinska Avstralija  primeroma jako uboga.
Največ je vrečarjev; izmed njih živi kenguru v velikih čredah po
neizmernih osrednjih tratah; meso njegovo je tečno. Tej celini po¬
sebno lasten je tudi kljunaš, kterega navadna zvrst živi ob rekah
ter si kakor raca v blatu išče živeža, druga zvrst pa po zemeljskih
luknjah išče mravelj. Med domačimi živalmi so prvotniki imeli le
psa, hudega dingo, ki še sedaj ovcam mnogo škoduje. Med pticami
so: emu, menuru, črni labod in bela vrana. Evropejci so v deželo pri¬
nesli razne domače živali, ki se sedaj jako dobro ponašajo in hitro
množe (zlasti ovce in goveja živina); prinesli so jej tudi naše ribe, ptice
pevke i. t. d. Posebno bogato pa je avstralsko morje raznih ribakov
in plavutonožcev, v Torresovem prelivu love tudi užitni trepang.

Avstralski otoki  imajo nektere le njim lastne živali. Na
Novi Guineji in bližnjih otokih živi prekrasna rajčica. V obče pa
tudi vrste živali pojemajo po otočjih od zahoda proti vzhodu. Med
domačimi živalmi so prvotniki povsodi (razen Novega Zelanda) imeli
razen psa še prašiče in kokoši.

Koristnih kopanin je celinska Avstralija  kaj bogata, a
doslej jih razmerno malo dobivajo, ker se rudarstvo  le počasi raz¬
vija; zavira je posebno pomanjkanje vode, pomanjkanje premoga ali
vsaj tega neredna razdelitev, potem pa pomanjkanje cest, železnic
in plovnih rek. Baker se nahaja po vsej celini, po nekterih straneh
se kažejo uže na površji velikanske množine bogate bakrene rude.
Najbogatejši bakreni rudnik pa je v severnem delu Flindersovega
pogorja. Se bolj bogata je zlata; skladišča tega se nahajajo po vseh
rekah in gorah vzhodne strani, zlasti v Avstralskih Alpah (pokrajina
Viktorija je baje zlata najbogatejša dežela na svetu) in Sinjih gorah.

13

— 184  —

Od leta 1851 sem so ga dobili za 1600 milij. goldinarjev vrednosti;
še sedaj ga mnogo dobivajo, a od leta do leta manj. Močna skladišča
premoga so našli v Sinjih gorah pa na Tasmaniji. Mnogo je tudi
železne rude, in ta je semtertja tako bogata, da bi jo lehko precej
v železo pokovali; E. Giles je 1. 1875 na potovanji skozi zahodno
Avstralijo našel hrib Gould ob gorenjem teku Murchisona, ki je skoro
iz samega čistega železa. Drugodi dobivajo svinec, kositer, živo
srebro i. t. d.

Prebivalci.

Prebivalcev ima vsa Avstralija okoli 4 1  / 3  milijona; teh pride
2 1 / 6  milij. na celino, drugi pa na razne veče in manjše otoke. Po
rodu se prištevajo malajskemu  plemenenu ali pa kavkaškemu
(zelo malo jih je mongolskega: nekaj Kitajcev onde naseljenih).

Vsi prvotniki so malaj skega  .plemena. Ločijo se v Ne¬
gi* it e in prave Malaj  c e. Negriti bivajo po celini, kjer so v
mnogo malobrojnih razrodov razdeljeni. Po severni polovici pohajajo
navadno nagi okoli, po južni se pa pokrivajo s kenguruskimi ko¬
žami. Život radi lepšajo in se mažejo z barvami ali se pa tudi ra¬
nijo po več mestih, kajti brazgotine se jim zde kaj lepe. Hranijo
se z lovom in ribištvom, jedo pa tudi razne koreninice in jagode,
nektere črve in školjke. Sprva baje niso bili tako divji, kakor se sedaj
povsodi kažejo nasproti Evropejcem. Pomirajo kaj hitro. Sedaj jih
na celini štejejo še 55.000. Ti Negriti so razširjeni tudi po nekterih
otočjih, zlasti po Novi Guineji in po vseh otokih, ki stoje od
Nove Guineje proti jugovzhodu do Novega Zelanda. Navadno se ti
otočani ločijo v Papuance in Alfure.  Papuanei žive po straneh
Nove Guineje, po notranjih- krajih pa Alfuri, najbližnji sorodniki
onih Negritov, ki životarijo po celini. Na Tasmaniji ni več prvot-
nikov, ker so jih sebični Angleži 1. 1870 do zadnjega pokončali.

Pravi Malajci  žive po vseh drugih otočjih in po Novem
Zelandu. Razdeljeni so v mnogo razrodov, ki se po životu med seboj
precej ločijo, po jeziku, navadah in šegah, celo po svoji veri so si
pa zelo podobni.

Kavkaškega  plemena so naseljenci in njih potomci. Veči¬
noma so Angleži, potem pa Nemci in drugi Evropejci. Pečajo se s
kupčijo in rudarstvom, a tudi s poljedelstvom in živinorejo, nekoliko
tudi z obrtnostjo. — Med naseljenci se tudi Kitajci  hitro množe.

