ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA
V	ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO
s pravico javnosti (S. n. br. 32.963 z dne 18. IX. 1931)
IZVESTJE
o šolskem letu 1933/34
t
Izdalo ravnateljstvo Vsebina: Šolska poročila
Št. Vid nad Ljubljano, 1934
Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč)
ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA
V	ST. VIDU NAD LJUBLJANO
s pravico javnosti (S. n. br. 32.963 z dne 18. IX. 1931)
IZVEST) E
o šolskem letu 1953 34
Izdalo ravnateljstvo Vsebina: Šolska poročila
Št. Vid nad Ljubljano, 1934 Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč)
Šolska poročila.
I.	Učiteljski zbor.
a) Izpremembe v šolskem letu 15)33/34.
Direktor mons. Koritnik Anton je bil v začetku šolskega leta imenovan za ravnatelja Marijanišča v Ljubljani.
Profesor dr. R a t a j e c Anton je bil po predhodni izvolitvi po učiteljskem zboru z odlokom škof. ordinariata št. 3683 z dne 12. septembra 1933 imenovan za direktorja. Imenovanje je odobrilo Ministrstvo prosvete S. n. br. 39.184 z dne 27. oktobra 1933. — Častni konzist. svetnik je postal z odlokom škof. ordinariata št. 5236 z dne
29.	decembra 1933.
Profesorja Arh Luka in H y b ä š e k Vojteh sta po enoletnem bolezenskem dopustu v začetku šolskega leta zopet nastopila službo.
Profesorju Miklavčiču Maksu, ki je bil z odlokom škof. ordinariata št. 2043 z dne 20. maja 1933 imenovan za profesorja, je imenovanje odobrilo Ministrstvo prosvete S. n. br. 28.743 z dne 16. septembra 1933.
Suplent Tomc Matija je bil imenovan za profesorja glasbe z odlokom škof. ordinariata št. 3203 z dne 10. avgusta 1933. Imenovanje je odobrilo Ministrstvo prosvete S. n. br. 36.337 z dne 11. oktobra 1933.
Dipl. filozof Sever Janko je bil z odlokom škof. ordinariata št. 4339 z dne 24. oktobra 1933 imenovan za suplenta, kar je odobrilo Ministrstvo prosvete S. n. br. 1475 z dne 25. januarja 1934.
Suplent Moder Anton je napravil profesorski izpit dne
28.	marca 1934. Škof. ordinariat ga je imenoval za profesorja z odlokom št. 1507 z dne 10. aprila 1934. Imenovanje je odobrilo Ministrstvo prosvete S. n. br. 11.885 z dne 9. maja 1934.
b) Učiteljsko osebje v šolskem letu 1933/34.
>c/i a
d) S bc >
o-g
bo ^
cn
o
oo
cn > ^ o EU
m
O 3
q co >
m
cn
cn
cn
<N
cn >
bß;s O >rn
Q..!
CL
a .O
Q.
OJ
T3
CO
O
00
a cd
-G >
«j X)
00
m
CD
CN
> S
CN
CN
co
m a>
(N
o»
a>
o
'S SP
bß
= P
00
CS
<D O
<N
'Čo CS^l
2 cs~ >
■5 S >
►o £
CL'
CL
Š 3
CL
pjQ
TJ
00
Direktor inons. Koritnik Anton.
Z začetkom letošnjega šolskega leta se je poslovil od gimnazije dolgoletni njen profesor in direktor mons. Koritnik Anton in odšel za ravnatelja Marijanišca v Ljubljano. Z njim je zapustil škofijsko gimnazijo odličen šolnik in skrben direktor, ki je polagal temelje današnjemu zavodu.
Izprašan iz klasičnih jezikov kot glavnega, iz nemščine in slovenščine kot stranskih predmetov je nastopil mons. Koritnik stalno službo na tukajšnji gimnaziji jeseni 1907. Učiteljsko delo je pojmoval zmeraj zelo resno. Bil je izvrsten metodik, jasen v razlagi, natančen v zahtevah, ki niso bile majhne, a so po začetnih težkočah redno vodile do zelo lepih učnih uspehov. Ob času njegovega nastopa zlasti klasičnim filologom v višjih razredih popolnoma slovenske gimnazije ni bilo postlano z rožicami; saj niso imeli nikakih slovenskih učnih pripomočkov, ne slovarjev ne komentarjev, ker so na državnih gimnazijah prevajali v nemščino. Klasične filologe na škofijski gimnaziji je torej čakalo trdo delo, da utro v šolo pot slovenskemu prevajanju klasikov. Krepko je pomagal tedaj prof. A. Koi'itnik in v 4 Izvestjih škofijske gimnazije (3, 4, 5, 8) izdal slovarček k posameznim spevom Iliade. Za tisto dobo je izvrstni slovarček pomenil vsej izobraženi javnosti in še posebej dijaštvu državnih gimnazij neverjetno drznost in novost. Zdelo se nam je kar nemogoče, da bi mogli Homerja v šoli dostojno prevajati v slovenščino; Koritnikov slovarček nas je spreobrnil. Kakšna sprememba po dvajsetih letih!
Mons. Koritnik pa je bil gimnaziji tudi skoraj polnih 14 let direktor. Po odhodu prvega njenega ravnatelja škofa dr. Iv. Fr. Gnidovca (1919) je prevzel krmilo škofijske gimnazije. Velika je bila naloga prvega ravnatelja, da je ustvaril možnost čisto slovenske gimnazije. A tudi drugega ravnatelja, mons. Koritnika, je čakala težka naloga: v novi državni tvorbi je moral braniti gimnaziji pravice preko vseh izprememb zakonov in vzdržati višino njenih šolskih uspehov preko neprestanih izprememb v učnem načrtu. Oboje je sijajno izvršil. Cuječe je pazil na vse nevarnosti in jih preprečeval ter tako rešil gimnaziji pravico javnosti in izpitov. Prijazno, a vendar resno je nadziral delo v šoli in vzdrževal v svojem profesorskem zboru vedro delavno razpoloženje. Tako je vodil gimnazijo od priznanja do priznanja v zavesti, da so nam taki uspehi pred oblastmi in narodom najboljše priporočilo in zagovor. Pod njegovim ravnateljevanjem je doživel zavod srebrni jubilej in ga slovesno praznoval. Za to priliko je sestavil in uredil spomenico, kjer je zbral s šolskega področja izredno veliko gradiva in spominov, ki bo kesnejšim rodovom bogat vir za spoznavanje zavodove preteklosti in slovenskega šolstva sploh.
Ime direktorja mons. Koritnika Antona bo v zgodovini našega zavoda in slovenskega šolstva zapisano s svetlimi črkami. Želimo mu na novem mestu prav toliko podjetnosti in uspeha.
II.	Šolski letopis.
1933.
Sprejemni izpiti za 1. razred so se vršili 26. in 27. junija 1933. Priglasil se je 101 učenec. Izpit je izdelalo 84 učencev, 17 pa jih je bilo odklonjenih.
Popravni izpiti po § 51 zakona o srednjih šolah so se vršili 24 in
25.	avgusta s sledečim uspehom:
I.a razred. Izdelali so: Gogala Matej, Lipar Janez in Rožič Viljem. Ni izdelal: Ravnikar Anton. Nista prišla: Petelin Andrej in Šetina Anton.
I.b razred. Izdelali so: Gregorač Viktor, Rogič Borislav in Ulbl Gabrijel. Niso izdelali: Kogej Anton, Leskovec Franc in Lozar Ivan. Ni prišel: Žumer Franc.
II. razred. Izdelali so: Adamič Leon, Klemenčič Franc, Klinar Valentin, Jeraša Stanislav. Niso izdelali: Polajnar Stanko, Butina Anton, Pavli Viljem, Rigler Franc, Tomelj Josip in Vilfan Stanislav. Ni prišel: Pergar Franc.
III. razred. Izdelali so: Brodnik Jožef, Brunet Danijel, Čop Anton In Ferkulj Jožef. Niso izdelali: Ahačič Metod, Bernik Martin in Erčuli Henrik.
VII.	razred. Nista izdelala: Potočnik Anton in Urbanč Janez.
Popravni višji tečajni izpit iz nemškega jezika je bil 25. avgusta pismeni in 26. avgusta ustni. Izdelala sta oba pripravnika, in sicer: Padar Jožef in Podobnik Jožef.
Popravni nižji tečajni izpit so delali 26. avgusta trije učenci
IV.	razreda. Vsi trije so izpit uspešno naredili, in sicer: Jager Valentin, Kobal Ivan in Prodnik Karel.
Vpisovanje za šolsko leto 1933/34 je bilo 1. septembra.
7.	septembra se je poslovil od zavoda direktor mons. Anton Koritnik in odšel na svoje novo mesto za ravnatelja Marijanišča v Ljubljani. V imenu zavoda se je od njega poslovil prof. dr. Ratajec Anton, ki je poudarjal, da z njim izgubi gimnazija vestnega in čuječega voditelja, profesorski zbor iskrenega prijatelja in učenci veščega in dobrohotnega učitelja. Z iskreno zeljo, naj bi ga Bog ohranil zdravega in čilega, da bi z enakim uspehom, kakor je vodil škofijsko gimnazijo skozi 14 let, vodil tudi nanovo mu poverjeni zavod, so ga nekateri tovariši spremili v Ljubljano.
Otvoritvena seja učiteljskega zbora je bila 9. septembra.
10.	septembra je bila sv. maša v čast Sv. Duhu in 12. septembra se je začel redni pouk.
V	soboto 16. septembra je bilo zadnjo uro dopoldne za vse razrede predavanje o ptujskih dogodkih 1. 1908. Predaval je prof. Maks Miklavčič.
Strokovne seje so bile: 9. oktobra za slovenščino in srbohrvaščino, 10. oktobra za latinščino in grščino, 11. oktobra za nemščino in francoščino, 13. oktobra za zemljepis in zgodovino, 16. oktobra za matematiko, fiziko in kemijo, 17. oktobra za prirodopis.
30. oktobra se je v smislu odloka min. prosvete S. n. br. 27.100 z dne 14. septembra 1933 spremenil učni načrt tako, da se v III. razredu namesto higijene poučuje fizika, v IV. razredu higijena po 2 uri, v VII. razredu pa namesto temeljev filozofije po 2 uri kemija in po 1 uro etnologija.
31. oktobra je bil dan štednje. Predavali so razredniki v svojih razredih o potrebi in pomenu varčevanja.
11.	novembra je zavod proslavil »Dan miru« in »Dan jugoslovan-sko-poljske vzajemnosti«. O tem je 4. uro dopoldne predaval v pevski dvorani zbranim učencem prof. dr. Trdan Franc.
13.	novembra je zavod praznoval god sv. Stanislava. Popoldne so učenci v dvorani priredili igro »Sv. Vid«. Dan je bil prost pouka.
27. novembra je bila slovesna sv. maša za vse umrle profesorje in prefekte, ki so delovali v zavodu.
1.	decembra je bila proslava državnega praznika Zedinjenja. Ob osmih je bila šolska sv. maša z zahvalno pesmijo, molitvijo za kralja in državno himno. Dan je bil prost pouka.
Istega dne zvečer so se pričele duhovne vaje, ki so trajale do
5.	decembra zjutraj.
17.	decembra je zavod proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. s sv. mašo, zahvalno pesmijo, molitvijo za kralja in državno himno. Dan je bil pouka prost.
23. decembra se je pričel božični odmor, ki je trajal do 9. januarja 1934. Z istim dnem se je končalo prvo polletje 1933/34.
1934.
9. januarja je bil rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije. V znak praznovanja je zavod razobesil državni zastavi.
10. januarja se je pričelo drugo polletje 1933/34.
27. januarja je zavod priredil svetosavsko proslavo. Ob 8>i je v pevski dvorani prof. dr. Breznik predaval o temi: Sv. Sava in Slovenci. Nato sta sledili deklamaciji: Dr. A. Debeljak: »Sv. Sava« in R. Peterlin: »Jugoslavija, Ti naša mati«. Pevci so zapeli »Himno sv. Sava« in švikaršičevo »Pojdem v rute«. Končno je dijaški orkester
zaigral Prochazkovo »Uverturo« in Veselovo »Koračnico«. Dan je bil pouka prost.
4. februar je bil posvečen spominu velikega jugoslovanskega vladike dr. J. J. Strossmayerja.
15. februarja je bila proslava 130 letnice Karadordeve ustaje. Ob 8h so se učenci zbrali v pevski dvorani, kjer jim je profesor dr. Trdan Franc razložil potek in pomen te ustaje za naše zedinjenje in našo državo. Dan je bil pouka prost.
4. marca so učenci priredili Shakespeare-Župančičevo žaloigro Julij Cezar. Predstavo je obiskalo mnogo odličnih gostov iz Ljubljane, zlasti pa starši in sorodniki učencev ter občinstvo iz Št. Vida in Ljubljane.
12.	marca je zavod obhajal god prevzv. škofa dr. Rožmana Gregorija. Popoldne so učenci priredili v dvorani akademijo, ki je obsegala glasbene in pevske točke, govor vzgojnega vodje, deklamacije in dvo-dejansko igro. Dan je bil pouka prost.
29.	marca se je pričel velikonočni odmor, ki je trajal do 11. aprila.
14.	aprila je bila proslava 20 letnice vstopa prvih novincev iz južne Srbije v našo narodno vojsko. Prvo uro je prof. Miklavčič Maks v pevski dvorani zbranim učencem v lepo zasnovanem skioptičnem predavanju pojasnil zgodovinski in patriotični pomen te proslave.
Istega dne popoldne je počastil zavod s svojim obiskom p rimaš Poljske kardinal Avgust Hlond. V dvorani ga je pozdravil orkester s koračnico, direktor dr. Ratajec Anton s kratkim nagovorom in dijaški zbor z ljubko pesmijo.
16. aprila je obiskal zavod prevzv. gospod nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, 23. aprila pa bivši ravnatelj, prevzv. gospod škof skopljanski dr. Ivan Fr. Gnidovec.
8.	maja so imeli razredi celodnevne ekskurzije.
19. maja so si zavod ogledali člani bolgarskega pevskega društva »Rodna pesem« iz Plovdiva, ki so zapeli v dvorani več bolgarskih pesmi.
26. maja je imel zadnjo uro v pevski dvorani hišni zdravnik sanitetni polkovnik dr. Justin Matej poučno predavanje o jetiki.
27. maja popoldne so učenci pod vodstvom profesorjev Tomca Matije in Hybaška Vojteha v dvorani priredili pevsko in glasbeno produkcijo. Spored: 1. Dr. Jos. Čerin: Zelena deteljica, koračnica. 2. Jovanovič: Uvertura. 2. L. Kramolc: Izak, Jakob. Fr. Kramar: Petelinček lepo poje (I. razred). 3. Vlad. Nedved: Andante iz Dij. koncerta. Ign. Plevnik: Duet II. op. 8 (zbor goslačev s klavirjem). 4. L. Kramolc: Ja posejali lan. Dr. P. Kozina: Orglar (II. razred). 5. P. Čajkovski: Douce reverie (gosli s klavirjem). R. Vaclavik: Pozdrav,
uvertura (gosli s harmonijem). 6. M. Tomc: Vrabčeva. L. Kramolc: Junak iz Like (poje I. in II. razred). 7. Jos. Pavičič: Spomin na prvi ples (klavir). 8. Fr. Kramar: Za materjo. J. E. Gasparič: Kosa (moški zbor). 9. W. A. Mozart: Allegro iz god. kvart. XIX. Ed. Parlow: Vesela pomlad, koračnica (godalni kvartet). 10. M. Tomc: Oj sončni maj. J. Klemenčič: Mlaji so postavljeni. I). Jenko: Pravde Bog (poje mešani zbor). Kljub slabemu vremenu je prireditev obiskalo lepo število staršev, sorodnikov in drugih gostov, ki so imeli veselje nad dobro uspelo produkcijo in so ji sledili z živahnim odobravanjem.
Istega dne je bila v risalnici razstava risarskih izdelkov učencev I- in II. razreda. Priredil jo je prof. Sever Anton. Razstavo si je ogledalo mnogo gostov, ki so se čudili izdelkom in hvalili pi-idnost in napredek učencev.
1. junija je začel pregledovati delo na zavodu ministrski odposlanec univerzitetni profesor dr. Vujevič Pavel iz Beograda.
6.	junija so se zaključila predavanja.
Od 8. do 14. junija so se vršili nižji tečajni izpiti.
Od 11. do 16. junija višji tečajni izpiti.
22. in 23. junija so bili sprejemni izpiti za I. razred.
28.	junija je bil sklep šolskega leta s sv. mašo, po kateri so učenci prejeli letna izpričevala in izvestja.