Pregled posamičnih držav in naselbin v Avstraliji.

I. Celina.

Prvotniki v celinski Avstraliji  niso nikjer združeni v
države, še celo posebnih glavarjev nimajo kot lovski in ribiški raz-
rodi po drugih zemljinah. Vse celine lastniki so Angleži  ter jo dele
v 6 med seboj nezavisnih naselbin, kterim na čelu so deželni po¬
glavarji (gouverneur). Te so:

195

1. Novi južni Wales (7991 □ mirni in 760.000 Ij.), najstarša
naselbina (prvi naselniki 1. 1787 so bili britanski hudodelniki) na
jugovzhodnem primorji. — Sydney  (224.000 lj.) na malem polotoku
med prekrasno luko Jackson  in zalivom B o t a n y ima vseučilišče,
zvezdarno, razvito obrtnost in največo kupčijo v Avstraliji. Od te
naselbine na jugu je

2. Viktorija (2291 □ mirm in 860.000 lj.), najmanjša, a naj¬
bolj obljudena in cvetoča naselbina v Avstraliji, ktere samostalnost
so ustanovili 1. 1851. Posebno bogata je zlata, a cvete jej tudi polje¬
delstvo, živinoreja, obrtnost in kupčija. — Melbourne  (283.000
ljudi), kaj cvetoče pristanišče, ki ima veliko kupčijo z vinom, volno
in zlatom. Bal ar at (22.000 lj.), največe mesto v zlata bogati
pokrajini.

3. Južna Avstralija (9857 □mirni in 280.000 lj.), po večem
ravna in zelo rodovitna pokrajina ob Avstralskem zalivu. — A d el-
aide  (39.000 lj.) z veliko kupčijo. P ort Augusta  ob Spencerovem
zatonu, od koder drži telegraf prek celine do P o rt Darwina  ob
prelivu Clarence.

4. Zahodna Avstralija (25.273 □ mirm in. 31.000 lj.) obsega
vso le malo znano zahodno tretjino celine. Podnebje je jako zdravo
in prijetno, polja pa ima le malo rodovitnega. — Perth  (7000 lj.),
tržišče ob ustji Labodje reke.

5. Severna Avstralija (13.560 □mirm in 3450 lj.) se širi med
Cambridgeskim in Karpentarijskim zalivom daleč v notranjo stran
do 26 vzp. j. š. — P a 1 m e r s t o n, glavni kraj.

6. Queensland, t. j. kraljičina dežela (17.307 □ mirm in 215.000
ljudi) obsega vso severovzhodno stran celine ter je nekaj hribovita,
nekaj pa ravna, povsodi dobro močena in ovcam, bombažu in drugim
rastlinam vročega pasa posebno ugodna. — Bris  ban  e (35.000 lj.)
ima veliko pomorsko kupčijo zlasti v Sydney.

II. Avstralski otoki se navadno dele v notranji in vnanji
pas otoški. Notranji  obsega vsa otočja od Nove Guineje do
Novega Zelenela. V velikanskem loku stoje ob vzhodni strani avstralske
celine; tej so po površji bolj ali manj podobni, tako da nekteri
mislijo, da jih je morje kedaj odtrgalo od celine. — Vnanji  otoški
pas se začne blizu Filipinov z otočjem Pelewskim in Marianskim
ter je sprva vzporedno zavit z notranjim otoškim pasom, potem pa
meri na vzhodno stran proti Južni Ameriki, od ktere ga vender loči
silno široko morje brez vseh "otokov. Vsi kaj mnogobrojni otoki
(Polynesija) tega pasa so zelo majhni, — le enega ni med njimi, da
bi meril 20 □mirm; zato se skup prav primerno zovejo Mikro-
nesija.

A.  Notranji otoški pas.

1. Tasm.anija  (679 □mirm in 116.000 lj.), velik otok na
jugu, ki ga Bassov preliv loči od celine. Ta gorati in visoko-plano-

13 *

— 196

tasti otok je zelo bogat premoga, železa, bakra, svinca, srebra in
zlata, a bogat je tudi žita in drugih zemeljskih pridelkov. — Ho-
bart Town  (21.000 lj.), glavno primorsko tržišče in zbirališče ladij,
ki po južnem morji love kite, tulenje i. t. d. — Samostalna angleška
naselbina.

2. Novi Zeland  (2730 □mirm in 534.000 lj.) se zove ve¬
liko angleško otočje od Tasmanije proti vzhodu. Obsega 2 velika
otoka, po Cookovem  prelivu ločena, in nekaj malih (Stewart).
Severni otok Ilianamavi  nosi na jugovzhodu razna pogorja, med
kterimi se več rek vije k morju; njega sredina pa je visoka planota,
na kterej leži jezero Taupo, ograjeno z gorečimi in ugasnenimi ognje¬
niki. Najviši med njimi je Ruapehu  2850 m.  V tej pokrajini je
tudi več sto vročih vrelcev in vodometov, med kterimi so presihajoči
vodometi krog jezera Rotomahana (t. j. vroče jezero) najimenitniši.