III.	Ekskurzije.
V	šolskem letu 1933/34 so bile na zavodu sledeče ekskurzije:
I. a razred.
1. Dne 11. septembra 1933. Poldnevna ekskurzija na ljubljanski jesenski velesejem; vodil prof. Pengov.
2. Dne 24. aprila 1934. Poldnevna ekskurzija v Narodni muzej v Ljubljani; ogledali so si prirodopisni oddelek. Vodil prof. Moder A.
3. Dne 8. maja 1934. Celodnevna ekskurzija na Otoče—Brezje— Radovljica—Lesce—Bled; vodil razrednik.
4. Dne 29. maja 1934. Poldnevna ekskurzija k Savi, kjer so si dijaki ogledali poljsko in travniško floro; vodil prof. Moder Anton.
I.	h razred.
1. Dne 11. septembra 1933 je razred obiskal velesejmsko razstavo »Ljubljana v jeseni«. Poldnevno ekskurzijo je vodil prof. Pengov.
2. Dne 17. aprila 1934 je bila poldnevna ekskurzija v prirodopisni oddelek ljubljanskega Narodnega muzeja. Vodil prof. Moder.
3. Dne 8. maja 1934 je razred napravil celodnevno ekskurzijo k Sv. Trojici in v Moravče. Vodil prof. Moder.
4. Dne 28. maja 1934. Poldnevna ekspurzija proti Klečam in Ob Savi proti Tacnu, kjer so si dijaki pod vodstvom prof. Modra ogledali rastlinstvo grmovja, travnikov in polja.
II.	a razred.
1. Dne 17. sept. Poldnevni poučni izlet na ljubljanski velesejem. Učenci so si pod vodstvom prof. Pavlina in prof. Pengova ogledali predvsem veterinarsko razstavo, dalje razstavo slovenskih cerkva in cerkvenih umetnin ter zanimivo misijonsko razstavo.
2. Dne 3. okt. Poldnevni poučni izlet v prazgodovinski oddelek Narodnega muzeja v Ljubljani. Ogled izkopin, ki osvetljujejo življenje prebivalcev ljubljanskega barja, in ostalih starih najdb iz domačih in tujih krajev. Vodil prof. Miklavčič.
3. Dne 32. oktobra. Poldnevni poučni izlet v prirodopisni oddelek Narodnega muzeja. Spotoma ogled cerkve sv. Frančiška v šiški in nove pravoslavne cerkve v Ljubljani. Nato so si ogledali zbirke pri-rodopisnega oddelka, zlasti plazivce, kače, ribe, polže, zbirke metuljev, hroščev, žuželk i. t. d. Vodil prof. Moder.
4. Dne 8. maja. Celodnevni izlet zabavno-poučnega značaja na Bled in Brezje. Ogledali smo si blejsko okolico, cerkvi na otoku in župno cerkev z novimi slikami. Spotoma smo si ogledali Lesce in Radovljico. Vodila sta prof. dr. Jere in prof. Pavlin.
II.	b razred.
1. Dne 3. oktobra 1933 so učenci pod vodstvom prof. M. Miklavčiča obiskali prazgodovinski oddelek Narodnega muzeja v Ljubljani. Ogledali so si izkopine, ki pričajo v življenju barjanskega pračloveka, in ostale arheološke najdbe iz domačih in tujih krajev.
2. Dne 16. oktobra 1933 ekskurzija pod vodstvom prof. Antona Modra v prirodoslovni oddelek Narodnega muzeja. Ogled krkonov, plazivce v, rib in koral.
3. Dne 1. maja 1934 so učenci pod vodstvom prof. Ant. Modra napravili ekskurzijo na Šmarno goro in ogledali pomladansko floro.
4. Dne 3. maja 1933. Celodnevna ekskurzija na Bled. Z vlakom do Slov. Javornika, nato peš proti Blejski Dobravi in do slapa Ra-dovine. Pot skozi sotesko Vintgar, v Gorje, od tam na Bled. Nazaj na vlak na postajo Lesce-Bled. Ekskurzijo sta vodila razrednik Al. Strupi in prefekt J. Gregorič.
III. razred.
1. Dne 11. septembra 1933. Poldnevna ekskurzija na ljubljanski velesejem. Dijaki so si posebno ogledali misijonsko-etnološko razstavo, Slovensko cerkev, Slovensko Madono in skavtski oddelek. Vodil prof. Pavlin Jernej.
2. Dne 16. aprila 1934. Poldnevna ekskurzija na Rožnik skozi Koseze. Na Rožniku so učenci uživali lep razgled na Ljubljano, Kamniške planine, Ljubljansko barje in Polhograjske dolomite. V cerkvi je opozoril voditelj na Šubičevo sliko v velikem oltarju in na Mencingerjevi sliki v stranskih oltarjih. Domov grede so si učenci ogledali tivolski park in nasade. V Zgornji šiški je voditelj pokazal dijakom Vodnikovo rojstno hišo in »mlako«. Vodil razrednik.
3. Dne 21. aprila 1934. Poldnevna ekskurzija na Turjak. Ogled grajskega stolpa, ječe, »Dalmatinove kapele«, arhiva in starih zgodovinskih znamenitosti zlasti iz turških časov. Vodil prof. dr. Trdan.
4. Dne 8. maja 1934. Celodnevna ekskurzija skozi Vintgar na Bled. Vodil razrednik.
5. Dne 12. maja 1934. Poldnevna ekskurzija v Ljubljano. Smoter: ogled ljubljanskih cerkva in njih sloga. Ogledali so si slog, zunanjost, notranjost, notranjo opravo in zanimivosti posameznih cerkva. Med potjo je voditelj učence opozarjal na učne zavode, javne zgradbe, važne stavbe in spomenike, mimo katerih so šli. Vodil prof. Pavlin J.
IV. razred.
1. Dne 11. septembra 1933. Obisk jesenskega velesejma v Ljubljani. Zanimalo je brezmotorno letalo in oddelek Slovenska cerkev. Natančneje so si ogledali dijaki še veterinarski, čebelarski, ribarski, pasji in živinorejski oddelek. Vodil razrednik Fr. Pengov.
2. Dne 19. oktobra 1933. Ekskuzija na Vrhniko pod vodstvom prof. M. Miklavčiča. Cilj je bil proučevanje kraških pojavov v naravi. Pot je vodila skozi Tičnico k Sv. Trojici, k Sv. Pavlu in Močilniku, preko kraške planjave do Retja, mimo Pavkarja do Grogovega dola (dolina napolnjena z vodo, ponori in požiralniki). Pogledali so tudi ostanke ceste in utrdb iz rimske dobe.
3. Dne 21. oktobra 1933. Obisk g. M. Miškeca v šiški, ki brusi steklo in izdeluje ogledala. Obisk je bil s kemijsko-tehnološkega vidika zelo poučen in zajemijiv. Vodil razrednik kot učitelj kemije.
4. Dne 8. maja 1934. Celodnevni izlet na Dolenjsko pod vodstvom prof. M. Tomca in razrednika. Pot je vodila od postaje Velike Loke na Malo Loko, na božjo pot na Zaplazu, nato v Praproče. Od tod smo
obiskali nekdaj slavno božjo pot na Veseli gori, ki se odlikuje po zgodovinski in umetniški plati. Potem smo obiskali Šent Rupert z lepo gotsko cerkvijo. Domov grede smo si ogledali še Trebnje.
V. razred.
1. Poldnevna ekspurzija dne 11. sept. 1933. Obisk jesenskega velesejma v Ljubljani. Dijake so zlasti zanimali trije oddelki razstave: Slovenska cerkev, Slovenska Madona in misijonska razstava. Vodila sta razrednik in prefekt Kambič.
2. Poldnevna ekskurzija dne 14. okt. 1933. Izlet na šentviški hrib, kjer so si dijaki ogledali bogato floro gob, lišajev in drugega rastlinja. Vodil je prof. prirodopisa A. Moder.
3. Poldnevna ekskurzija dne 9. febr. 1934 v ljubljansko gledališče: Klabund, Praznik cvetočih črešenj. Vodil razrednik.
4. Poldnevna ekskurzija dne 20. aprila 1934. Ogled botaničnega vrta v Ljubljani. Vodil prof. Moder.
5. Celodnevna ekskurzija dne 8. maja 1934 v Semič in okolico, zlasti na grič Smuk. Razgled z grička po Beli krajini je sijajen. Gospod župnik je dijakom tudi razložil ves potek dela v vinogradu. Izlet so vodili: razrednik, prof. J. Arh in pref. Kambič A.
VI. razred.
1. Dne 11. septembra 1933. Poldnevni izlet v Ljubljano na vele-sejmsko razstavo »Ljubljana,v jeseni«. Pod vodstvom prof. Modra Antona so si učenci ogledali zlasti veterinarsko razstavo.
2.	Dne 27. septembra	1933. Poldnevni	izlet na Gameljne,	vas in
vrh, Rašice (641 m), nazaj	mimo Skaručine	na Šmartno. Ogled	jesen-
ske flore in poplavljenih aluvijalnih tal. Vodil razrednik.
3. Dne 24. novembra 1933. Poldnevni izlet k predstavi Hamleta v Narodno gledališče v Ljubljani; mimogrede je vodja izleta profesor dr. Breznik Anton razkazal grobišče pri Sv. Krištofu v Ljubljani.
4. Dne 20. aprila 1934 je razred pod vodstvom razrednika obiskal predstavo drame »Konec poti« v Narodnem gledališču v Ljubljani.
5.	Dne 8. maja 1934	celodnevni izlet	na Grosuplje in v	Velike
Lašče.	Spotoma so učenci videli vzoren	primer utrjenega	tabora
zoper turške vpade pri Št. Juriju, Županovo jamo in grad Turjak, obiskali Trubarjevo rojstno vas Rašico, po ostali klasični slovenski zemlji pa so se razgledali s hriba pri Sv. Roku. Vodil razrednik.
VII. razred.
1.	Dne 3. oktobra 1933. Poldnevni izlet: z vlakom v Kranj. Ogled srednjeveških pergamentnih rokopisov v župnem arhivu, gotske cerkve in hiš, v katerih so stanovali in umrli S. Jenko, Bleiweis in Pre-
šeren. Iz Kranja so šli dijaki peš mimo Praš, Mavčič in Podreče, kjer so si ogledali rojstno hišo in spomenik S. Jenka. Zanimali so se za znamenitosti Sorškega polja, ki ga opisujeta S. Jenko v,»Pesmih« in Iv. Pregelj v »Šmonci«. Vodil prof. dr. A. Breznik.
2.	Dne 20. aprila 1934 obisk vojne drame »Konec poti« v dramskem gledališču. Vodil prof. Miklavčič M.
. 3. Dne 2. maja 1934. Poldnevni izlet na Vrhniko: ogledali smo si Cankarjev spomenik, njegov rojstni dom, cerkev sv. Trojice, farno cerkev, izvire Ljubljanice i. t. d. Vodil razrednik.
4. Dne 8. maja 1934. Celodnevna ekskurzija: z vlakom do postaje Gozd pri Kranjski gori; v hrib do Martuljka (slikovit gorski svet); z vlakom do mejne postaje Rateče-Planica; v dolino Planico, ki jo obkrožajo Ponče, Cipernik, Mojstrovka, v ozadju pa »julijski aristokrat« Jalovec. Posebno je zanimala dijake smuška skakalnica. Prodrli smo, deloma čez snežišča, do smučarske koče »Pri Tamarju« in do izvira Save Nadiže. Vodil razrednik.
5. Dne 12. maja 1934 so se dijaki udeležili dijaške predstave »Prodana nevesta«, ki so jo peli v spomin 50 letnice smrti velikega češkega skladatelja Bedricha Smetane. Vodil suplent Alojzij Strupi.
VIII.	razred.
1. Dne 11. septembra 1933. Pod razrednikovim vodstvom so si ogledali dijaki na ljubljanskem velesejmu razstavo našega poljedelstva in živinoreje ter ostalih gospodarskih strok. Zanimali so tudi oddelki: Slovenska cerkev, Slovenska Madona in misijonska razstava.
2. Dne 27. septembra 1933. Poldnevni izlet v Kranj na Prešernov in Jenkov grob ter v okolico; razgledovanje zgodovinskih poslopij ter hiš, kjer sta umrla Jenko in Prešeren; iz Kranja peš mimo Mavčič in Podreče, rojstne vasi S. Jenka. Vodil prof. dr. Breznik Anton.
3. Dne 3. marca 1934. Poldnevna ekskurzija. Obisk elektrarne v Tacnu pod šmarno goro. Vodila g. direktor in razrednik.
4. Dne 4. maja 1934. Ogled Narodne galerije in važnejših umetnin v ljubljanskih cerkvah. Vodil prof. Belec Franc.
5. Dne 8. maja 1934. Celodnevni izlet. Geološko-geografska ekskurzija: Domžale—Homec—Kamnik—Komenda. Vodil razrednik.
IV. Učbeniki
v šolskem letu 1933/34.
Raz- red	Učbenik	Odobrilo ministrstvo prosvete
I.	Verouk. Levičnik: Zgodbe sv. pisma I.	S. n. br. 10.495
II.	Levičnik: Zgodbe sv. pisma II.	od 19. IV. 1932
III.	Stroj: Liturgika, 3. izdaja	S. n. br. 28.063
IV.	Mlakar: Katoliški verouk	od 19. VIII. 1933 S. n. br. 8.459
V.	Svetina: Katoliški verouk I.	od 3. XII. 1930 S. n. br. 25.925
VI.	Pečjak: Katoliški verouk II.	od 22. VIII. 1930
VII.	Pečjak: Katoliški verouk III., 2. izdaja	
VIII.	Medved: Zgodovina katoliške cerkve, 2. izd.	
I.	Slovenščina. Bajec-Sovre-Rupel-Šolar: Slov. čitanka I.	S. n. br. 18.540
II.	Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar: Slovenska	od 14. VI. 1931 S. n. br. 25.925
	čitanka II.	od 27. VIII. 1932
III.	Wester: Slovenska čitanka III.	
IV.	Breznik: Slovenska slovnica, 3. izdaja Wester: Slovenska čitanka IV.	
V.	Slovnica kakor v III. razredu Slovnica kakor v III. razredu	
VI.	Slovnica kakor v III. razredu Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega	
VII.	slovstva Slovstvo kakor v VI. razredu	
	Dorde Andelič: Iz jugoslov. književnosti	S. n. br. 28.063
VIII.	Slovstvo kakor v VI. razredu	od 19. VIII. 1933
	Skerlič: Istorija nove srpske književnosti	S. n. br. 4.123/30
I.	Srbohrvaščina Rupel: Srbskohrvatska vadnica I.	
II.	Rupel: Srbskohrvatska vadnica II.	S. n. br. 18. 534
III.	Rupel: Srbskohrvatska vadnica III.	od 14. VI. 1931 S. n. br. 23.375
IV.	Raič: Srbskohrvatska čitanka	od 11. VIII. 1932
I.	Francoščina. Južnič: Francoska vadnica I	S. n. br. 25.925
		od 27. VIII. 1932
Raz- red	Učbenik	Odobrilo ministrstvo prosvete
II.	Južnič: Francoska vadnica II	S. n. br. 28.063 od 19. VIII. 1933
III.	Šturm: Francoska vadnica II	isto
IV.	Šturm: Francoska vadnica III Contes de Bretagne Bruno: Le tour de la France Perrault: Contes des fees X. de Maistre: La jeune Sibčrienne	
V.	Šturm: Francoska vadnica III Perrault: Contes des fees Stahl: Maroussia	
	Sandeau: La röche aux mouettes Le Sage: Gil Blas Nemščina.	
VI.	Pascher; Njemačka čitanka za V. in VI. r. J. Schaffner: Die Mutter G. Keller: Das Fähnlein der 7 Aufrechten Th. Fontane: Effy Briest	
VII.	Pinter: Njemačka čitanka za VII. razred 0. Ludwig: Zwischen Himmel und Erde Lessing: Eniilia Galotti, Nathan der Weise Goethe: Iphigenie auf Tauris, Torquato Tasso Schiller: Wilhelm Teil, Don Carlos	
VIII.	Pinter: Njemačka čitanka za VIII. razred Schiller: Wilhelm Tell, Jungfrau v. Orleans Tieck: Der blonde Eckbert Goethe: Wallensteins Tod Grillparzer: Ahnfrau, Sapho Arnim: Der tolle Invalide v. Ratonneau Brentano: Die Geschichte v. schönen Annerl und dem braven Casperl Latinščina.	