Južni otok Tavai Punamn  ima zelo razrasteno gorovje,
kterega vrhi mole še visoko nad ločnico večnega snega. Najviši vrh
je M. Cook  37G4 m.  Po nižjih bokih je gosto zarasteno ter ima
mnogo studencev in rek, visokih slapov in lepih jezer. Po vsem se
lehko primerja najlepšim Alpam; in tako se tudi navadno zove.

Podnebje  je krasno po tem otočji; vlažno je pa gorko, a
nikdar čezmerno vroče. Zemlja je kaj plodna in rastlinje se zelo
bujno razvija. Rastline  so nektere le temu otočju lastne. Novo¬
zelandsko predivo slovi daleč po svetu. Predobro se ponašajo razne
pitome rastline, ktere so Evropejci tja prinesli. — Ima pa tudi neke
posebne živali;  tako so zadnjič našli neko sesavko vaj tor ek o,
ki je vidri podobna; med posebnimi pticami se najbolj odlikuje kivi
brez perot, ki ima kaj dolg tanek kljun. Svinj je še sedaj polno po-
ludivjih. Dobro se ponašajo druge živali, ki so jih Evropejci tja
prinesli. — Obilo je tudi raznih kopanin,  zlasti zlata.

Prvotniki  se zovejo Maori,  kaj krepki in duševno nadar¬
jeni ljudje; prej so se pečali s poljedelstvom in ribištvom ter so se
bili uže večinoma pokristijanili. A zlatahlepni angleški naselniki so
jih bili jeli hudo preganjati ter so jih v 10 letni vojski od 1860 do
1870 po večem pokončali. Sedaj jih je še okoli 44.000, a še ti so
vsled hudega zatiranja vsi podivjani.

A uc ki and (25.000 lj.), lepo pristanišče in veliko tržišče na
severnem otoku. Dunedin  (24.000 lj.), primorsko tržišče na južnem
otoku.

3. Nova Kaledonija  in bližnje otočje Loyalty  ste v fran¬
coski oblasti. Francozje sem privažajo nevarne hudodelnike. Prvotni
stanovalci so Papuanci. — Balade.

4. Novi Hebridi  so gorati (mnogo ognjenikov in toplih pa
žveplenih vrelcev) in z lesom zarasteni otoki. Tudi po njih bivajo
Papuanci. — Vera Cruz.

2. Sv. Križki otoki (Santa Cruz); največi med njimi so
gorati z ognjeniki; mali so pa nizki in s koraljnimi kleči ograjeni.
Prvotniki so Papuanci.

197  —

6. Salomonovi otoki so vsi gorati ter imajo mnogo ognje¬
nikov (Lamas 2628 m ); vsi so kaj rodovitni in s koraljnimi kleči
ograjeni. Prebivalci so Papuanci

7. Nova Britanija  obsega več goratih (ognjeniška tvorina)
in z lesom zarastenih otokov. Birara  in Tom  bar  a sta največa.
Prvotniki so Papuanci.

8. Admiral st ve ni otoki,  med kterimi je jeden velik in
gorat, drugi so pa mali in nizki. Tudi po njih bivajo Papuanci.

9. Louisiadi  so gorati, a med vsemi naštetimi otočji najmanj
znani. Prvotniki so Papuanci.

10. Nova Guineja  (7864 [J mir m, z bližnjimi otoki pa 8080
| |  mirm in okoli 500.000 Ij.) se vrsti med največe otoke na svetu.
Zahodna stran je raztegnena v dolg polotok, kterega so Hollandci
lastniki. Sredino in severno stran pokrivajo gore. Južna stran je ravna.
Ob mokrem obmorji kaj nezdravo podnebje. Poln je otok najlepših
gozdov z velikim drevjem. Rastlinje je mnogovrstno in posebno bo¬
gato palm in drugih rastlin vročega pasa. Sesalcev je le okoli 30
vrst na tem otoku, a nekaj le njemu lastnih, n. pr. na drevji živeči
kenguru (dendrolagus); dalje ima mnogo imenitnih ptic (rajčica,
golob goura i. t. d.), najkrasnejše metulje na svetu in mnogo drugih
žuželk, med temi tudi več strupenih. Po obrežji bivajo Papuanci, po
neznanih notranjih straneh pa Alfuri ali Halofori. Od 1. 1883 je
ves otok v angleški oblasti,

B.  Vnanji otoški pas.

1. Pelewi ali Palaoski otoki  so po koraljah sezidani
nizki ostrovi (atolji) od Filipinov proti vzhodu. Malajci po njih bivajo
kakor po vseh otočjih vnanjega pasa. Ti otoki so španski.

2. Marijani ali Ladroni  (v španskej oblasti) so gorati in
ognjeniški otoki, ki rode vse rastline tropiškega pa.sa. Prvotnih pre¬
bivalcev ni več, sedanji (okoli 8000) so naselniki: Španci, Malajci iz
Mamile in mešanci. — Agana.