I.	Pipenbacher: Latinska vadnica I, 4. izdaja Pipenbacher: Latinska slovnica, 3. izdaja	
II.	Pipenbacher: Latinska vadnica II, 3. izd. Slovnica kakor zgoraj	
III.	Pipenbacher: Latinska vadnica III, 2. izd. Slovnica kakor zgoraj Košan: Latinska čitanka za III. razred	
IV.	Caesar: De bello Gallico Slovnica kakor zgoraj	
V.	Sallustius: Bellum Iugurthinum et bellum	
	Catilinae	«r
Ixvusl je
2
Raz- red	Učbenik	Odobrilo ministrstvo prosvete
V.	Cicero: Orationes in Catilinam	
VI.	Cicero: De imperio Cn. Pompei Ovidius: Carmina selecta Cicero: Cato Maior de senectute	
VII.	Izbor iz retoričnih in filozof, del Cicerona Livius: Ab urbe condita Vergilius: Aeneis; Plinius: Epistolae Qu. Horatii Flacci Carmina	
VIII.	P. Corn. Taciti Annales Grščina.	
III.	Bradač: Grška vadnica	S. n. br. 28.063 od 19. VIII. 1933
	Bradač-Osana: Grška slovnica	isto
IV.	Kakor v III. razredu	
V.	Ksenofon: Izbor; Herodot: Izbor Slovnica kakor v III. razredu	
VI.	Homer: Ilijada in Odiseja; Plutarh: Izbor Slovnica kakor v III. razredu	
VII.	Platon: Apologija; Demosten: Izbrani govori Basileos: Upi c csu; všou;	
VIII.	Platon: Fajdon; Sofokles: Antigona Euripides: Alkestis Zgodovina.	
II.	Bučar: Zgodovina starega veka, 2. izdaja	S. n. br. 38.468 od 22. XII. 1932
III.	Melik-Orožen: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev I. del	isto
IV.	Melik-Orožen: Zgodovina Jugoslavije II.	S. n. br. 2.401 od 15. III. 1930
V.	Bučar: Obča zgodovina za V. razred	S. n. br. 29.530 od 12. IX. 1931
VI.	Bučar: Zgodovina srednjega veka, 2. izdaja	
VII.	Komatar-Capuder: Zgodovina novega veka	
VIII.	Kakor v VII. razredu	
	Kot pomožna knjiga: S. Kranjec: Pregled	S. n. br. 28.063
	zgodovine Jugoslovanov Zemljepis.	od 19. VIII. 1933
II.	Prijatelj-Bohinec-Savnik: Zemljepis za II. r.	S. n. br. 23.419
		od 11. VIII. 1932
III.	Prijatelj-Bohinec-Savnik: Zemljepis za sred-	S. n. br. 1.713
	nje šole 11. del	od 7. III. 1930
Raz- red	Učbenik	Odobrilo ministrstvo prosvete
IV.	Orožen: Zemljepis Kraljevine Jugoslavije	S. n. br. 38.484 od 22. XII. 1932
VI.	Reisner: Fizika (Osnovni nauki astronomije)	
VIII.	Orožen: Zemljepis Kraljevine Jugoslavije Prirodopis.	isto
I.	Kapus: Prirodopis rastlinstva, 3. izdaja Vales-Verbič: Prirodopis živalstva	S. n. br. 25.756 od 24. VIII. 1932
II.	Kakor v I. razredu	S. n. br. 1.269 od 27. XI. 1930
V.	Bevk: Botanika za višje razrede	S. n. br. 34.123 od 2. XI. 1932
VI.	Poljanec: Prirodopis živalstva, 2. izdaja	
VII.	Dolžan: Mineralogija in geologija Fizika.	S. n. br. 1.665 od 5. II. 1930
III.	Kunc: Fizika za nižje razrede	
VII.	Reisner: Fizika za višje razrede	
VIII.	Kakor v VII. razredu Kemija.	
IV.	Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje	S. n. br. 8.771/1
	razrede	od 16. VI. 1931
VII.	Prezelj: Anorganska kemija za višje razr. Matematika.	S. n. br. 32.528 od 20. X. 1930
I.	Kunc: Aritmetika za I. in II. razred	S. n. br. 23.114 od 24. VII. 1931
	Mazi: Geometrija za I., II. in III. razred	S. n. br. 17.511
II.	Kakor v I. razredu	od 10. VIII. 1932
III.	Kunc: Aritmetika za III. in IV. razred	S. n. br. 23 114
	Geometrija kakor v I. razredu	od 24. VII. 1932
IV.	Aritmetika kakor v III. razredu Matek-Mazi-Jeran: Geometrija za IV. in V. r.	S. n. br. 23.425
V.	Kunc: Aritmetika in algebra za V. in VI. r.	
	Geometrija kakor v IV. razredu	od 10. VIII. 1932
VI.	Aritmetika kakor v V. razredu Matek-Zupančič-Jeran: Geometrija za VI., VII. in VIII. razred	
VII.	Hočevar-Variček: Aritmetika za VII. iu VIII. razred Higijena.	
III. in	Ivo in Bojan Pirc: Higijena za III. in IV.	S. n. br. 34.820
IV.	razred	od 2. II. 1932
Raz- red	Učbenik	Odobrilo ministrstvo prosvete
VI. in VIII. VIII. I. in II.	Homan: Somatologija in higijena Temelji filozofije. Ozvald: Logika; Veber: Očrt psihologije l*etje. Kramolc: Pesmarica za I. in II. razred Pomožni učbeniki. Breznik: Slovenski pravopis Bradač: Latinsko-slovenski slovar Dokler: Grško-slovenski slovar Bradač-Šlebinger: Nemško-slovenski slovar Pretnar: Dictionnaire fran^ais-slovöne, 2. izdaja Sodnik: Logaritmi	S. n. br. 17.164 od 25. VIII. 1932
Opomba. Tudi drugi učbeniki, pri katerih ni naveden odlok apro-bacije, so bili saino pomožni. (Ministarstvo Prosvete S. n br. 42.933 z dne 30. novembra 1933.)		
V.	Pismene naloge iz slovenščine.
V. razred.
1.* Zimski večeri na kmetih (z uporabo ljudskega slovstva). —
2. Naša obzirnost do živali (nal. po priporočilu minist, prosv.). —
3. Kakšna snov je primerna za balade in romance? — 4.* Kako sem doslej bral? — 5. Kralj se ne veseli ali ne vzdihuje nikoli sam, z njim narod ves čustvuje (Shakespeare, Hamlet). — 6. Moje smučke.
—	7.* Kolo — človekov največji hlapec. — 8. Kdo je lirik? — 9. Moji materi (nal. po naročilu min. prosv.).
VI. razred.
1.* »Belemu gradu je Bog najlepšo bodočnost odločil« (dr. Kovač, Novice 1865, 78). — 2. V Dionizovem gaju pod Akropolo. —
* Zvezdica pomeni domačo nalogo
3.	Ustroj klasične in moderne drame. — 4.* Pred spomenikom neznanega vojaka (govor). — 5. a) V knjižnici; b) Atene so zvezda, ki je že ugasnila, njena luč pa še vedno sije na zemljo. — 6. Ali morda res človeško srce ne more prenesti toliko sreče, kolikor more nesreče? — 7.* Jugoslovanski stiki v slov. protestantski dobi. —
8. Jugoslovanska in slovanska snov v Gunduličevem Osmanu. —
9. Mati (nal. po naročilu minist, prosv.).
VII. razred.
1.* Tehnične iznajdbe so premenile kulturno gibanje narodov.
— 2. Naše sožitje z živalmi (nal. po naročilu minist, prosv.). —
3.	Vrh v Prešernovih pesmih. — 4.* Levstikovo delo za slov. povest.
— 5. Vsa človeška zgodovina se suče okoli vprašanja, ustvariti narodno državo (Jurčič, Cvet in sad). — 6- Tudi najblažji človek je tolikokrat nesrečen, a gotovo je, da prave sreče ni brez dobrega srca (Stritar). — 7.* Jurčičevo delo za jugoslovansko misel. — 8. Kako je Mažuranič utemeljil smrt Smail-age? — 9. Mati (nal. po naročilu min. prosv.).