3. Karolini  obsegajo okoli 400 malih otokov (v španski
oblasti); nekteri so gorati in ognjeniški, nekteri pa nizki koraljni
otoki. Malajci po njem so izurjeni trgovci in kaj drzni mornarji.

4. Mulgravovo otočje  obsega 2 velika kupa: Maršalove
in Gilbertove  otoke Maršalovi se zopet dele v 2 otoški vrsti:
Raliki in Rataki.  Stanovalci so kaj prijazni Malajci. Gilbertovi
ali Tarava stoje uže ob ravniku ter so vsi nizki in iz koralj
narejeni.

5. Elliceini ali Lagunski otoki  so nizki koraljni ostrovi.

6. Viti ali.Fidži  otočje šteje 154 raznih otokov (v angleški
oblasti), med kterimi je Viti Levu največi. Skup merijo 208 □mirm
ter imajo 128.000 Ij., nekakih mešancev iz Papuancev in pravih
Malajcev. Vsi so rodovitni, dobro močeni in bogati raznih rastlin
vročega pasa.

— 198  —

7. Tonga ali Prijateljsko otočje šteje nad 150 otokov,
ki skup le 9 1 / 2  □ mirm merijo. Med njimi jih je 50 goratih in
ognjeniških, drugi so iz koralj. Dobrosrčni Malajci se žive s polje¬
delstvom, ribištvom in obrtnostjo.

8. Samoa ali Mornarski otoki  (18) so gorati in ognje-
niški, kaj rodovitni in polni najlepših gozdov. Malajci so kaj visoke
in krepke postave pa skoro bele polti. Ustavno kraljestvo od 1. 1875.

9. Tokelau ali Unijsko otočje  je v oblasti Zedinjenih
držav v Severni Ameriki. Njih je tudi otočje Feniksovo  (Phoenix)
in Manihiki;  ti merijo skup komaj U/a □ mirm. Vsi so nizki
koraljni ostrovi.

10. Rarotonga ali Cookovi otoki,  tako imenovani po
angleškem pomorščaku, ki jih je 1. 1777 našel. Rarotonga, največi
med njimi, je gorat, vsi drugi so nizki iz koralj.

11. Tubuai ali Rurutu otoki,  na jugovzhodu od prejšnjih,
so francoski.

12. Družbinsko  otočje ali Tahitski  arhipel je tudi pod
francosko oblastjo. Največi med njimi je Tahiti  (10 □mirm in
10.000 Ij.). Vsi so gorati in ognjeniški, a daleč okoli ograjeni s
koraljnimi kleči.

13. Tuamotu ali Nizko otočje  je tudi francosko. Obsega
80 večih in mnogo malih otokov. Otočani so kaj spretni mornarji
ter se žive z ribištvom, ali pa love biserne školjke („Biserni otoki 11 ).

14. Mendannino ali Marquesasko otočje  obsega več
malih otokov in 2 velika (13 □mirm in 6000 lj.), ki so vsi fran¬
coski. Hriboviti in ognjeniški so vsi pa zelo rodovitni. Prebivalci so
najlepši med vsemi Avstralci. Možje skoro nagi okoli hodijo ter so
črez in črez kaj umetno in vkusno tetovirani.

15. Havaii ali Sandwichovi  o to  ci  (170 □mirm in 60.000
ljudi) so vsi visokogorati in ognjeniški; njih vrhi merijo skoro 4550m.
Največi otok je Havaii  (114 □mirm in 17.000 lj.), ki nosi 3 veli¬
kanske ognjenike; med temi najviši se zove Mauna  Kea  ali Bela
gora 4255 m, ker je vrh večino leta s snegom pokrit. Med gorečimi
ognjeniki na zemlji pa je največi Mauna  Loa  4470 m, kterega
žrelo meri v premeru okoli 3800 m\  ob njegovem južnem znožji je
drugo žrelo, lavno jezero Kilauea,  kterega premer meri okoli
5850 m.  Lavna reka, ki je 1. 1855 iztekla iz ognjenika Mauna Loa,
je merila 112 hm.  Se bolj znan pa je skoro neprestano goreči Mauna
Huararai  (3385 m).  Otok Oahu  (17 □mirm in 21.000 lj.). po
obširnosti drugi vsega otočja, je tako lepo obdelan, da mu pravijo
s vrt Sandwichovih otokov 11 . — Ustavno kraljestvo pod varstvom
Zedinjenih držav v Severni Ameriki. Glavno mesto je Honolulu
(15.000 lj.), imenitno primorsko tržišče na otoku Oahu, kjer pri¬
stajajo ladije na potu iz sv. Frančiška v Japonsko, Kitajsko in
Vzhodno Indijo.

— 199

16. Od Nizkih otokov daleč proti vzhodu stoji osamljeni,
gorati in ognjeniški Velikonočni otok,  kterega prebivalci se
žive z raznim sadjem. Se dalje proti vzhodu je otok Sala y Gomez,
tako zvan po španskem pomorščaku, ki ga je 1. 1793 prvi ugledal;
gol in skalovit je brez trave in mahu; po njem bivajo le nebrojne
množice raznih morskih ptic.