VIII. razred.
1.* Izobrazba nalaga odpoved. — 2. Stritar kot satirik. — 3. Jadran — pljuča Jugoslavije. — 4.* Kako se je širilo obzorje v našem pripovedništvu. — 5. Samo naravni zakoni so nespremenljivi. —
6.	Problem trpljenja v našem slovstvu. — 7.* Živimo hitro. — 8. Razvoj kulturnih središč. — 9. Višji tečajni izpit.
VI.	a) Vzajemno delovanje doma in šole.
Učencem škofijske klasične gimnazije, ki vsi stanujejo v zavodu sv. Stanislava, nadomešča internat domačo hišo. Tu so pod stalnim nadzorstvom posebnih prefektov, ki pazijo, da vrše svoje šolske in druge dolžnosti. Prefekti so v stalnem stiku z učitelji, ki jih obveščajo o dobrih in slabih uspehih učencev. Pa tudi starši učencev se vedno zanimajo za napredek svojih sinov, prihajajo po informacije k ravnateljstvu in k posameznim učiteljem, radi uvažujejo nasvete, ki jim jih daje šola, in tako podpirajo šolsko delo. Posebnih roditeljskih sestankov v zavodu ni bilo, ker so učenci po veliki večini iz oddaljenih krajev in so zaradi tega taki sestanki nemogoči.
b)	Nacionalna in državljanska vzgoja mladine.
(Kralj, banska uprava dravske ban. IV. No. 15.772/1 — ex 33 z dne
18.	februarja 1934).
Zavod se je od prvih početkov, ko je po odločni volji svojega velikega ustanovitelja postal prva zares narodna, cisto slovenska gimnazija, znal ceniti pravo narodno vzgojo. Zaveda se te svoje dolžnosti še zmeraj, zato posveča temu vprašanju prav posebno pazljivost.
Dijaki naše gimnazije niso v taki neposredni nevarnosti različnih kvarnih vplivov kakor drugod, ker so med šolskim letom vsi v internatu, kjer je vse njih kretanje pod strogim nadzorstvom. Ali samo vnanja ločitev duhov bi nikakor ne zadoščala. Zato skušata šola in internat obvarovati mladino pred škodljivimi prevratnimi idejami tudi za počitnice in življenje s pravilno vzgojo. Pri tem delu vidita najmočnejše in edino uspešno sredstvo v močni versko-etični vzgoji, ki edina more trajno in notranje prepričevalno paralizirati razvratne misli sodobnosti. Samo taka versko-etična zasidranost more ustvarjati zares dobre državljane. Zavest take etične dolžnosti bo vzdržala tudi težke preizkušnje, ko samo vnanje nacionalno navdušenje odpove. Zato je zavod smatral za najvažnejše, da brez hrupa vrši v tej smeri najglobljo narodno in državljansko vzgojo, uporabljajoč pri tem vse prilike, da dijaka neprisiljeno opozarja na njegove dolžnosti do naroda in domovine.
Knjiga je brez dvoma najboljše sredstvo, da se čim bolje seznanimo s kulturnimi, gospodarskimi in socialnimi prilikami po posameznih predelih naše države, kar je v prvi vrsti potrebno za pravilno vrednotenje naše državne tvorbe. Zato sta se učiteljska in dijaška knjižnica potrudili, da si oskrbita kar največ srbskohrvatskih knjig, revij in časopisov. Da bi se branje srbskohrvatskih del med dijaki pospešilo, se je sprožila misel, naj bi prevzel vodstvo tega oddelka učitelj srbohrvaščine in bi se določile za izposojanje teh knjig posebne ure. Učiteljska knjižnica ima naročene publikacije Jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu, a manjkajo ji še publikacije akademije v Beogradu, ki jih bo skušala postopno naročiti; nadalje dobivamo za knjižnico knjige Matice Hrvatske, društva sv. Jeronima; naročene imamo Srpske in Strane pisce založbe Narodna Prosveta, »Lučo« in Srpsko književno zadrugo v Beogradu; že več let imamo Srpski književni Glasnik, Hrvatsko Prosvjeto, Nastavni Vjesnik, Glasnik Prof. dr., Prirodo, Jadransko stražo i. t. d. Tudi izpred vojnih let imata obe knjižnici razmeroma veliko srbskohrvatskih knjig.
Tudi sicer je šola upoštevala vsa navodila za narodno in državljansko vzgojo, ki srno jih prejemali. Pri pismenih nalogah so se že v nižjih razredih obdelovale snovi, ki morejo poglobiti razumevanje naših velikih zgodovinskih dogodkov (Kosovo, osvobojenje i. t. d.), narodnih junakov (Kraljevič Marko, kralj Peter Osvoboditelj i. t. d.) in vzbujati ljubezen do naše zemlje in naše preteklosti. V višjih razredih so se naloge v tej smeri poglobile in obdelovale medsebojne stike, kulturne vplive i. t. d. (glej prejšnje poglavje!). Predavanja so se sicer vršila v skladu z učnim načrtom, ki predpisuje literarno snov, a pri obravnavanju del se je obračala pozornost tudi narodni misli.
Domovinski vzgoji je bilo posvečenega tudi veliko dela v šolskih dijaških društvih, zlasti PZ in PJS, ki sta priredila več predavanj v tej smeri. (Glej naslednje poglavje!) PZ je sprejel v svoj delovni načrt, da tlijake v teku let sistematično seznani z ozemljem naše države ob predavanjih teoretično in z izleti praktično. Hudo je le to, da mu manjka denarnih sredstev. Letos je organiziral izlet v Zagreb in je pripravljal izlet na Koroško, ki pa ni bil mogoč. Pripravlja v zvezi s PJS daljši izlet po naši državi za počitnice. Tudi šolske proslave, ki so se vršile ob določenih dnevih, so imele namen, da dijaka seznanjajo z našo domovino in mu vzbujajo ljubezen do nje.
c)	Dijaška društva.
1.	Podmladek Rdečega križa.
(Poverjenik Jos. Arh, telovadni učitelj.)
Namen Rdečega križa je pomagati trpečemu človeštvu. Ta namen najlaže in najuspešneje dosega z organiziranim delom. K temu delu se mora pritegniti tudi mladina, ki je dovzetna za nesebično delo. Zato zbira R. k. mladino že zgodaj v Podmladku, kjer se vadi v delih ljubezni do trpečega sočloveka. Tu se uči gledati in spoznavati prilike, kje in kako more tudi ona pomagati; najprej v svoji bližnji okolici, med součenci in tovariši. Tako se goji v mladem človeku čut usmiljenja, odpira spoznanje potov uspešne odpomoči. Ob tem se mladina vadi v delu pri organizacijah sploh, kar je velikega vzgojnega pomena. Človeštvo veliko trpi vsled nepregledne vrste različnih bolezni; zato jih je tröba na vse načine zatirati in njih vzroke odstranjevati. Tudi v tem delu se vadijo Podmladkarji: opozarjajo se na razne nevarnosti zdravja, na sredstva, s katerimi si morejo ohraniti in utrditi zdravje. Z vsemi temi nameni Podmladka so se seznanjali letos tudi naši člani. Sodelovali so pri prireditvah, ki so omogočile nekaterim našim revnim dijakom počitniška potovanja in počitniške kolonije. Podmladek je štel I. polletje 52, II. polletje 40 članov.
2.	Podmladek Jadranske straže.
(Poverjenik prof. Miklavčič Maks.)
V	teku šolskega leta je imel PJS poleg dveh občnih zborov, ene slavnostne akademije in več manjših sestankov po skupinah tri skupne sestanke, združene s skioptičnimi predavanji in deklamacijami. Odbor je imel pet sej. Članstvo je stalno napredovalo po številu, tako da je bilo meseca marca v zavodu 217 podmladkarjev. Članarino so plačali vsi, nekateri zmanjšano po premoženjskih razmerah. Dohodkov je bilo 1220.25 Din, stroškov 301.75 Din, stanje v blagajni ob času majskega občnega zbora 918.50 Din. V tem letu smo pričeli z lastno knjižnico, ki zaenkrat še ni obsežna; poleg izdaj JS obsega le tri knjige o morju. Izlet na morje se bo vršil prihodnje leto, ko bo PJS razpolagal z večjimi gmotnimi sredstvi.
3.	Počitniška zveza: 95. podružnica.
(Nadzornik prof. Šolar J.)
Za organizacijo je bilo v preteklem letu veliko zanimanja in razumevanja. To dokazuje visoko število članov 161 (skoraj 50 %), vestno izpolnjevanje obveznosti s strani članov in natančno poslovanje s strani odbora. Na VII. rednem občnem zboru, ki se je vršil
8.	oktobra, je bil izvoljen naslednji odbor: Eržen P. VII., predsednik, Predanič E. VI., tajnik, Čeledin St. VII., blagajnik. Odbor je imel 7 sej, ki je na njih razpravljal o delu. Blagajna kaže, da je imela podružnica 6468.25 Din dohodkov in 6275.25 Din izdatkov. Podružnica je bila naročena na nekatere domače liste, ki bude zanimanje za potovanje in življenje v naravi. Nabavila si je tudi nekaj knjig.