Sledeča imena izgovarjaj tako-le:

Aberdeen r. eberdln.

Acapulco r. akapulko.

Adige r. adiže.

Adour r. adur.

Aisne r. en.

Aix r. es.

Ajaccio r. ajačo.

Albany r. elbeni.

Alicante r. alikante.

Alleghany r. elegeni.

Allier r. Alje.

Alpujarras r. alpuharas.

Amazonas r. amasonas.

Amiens r. amien.

Anahuac r. anauak.

Andrews r. andrus.

Angers r. anše.

Anglesea r. englezi.

Angouleme r. angulem.

Anjou r. anžu.

Anticosti r. antikosti.

Apalache, šp. apalače, angl. epeleči.
Appalachicola r. apalačikola.
Aranjuez r. aranhues.

Are r. ar k.

Arles r. ari.

Armancon r. armanson.

Artois r. artoa.

Ascension r. ang. asenšu.
Assuncion r. asunsion.

Atacama r. atakama.

Aube r. ob.

Auckland r. oaklend.

Augusta r. aogesta.

Auvergne r. overnj.

Avignon r. avinjon.

Avon r. evn.

Bacchiglione r. bakiljone.
Badajoz r. badahos.

Bahia r. bala.

Bathurst r. bedzerst.

Baucaire r. boker.

Bayonne r. bajon.

Belem r. belen.

Belfast r. belfest.

Belize r. beliš.

Ben Nevis r. ben nivis.
Bermudas r. bermjudes
Besancon r. bezanson.
Birmingham r. bermmgem.

Black hills r. blek hils.

Black mountains r. — mauntns.
Bocchetta r. boketa.

Bologna r. bolonja.

Bombay i.  bombe.

Bordeaux r. bordo.

Boston r. bostn.

Bouillon r. buljon.

Boulogne r. bulonj.

Bourbon r. burbon.

Bourbonais r. burbone.

Bourges r. burš.

Bretagne r. bretanj.

Brighton r. brajtn.

Brisbane r. brizben.

Bristol r. bristl.

Broadlow r. brodlo.

Brooklyn r. bruklin.

Brown r. Braun.

Bruxelles r. brisel.

Buffalo r. befelo.

Cabello P. r. puerto kabeljo.
Cadeira r. kadeira.

200  —

Cadiz r. kadiš.

Cagliari r. kaljari.

Calais r. kale.

Callao r. kaljao.

Cambrian- r. kembrien.

Cambridge r. kembridž.

Campagna r. kampanja.

Campeche r. kampeče.

Canada r. kenede.

Canadian r. kenedjen.

Canal du centre r. kanal disantr.
Cannones r. kanjones.

Cantal r. kantal.

Canterbury r. kenterberi.

Capri r. kapri.

Caracas r. karakas.

Cardiff r. kardif.

Carrara r. karara.

Carson city r. krznsiti.

Cartagena r. kartahena.

Catamarca r. katamarka.

Catskill r. ketskil.

Cayenne r. kaj en.

Ceniš r. šeni.

Cerigo r. čerigo.

Chablais r. šable.

Chambery r. šanberi.

Champagne r. šanpanj.

Champlain r. šemplen.

Charles r. čarls.

Charolotte r. šarlot.

Charollais r. šarole.

Charente r. šarant.

Charleroi r. šarlroa.

Charleston r. črlstn.

Cher r. šer.

Cherbourg r. šerbur.

Chesapeakbay r. čezepikbe.
Cheviot r. čiviot.

Chikago r. eikego.

Chimborazo r. čimboraso.

Chincha r. činča.

Chinehilla r. činčilja.

Chingan r. čingan.

Chioggia r, kiodža.

Chiquito r. čikito.

Choeo r. čoko.

Cimqnibamba r. čukibamba.
Chucpiisaca r. čukizaka.

Chur r. kur.

Churchill r. čerčil.

Cincinnati r. sinsineti.

Civita veechia r. čivita vekia.
Clarence r. klerens.

Clermont r. klermon.

Clevland r. klivlend.

Clyd r. klajd.

Cobija r. kobiha.

Cochabamba r. kočabamba.
Cognac r. konjak.

Coimbra r. koimbra.

Colorado r. kolorado.

Col de Fregus r. koldfrežl.
Comargue r. komarg.

Como r. komo.

Compiegne r. kompienj.
Compostella r. kompostelja.
Concord r. konkoard.

Connecticut r. konektiket.

Cooper creek r. kuperkrik.
Cornwallis r. kornvalis.
Coppermine r. kopermajn.
Cordova r. kordova.

Corsica r. korsika.

Corunna r. korunja.

Corvey r. korvaj.

Costarica r. kostarika.

Coteaux de Terre, kotodeter.

—• — Prairies r. kotodpreri.

Cote d’ or r. kotdor.

Cotopaji r. kotopahi.

Crau r. kro.

Creek r. krik.

Cremona r. kremona.

Crossfell r. krosfel.