Dne 28. oktobra je obiskal podružnico g. Strojin Fr., poverjenik za dravsko oblast; našel je vse poslovanje v vzornem redu. Na kongresu PZ, ki se je vršil v Zemunu 24. sept., je zastopal podružnico predsednik kot izvoljeni delegat z dvema glasovoma. Dopisov smo prejeli 18, odposlali 12.
Novost v življenju podružnice so bila letos predavanja in izleti.
V	smislu namena PZ je odbor želel na ta način prav posebej vzibuditi med dijaki ljubezen do naše zemlje, ki jo bo ljubil toliko bolj, kolikor bolj jo bo spoznal. Prvi je predaval g. L. Pipan in nas v zelo lepem predavanju seznanil s pokrajino Durmitorja in nam ob krasnih slikah kazal lepote teh pokrajin. V zvezi s pripravami za izlet v Zagreb nam je dr. Fr. Stele podal zgodovinski, umetnostni in zemljepisni pogled na mesto. Koroški rojak Fr. Vrolih VI., pa nam je predaval dvakrat o razmerah na Koroškem. — Zadnja dva dneva velikonočnih
počitnic je v okviru podružnice napravilo 24 dijakov dvodnevni izlet v Zagreb, kjer smo si pod požrtvovalnim vodstvom gg. dr. Petroviča in dr. Peniča ogledali glavne znamenitosti mesta in okolice. Da je izlet v vsakem pogledu lepo uspel, se moramo zahvaliti posebej vodstvu nadškofijskega deškega semenišča, ki nam je za malenkostno odškodnino nudilo stanovanje in hrano. V načrtu odbora je bil tudi izlet na Koroško o velikih počitnicah, a nepričakovane zapreke so ga onemogočile. V načrtu smo imeli še drage izlete, a denarne prilike za enkrat še niso take, da bi se mogli spuščati na daljša pota po državi. Zavod je naša stremljenja gmotno in moralno podpiral, zato se mu najlepše zahvaljujemo.
VII. UčiJa.
a)	Učiteljska knjižnica.
(Varuh prof. Šolar Jakob.)
Ob koncu leta 1933/34 šteje knjižnica 8137 del v 21.376 zvezkih.
V	teku leta je torej narasla za 115 del v 242 zvezkih. Z darovi so se knjižnice spomnili zlasti naš bivši dijak, ki nam je poklonil lepo zbirko starejših knjig, Comite catholique des Amities frangaises ä Pfitranger v Parizu in še več drugih. Vsem prisrčna hvala.
b) Slovenska in srbohrvaška dijaška knjižnica.
(Varuh prof. dr. A. Čepon.)
Knjižnica je ob koncu šolskega leta 1932/33 štela 1729 del v 5223 zvezkih. Med letošnjim šolskim letom je narasla za 93 del v 123 zvezkih in obsega sedaj 1822 del v 5346 zvezkih. V tem šolskem letu so si učenci izposodili 2646 knjig.
c)	Nemška dijaška knjižnica.
(Varuh prof. dr. Samsa Ivan.)
Knjižnica šteje ob koncu leta kakor lani 836 del v 2230 zvezkih. Izposojenih je bilo 334 knjig.
č) Francoska dijaška knjižnica.
(Varuh prof. Šolar Jakob.)
Z obveznim poukom francoščine je postala potrebna tudi samostojna francoska dijaška knjižnica. Knjige smo si nabavljali v smislu
učnega načrta. Pravi temelj knjižnici je položil Comite catholique des Amities fran^aises ä 1’ Etranger, ki nam je že pred leti naklonil 395 sešitkov zbirke Les classiques pour tous (Hatier). V tekočem letu smo si nabavili zlasti zbirko Les livres roses pour la jeunesse (Larousse) v 319 sešitkih. Iz učiteljske knjižnice pa smo izločili za ta oddelek 96 knjig. Darovanih pa je bilo poleg tega knjižnici še 21 knjig. Tako šteje zbirka ob koncu prvega leta 831 zvezkov.
d)	Veroučna zbirka.
(Varuh prof. Pavlin Jernej.)
Zbirka se je pomnožila za 650 slik, 1146 razglednic, 3 knjige in 2 zbirki slik. Ob koncu leta obsega 828 slik, 2322 razglednic, (svetopisemskih, liturgičnih, cerkvenozgodovinskih in misijonskih),
2	zemljevida, 6 žbirk slik, 3 knjige, 1 indijsko molitveno zastavo in 1 glasovnico. Slike raznih cerkva so darovali gg.: Butorac Pavel, prof. v Kotorju, Dolenc Ivan, prof. v Mostarju, Flajnik Peter, župnik v Št. Rupertu, p. Kobi Ferdinand, superior v Splitu, insgr. Kordin Anton, konzultor v Prizrenu, Lovšin Vinko, žup. upr. v Litiji, Ma-kovčič Ivan, kancler v Krku, Martinčič Andrej, župnik na Uncu, Pian Rudolf, prof. v Šibeniku, in Tumpej Andrej, misijonar v Beogradu. Dijaki so podarili precej slik domačih cerkva. Vsem darovav-cem prisrčna hvala!
e) Nazorila za klasične jezike.
(Varuh dr. Jere Franc.)
V	zbirki je 23 stenskih slik grških in rimskih starožitnosti iz kolekcije: St. Cybulski, Tabulae quibus antiquitates Graecae et Ro-manae illustrantur.
f)	Nazorila za žive jezike.
(Varuh supl. Strupi Alojzij.)
Zbirka obsega 12 stenskili slik iz zaloge učil K. Jansky, Tabor (Češkoslovaška). Stenski zemljevid slovenske dialektološke karte po Ramovšu. Stenski zemljevid Francije (Vidal Lablache, Paris, A. Colin). Letos se je povečala z naslednjimi učili: 6 stenskih slik »Tableaux auxiliaires Delmas«. 184 razglednic francoskih mest in 1 stenski načrt Pariza. Stenska slika Shakespeareovega teatra. 6 melodij francoskih pesmi (stenske table).
g)	Zemljepisna in zgodovinska zbirka.
(Varuh dr. Trdan Franc.)
Stanje neizpreraenjeno. Zbirka vsebuje: 1 pridvižni zemljevid,
3	zemljepisne oble, 44 stenskih kart in 132 zemljepisnih nazornih slik, generalnih in specialnih zemljevidov in načrtov; 21 zgodovinskih stenskih kart za stari, srednji in novi vek, 36 zgodovinskih stenskih podob in tabel ter 45 samostojnih dijaških izdelkov.
h) Numizmatična zbirka.
(Varuh prof. Miklavčič Maks.)
Zbirka je letos pridobila 15 novcev: po enega rimskega (Philippus Arabs), jugoslovanskega, papeškega (Pij VII.), francoskega (Napoleon III.), kitajskega, argentinskega, 5 avstrijskih in 4 italijanske. Tako šteje sedaj: 94 starogrških novcev, 118 rimskih republikanskih, 1009 rimskih iz cesarske dobe, 40 bizantinskih, 19 beneških, 92 starih avstrijskih, 25 papeških, 21 škofovskih novcev in 55 svetinj, kovanih novcev raznih drugih držav 239, z jugoslovanskih zemelj	131, skupno 1712 kosov kovanega	denarja in	svetinj, poleg
zbirke	papirnatega denarja iz starejše in	najnovejše	dobe.
i) Prirodopisna zbirka.
(Varuh prof. Moder Anton.)
Zbirka obsega 1. za živalstvo: 255 zidnih in 20 stereoskopskih slik; 4 prave in 18 shematičnih modelov; nagačenih živali in okostij je 148	in 3 novih (rilec divjega mrjasca	in domače	svinje, dar	g.
župnika Al. Pečka; mali podkovnjak), skupno 151;	preparatov	v
tekočini 97, suhih 92, mikroskopskih 45; hroščev in metuljev ca. 1500. Nova je: Dr. J. Hadži: Zoogeografska karta kraljevine Jugoslavije.
2. za rastlinstvo: 264 zidnih slik; 16 shematičnih modelov; 9 ispravnih aparatov; suhih preparatov 116 in 1 nov (buča steklenica), mikroskopskih preparatov 38.