Cumana r. kumana.

Cumberland r. kemberlend.
Cumbre de Mulhacen r. kmnbre
de Muladsen.

Curacao r. kurasao.

Cuyaba r. kujaba.

Darling r. derling.

Dauphine r. dofine.

— 201  —

Dee r. di.

Delavvare r. delever.

Departement r. departman.

Des Moines r. demoan.

Detrois r. detrajt.

Dijon r. dižon.

Dieuze r. djez.

Domes r. dom.

Donegal r. denigal.

Dordogne r. dordonj.

Doubs r. du.

Douro r. doiru.

Dublin r. deblin.

Dundee r. dendi.

Dungeness r. denžnes.

Durance r. dirans.

Eastend r. istend.

Ecuador r. ekvador.

Eden r. idn.

Erie r. iri.

Escorial r. eskorial.

Estrella r. estrelja.

Evans r. evens.

Eyre r. er.

Fairweather r. feruetser.

Faucilles r. fosilj.

Firth of Clyd r. firts of klajd.

— — Forth r. — —• Foarts.

— — Murray r. — — mere.
Foggia r. fodža.

Fontaine bleau r. fontenblo.
Forez r. fore.

Franche comte r. franškonte.
Frascati r. fraskati.

Fraser r. frezer.

Freetown r. fritaun.

Funchal r. funčal.

Fundybay r. fendibe.

Gairdner r. gerdner.

Gali ego r. galjego.

Galway r. gelue.

Garigliano r. gariljano.

Garonne r. garon.

Gascogne r. gaskonj.

Georgetown r, Džoržtaun.

Gila r. hila.

Girgenti r. džirdženti.

Gironde r. širond.

Glasgow r. glesgo.

Gould r. gold.

Grampian r. grempjen.

Grand riv. r. grend river.
Great riv. r. gret river.

Green riv. r. grin river.
Greenwich r. grinič.

Griz nez r. grine.

Guanajuata r. guanahuata.
Guadalajara r. guadalahara.
Guayaquii r. guajakil.

Guernsey r. gernzi.

Guienne r. gien.

Halifax r. helifeks.

Havre de Graee r. havrdegras.
Hawkesbury r. boaksberi.

High Peak r. hajpik.

Hobarton r. liobrtn.

Holv liead r. holihed.

Hood m. r. maunt hud.
Hoocker r. „ huker.
Hotham r. hedsem,

Huallaga r. ualjaga,

Hudson r. hedzn.

Hull r. hel.

Humber r. embr.

Hunter r. hentr.

Huron r. juron.

Hyderabad r. hajderabad,

Ica r. isa.

Illinois r. ilinajs.

Ischia r. iskia.

Isere r. izer.

Isle Bourbon r. il burbon.

Isle de France r. il de frans.

Jackson r. džeksn.

Jalon r. halon.

James r. žems.

Jamestown r. žemstaun.
Janeiro r. zanejru.

202

Jarama r. harama.

Javari r. Zavari.

Jefferson r. Džefersn.

Jenil r. henil.

Jerez r. heres.

Jersey r. džerzi.

Joaquin r. hoakin.

Jowa r. ajove.

Juan r. huan.

Jurnoca r. zurnoka.

Kentucky r. kenteki.

Kingston r. kingstn.

La Chaux de fonds r. la šo d’ fon.
Lachlan r. leklen.

Lago maggiore r. — madžore.
Lake r. lek.

La Mancha r. lamanča.

La Manche r. lamanš.

Landsend r. lendsend.

Landes r. land.

Langres r. langr.

La Paz r. lapas.

La Rochelle r. larošel.

Lausanne r. lozan.

Leeds r. lids.

Legnago r. lenjago.

Leicester r. lester.

Leith r. lits.

Le Lockle r. lelokl.

Lewis r. luis.

Lille r. lil.

Little rock r. litlrok.

Liverpool r. liverpul.

Llanos r. Ijanos.

Locarno r. lokamo.

Loire r. loar.

Loja r. loka.

Longisland r. longajlend.
Longrvood r. longvud.

Lot r. 16.

Louisiadi r. luiziadi.

Louvain r. luven.

Lowel r. 161.

Lowland r. lolend.

Loyalty r. lajelti.

Lucca r. luka.

Lyonnais r. lione.

Mackenzie r. mekensi.

Madelaine r. madlen.

Magalkaens r. magaljans.

Maine r. men.

Malines r. malin.

Mallorca r. maljorka.

Man r. men.

Mančka r. manča.

Manckester r. menčester.

Mandla r. manilja.

Maracaybo r. marakajbo.

Marne r. marn.

Marseille r. marzelj.

Martigny r. martinji.

Martinique r. martinik.

Maryland r. merilend.
Massachusetts r. mesečuzets.
Mayenne r. maj en.

Meckeln r. meheln.

Medoc r. medok.

Mejico r. mekiko.

Melbourne r. melbern.

Mersey r. merzi.

Merthyr Tydvill r. mertsir tajdvil.
Michigan r. mičigen.

Milledgeville r. miledžvil.
Mihvaukee r. milvaki.

Minaes Geraes r. minas zerais.
Mincio r. minčo.

Minko r. minjo.

Minorca r. minorka.

Misocco r. mizoko.

Moncayo r. monkajo.

Monchique r. monšike.

Montblanc r. monblan.

Mont Ceniš r. monseni.

Mont Genevre r. monšenevr.
Montpellier r. monpelje.

Mont Perdu r. monperdi.

Moulins r. mulen.

Mount Hood r.maunt hud.
Mountains snowy r. mauntns snovi.
Mozambique r. mosambik.

Murcia r. mursia.

203  —

Murray r. mere.

Murrumbidgee r. merembidži.

Namur r. namir.

Naney r. nansi.

Nantes r. nant.

Nasbeville r. nešvil.

National p. r. nešenel park.
Nazaire r. nazer.

Nelson r, nelzn.

Neuchatel r. nešatel.

Nevers r. ne ver.

Newark r. njuark.

Newcastle r. njukasl.

New Hamshir r. njuhemšir.
Newhaven r. njubevn.

New Jersey r. njudžerzi.

New Orleans r. njuorlins.

New Jork r. njujork.

Nimes r. nim.

Nivernais r. niverne.

Norfolk r. noarfok.

North and south downs r. norts
end souts dauns.

Oea s. oka.

Oconee r. okoni.

Oglio r. olj o.

Ohio r. ohejo.

Oise r. oaz.

Ontario r. onterio.

Oporto r. oportu.

Orizaba r. orisaba.

Orkney r. orkni.

Orleannais r. orleane.

Orleans r. orlean.

Ottava r. oteva.

Ourthe r. urt.

Ouse r, auz.

Oxford r. oaksferd.

Ozark r. ozerk.

Paranahiba r. paranaiba.

Pays de Yaud r. pei de vo.
Peace r. pis.

Peak r. pik.

Pelew r. pelju.

Pelvoux r. pelvu.

Perpignan r. perpinjan.

Perugia r. perudža.

Perth r. perts.

Peschiera r. peskiera.

Piacenza r. piačenca.

Picacho r. pikačo.

Picardie r. pikardi.

Pic d’ Anetho r. pik danetu.

Pic du midi r. pikdimidi.

Pico de Teyde r. pikodetejde.
Pilat r. pila.

Piton de Fournaise r. — furnez.
Pittsburg r. pitsberk.

Plimouth a. plimeds.

Point de Galle r. pajnt de gel.
Poitiers r. poatje.

Poitou r. poatu.

Pondichery r. pondišeri.

Port au Prince r. portoprens.
Portland r. portlend.

Portsmouth r. portsmeds.
Potomak r. potomek.

Prairie r. preri..

Procida r. pročida.

Prince of Wales r. prens of wels.
Provence r. provans.

Providence r. proavidens.

Puerto rico r. puertoriko.

(juebec r. kvibek.

Queensland r. kvinslend.

Raleigh r. rali.

Ranges r. rendžes.

Recife r. resife.

Reggio r. redžo.

Reims r. rens.

Revillagigedo r, reviljahihedo.
Rhode Island r. rodajlend.
Richelieu r. rišlju.

Richmond r. riemand.

Rio de Jan— r. riu de zaneiru.
Rocca r. roka.

Rochelle r. rošel.

Rochfort r. rošfor.

Rocky mountains r. roki mauntens.

204  —

Roncesvalles r. ronsesvaljes.
Rouen r. ruan.

Saarlouis r. sarlui.

Salamanea r. salamanka.

Sambre r. sanbr.

Sandwich r. sendvič.

Saone r. son.

San Joaquin r. sanhoakin.

San Jose r. sanhoze.

San Juan r. sanhuan.

Sansouci r. sansusi.

Scawfeli r. skofel.

Scilli r. sili.

Seine r. sen.

Seraigne r. seren.

Serra de Chapada r. — šapada.

— — Gerez r. — zeres.

-— — Monchkpie r. monšike.

— — Montecinho r. — monte-
sinju.

Serra do Espinha§o r. — du spin-
jasu.

Sevilla r. Sevilja.

Sevres r. sevi*.

Shannon r. senen.

Sheffield r. šefild.

Shetland r. šetlend.

Shire r. sir.

Shonshonlak r. šonšonlek.

Snake river r. snek river.
Snowdon r. Snodn.

Sologne r. solonj.

Solway r. solne.

Sonrme r. som.

Southwark r. sautsverk.

Spanish peak r. speniš pik.
Spencer r. spenser.

St. Augustin r. sentaogestin.

St. Clair r. senkler.

St. Cloud r. senklii.

St. Croix r. senkroa,

St. Denis r. sendeni.

St. Etienne r. sentetien.

St. Germain r. senšermen.

St. James r. sentžems.

St. Jean r. senžan.

St. John r. sentžon.

St. Louis r. senlui.

St. Nazaire r. senazer.

St. Pierre r. senpier.

St. Quentin r. senkanten.

Straits settlements r. setlement.
Stewart r. stjuard.

Suffolk r. sefoak.

Susquehanna r. seskvihene.
Sydney r. sidni.

Tagliamento r. taljamento.

Tajo r. taho.

Tallahasee r. telehesi.

Tampico r. tampiko.

Tapaio r. tapazo.

Tay r. te.

Tegucigalpa r. tegusigalpa.
Tenesee r. tenesi.

Tejas ali Texas r. tehas, angl.
tekses.

The Wash r. tse uoš.

Ticino r. tičino.

Toulon r. tulon.

Toulouse r. tuluz.

Touraine r. turen.

Tournay r. turne.

Tours r. tur.

Tristan da Cunha r. — kunja.
Tweed r. tvid.

Tyne r. tajn.

Utah r. juta.

Vadutz r. vaduc.

Valais r. vale.

Valencia r. valensia.

Vancouver r. venkuvr.

Vaud r. vo.

Velayske r. veleske.

Vendee r. vande.

Veracruz r. verakrus.

Verdun r. verden.

Vermont r. verment.

Versailles r. verzalj.

Verviers r. vervje.

Vicenza r. vičenca.

205  —

Vilam r. vilen.

Villarica r. vilarika.
Virgin river r. verdžin r.
Virginia r. verdžinie.
Vivarais r. vi vare.

Wabash r. uebeš.

Wales r. uels.

Wash r. noš.

Wedgewood r. uedžvud.
Whweeling r. hviling.

WJiitnev r. hvitni.
Wicklow r. viklo.

Wight r. vajt.
Wilmington r. vilmingtn.
Wilson r. vilzn.

Wiskonsin r. viskonzn.
Wolverhampton r. vulverhemptn.
Woolwich r. vulič.

Wyoming r. vajoming.

Xenil ali Jeni! r. henil.

Xeres ali J. r. heres.

Xingu r. šingu.

Vankee r. jenki.

Yellowst,onne r. jeloston.

Yonne r. j on.

Yssel r. ajsel.

Zanzibar r. sansibar.

Zaragoza r. saragosa.

Zuider-zee r. sajderze.

Kabalo.

Potanki zemljepis peterih zemljin.

I. Azija.

1. Azijska Turčija.

2. Arabija s polotokom Sinaj

3. Iranska visoka planota

4. Prednja Indija.

5. Zadnja Indija.

6. Vzhodno-indijsko otočje

7. Kitajsko cesarstvo.

8. Japonsko cesarstvo.

9. Sibirija in druga ruska Azija .

10. Turan ali Turkestan ....

II. Afrika.

1. Podkraljestvo Aegyptovsko

2. Abisinija.

3. Berberija.

4. Sahara.

5. Sudan ali Nigricija ....

6. Osrednja visoka Afrika

7. Južna Afrika.

8. Afriški otoki.

lil. Evropa.

Lega in obširnost Evrope ....
Porazna razredba Evrope ....
Navpična izobrazba Evrope
Pregled evropskega gorovja
Evropske visoke planote ....

Evropske nižine.

Kopnozemeljsko vodovje evropsko .

Evropska jezera.

Podnebne razmere v Evropi
Rastlinske razmere v Evropi
Živalske razmere v Evropi

Evropski prebivalci.

Državne razmere v Evropi ....

Stran.

3

3

9

11

15

21

23

25

31

33

38

39

40

43

44

47

48
51
54
57

59

59

59

60
61

72

73

74
80
81
82
84
84
86

Stran.

a)  Južna Evropa  .  87

1. Slovansko-grški polotok.87

2. Italski ali Apenninski polotok.  94

3. Iberski ali Pyrenaejski polotok.101

5) Zahodna Evropa .107

4. Republika Francoska.107

5. Dolenjerhenska nižava ali Belgija in Holland . . . . 113

c) Osrednja Evropa .117

6. Nemško cesarstvo.118

7. Republika Švajca ..136

8. Kneževina Liclitenstein.140

d ) Severna Evropa .140

9. Kraljestvo Velikobritansko in Irsko.140

10. Kraljestvo Dansko.145

11. Skandinavija ali Norvegija in Svedija ......  146

e)  Vzhodna Evropa .149

12. Cesarstvo Rusko.149

IV. Amerika.158

A.  Severna Amerika .158

I, Evropejska posestva.164

II. Samostalne države.166

1. Zedinjene države.166

2. Republika Mejikanska.  .172

B.  Srednja Amerika .174

1. Celinska srednja Amerika .   175

2. Zahodna Indija.176

C.  Južna Amerika .177

Navpična izobrazba Južne Amerike.177

Kopnozemeljsko vodovje Južne Amerike.182

Občne podnebne razmere v Južni Ameriki.183

Državna razdelitev in mestopis.184

V. Avstralija.189

Ime, lega in obširnost.189

Porazna razredba.189

Navpična izobrazba.  190

Kopnozemeljsko vodovje.191

Podnebne razmere ..192

Prirodnine.192

Prebivalci.194

Pregled posamičnih držav in naselbin v Avstraliji . . . . 194

MU®


.


NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

0000038018 '