3. za rudninstvo: 470 rudnin, stanje neizpremenjeno; nabavljene so bile pločevinaste škatlice za rudnine.
4. za geologijo in paleontologijo: 16 okamenin, od teh 1 nova (nekaj kosti jamskega medveda iz jame ob novi cesti Zidani most—Litija, dar g. Lotriča, Radeče). Nova je tudi Geološka karta kraljevine Jugoslavije, prir. dr. Petkovič.
V	celoti se je zbirka pomnožila za 7 predmetov in jih šteje skupno 3300.
j) Prirodoslovna zbirka.
(Varuh prof. dr. Knific Ivan.)
Nabavil se je nov giroskop za poskuse z vrtavkami. Zbirka vsebuje: Zidnih slik 7, stereoskopičnih ‘20; modelov, strojev in pri-strojev 246, kemikalij 50.
k) Telovadna zbirka.
(Varuh Arh Josip, telovadni učitelj.)
Zbirka se je letos pomnožila za eno kopje. Obsega torej: 3 bradlje, 1 drog, 5 naskočnih desk, 1 konja, 1 kozo, 2 opremi za skok v višino, 2 plezalni lestvi, 1 visečo pleteno lestvo, 5 plezalnih drogov,
1	trapeč, 1 par krogov, 3 blazine, 1 palico iz bambusa za visoke skoke, 1 kopje, 2 železni krogli za suvanje 4 kg in 7-25 kg, 175 železnih ročk od 1—-20 kg, 50 železnih in 30 lesenih palic. V zbirki so dalje: disk, žoga, vrvi za vlečenje, kolebnica, strelni lok, palčice za štafeto. Skupno število vseh predmetov je 301.
1) Risarska zbirka.
(Varuh prof. Sever Anton.)
Zbirka obsega: 35 sadrovih odlitkov, 284 lesenih modelov, 26 umetnih sadežev, 573 nalepljenih listov, 80 suhih mladik in storžev, 114 lončenih in steklenih modelov,' 150 nagačenih živali, školjk, polžev, metuljev in ptičjih peres, 87 kovinastih modelov, 60 kosov narodne obleke in orodja, 250 papirnatih modelov, 10 teoretičnih del in zbirk predlog in 235 kosov sobnega inventarja.
m) Pevska in godbena zbirka.
(Varuh prof. glasbe Tomc Matija.)
Zbirka cerkvenih pesmi se je v 1. 1933/34 pomnožila za 7 partitur in 5 mešanih zborov. Sedaj šteje 33 latinskih maš, 1324 skladb za mešani, 257 za moški ozir. deški zbor, 95 pa za enoglasno petje. G. župnik Viktor Čadež je podaril zbirki 25 izvodov svoje zbirke :;Rajske strune zadonite«. — Zbirka svetnih pesmi je pa narasla za 6 pesmaric (od teh je' 4 podaril g. vzgojni vodja Martin Štular) in 5 moških zborov. Sedaj šteje 65 pesmaric, 111 mešanih, 180 moških ozir. deških zborov, 57 skladb s spremljevanjem klavirja ali orkestra in 4 spevoigre.
Godbena zbirka se v šolskem letu 1933/34 ni spremenila. Šteje torej: 41 raznih šol, 33 duetov, 20 tercetov, 29 kvartetov, 61 sekstetov,
17 oktetov, 13 skladb za mali orkester, 219 skladb za veliki orkester in 8 skladb za razne inštrumente s spremljevanjem klavirja.
VIII. Poročilo o zdravstvenem stanju učencev.
Šolsko leto 1933/34 izkazuje prav dobre higijenske razmere, zdravstveno stanje dijakov pa je bilo jako ugodno. Takoj v začetku šolskega leta je bilo pregledanih 90 na novo vstopivših dijakov in se je konstatiralo izredno ugodno stanje pri njih. V teku leta je bil redno vsak petek pregled dijakov, ki so se javili za zdravniško pomoč, v primeru potrebe pa je hišni zdravnik bil tudi vsak čas na razpolago. Bolniška sestra, ki je stalno v bolnici zavoda, je nudila vsakemu takojšnjo pomoč in po potrebi klicala zdravnika. Vsak oboleli dijak je imel na razpolago hišno bolnišnico, zdravila, dijeto in obvezovalne potrebščine. Le v treh primerih so morali dijaki v banovinsko bolnišnico na zdravljenje. Umrl ni nihče.
Vseh primerov obolenja je bilo 104 in vsi so se pozdravili. Infekcijskih bolezni ni bilo.
Dr. Justin S. Matej,
hišni zdravnik.
IX.	Klasifikacija učencev.
(Debeli tisk pomeni odličen, ležeči prav dober uspeh.)
L a razred.
(Razrednik prof. dr. Čepon Anton.)
a)	Izdelali so:
Ahačič Marjan, Tržič, Kranj.
Albrecht Drago, Kamnik.
Bahovec Josip, Ljubljana.
Bernot Milan, Stranje, Kamnik.
Bogataj Jernej, Log, Škofja Loka, Kranj.
Bučar Franc, Bohinjska Bistrica, Radovljica.
Čampa Franc, Otavice, Ribnica, Kočevje.
Gabrijel Mirko, Vel. Sevnica, Trebnje, Novo mesto.
Grebenc Franc, Breg, Borovnica, Ljubljana-okolica.
Hladnik Marijan, Žiri, Logatec.
Jereb Rok, Lučine, Kranj.
Klemen Oton, Podlipovica, Kolovrat, Litija.
Klinar Miha, Jesenice, Radovljica.
Kogej Anton, Velike Lašče, Kočevje.
Kopač Alojzij, Žiri, Logatec.
Korošec Franc, Gorjuše, Koprivnik, Radovljica.
Leskovec Franc, Svrževo, Št. Janž, Krško.
Lozar Ivan, Dobe, Kostanjevica, Krško.
Medvešček Ivo, Split.
Molk Avguštin, Dol. Logatec, Logatec.
Novak Franc, Loški potok, Kočevje.
Novak Štefan, Prikrnica, Moravče, Kamnik.
Palme Anton, Ig, Ljubljana-okolica.
Peršin Fi’anc, Ljubljana.
Pipan Anton, Škofja Loka, Kranj.
Polanc Ivan, Gorjuše, Koprivnik, Radovljica.
Račič Rudolf, Ljubljana.
Šmidovnik Janez, Tunice, Kamnik.
Štangl Vladimir, Lancovo, Radovljica.
Šušteršič Jernej, Ljubljana.
Vrtovec Bogdan, Ljubljana.
Ziherl Stanislav, Škofja Loka, Kranj.
b)	Popravni izpit bodo delali:
Bergant Ernst, Ljubljana, iz latinščine.
Furlan Ivan, Dol. Logatec, Logatec, iz srbohrv. in francoščine. Japelj Marjan, Tržič, Kranj, iz srbohrvaščine in latinščine. Karlin Alojzij, Suha, Stara Loka, Kranj, iz srbohrvaščine. Kristan Alojzij, Zapuže, Begunje, Radovljica, iz francoščine in latinščine.
Kunovar Ivan, Dravlje, Št. Vid, Ljubljana-okolica, iz francoščine in latinščine.
Malavašič Joško, Vrhnika, Ljubljana-okolica, iz latinščine. Milač Ciril, Prevalje, Dravograd, iz latinščine.
Poženel Miran, Dol. Logatec, Logatec, iz francoščine in latinščine. Ravnik Stanislav, Nemški Rovt, Boh. Bistrica, Radovljica, iz francoščine in latinščine.
Ropret Josip, Šenčur, Kranj, iz francoščine.
Urbančič Anton, Čatež, Litija, iz francoščine in latinščine. Zupan Ivan, Podkuže, Kranjska gora, Radovljica, iz francoščine. Žitnik Zvonimir, Ljubljana, iz francoščine in latinščine.
Število učencev: 46.
1.1) razred.
(Razrednik prof. Moder Anton.)
a)	Izdelali so:
Albrecht Anton, Kamnik.
Berčič Vladimir, Ljubljana.
Beznik Vinko, Gorjuše, Koprivnik, Radovljica.
Brajdih Stanislav, Planina pri Rakeku, Logatec.
Furman Ladislav, Ljubljana.
Golob Anton, Dvor, Šmartno, Litija.
Hostnik Alojzij, Podroje, Šmartno, Litija.
Jelenec Josip, Velike Lašče, Kočevje.
Jurca Alojzij, Vrhnika, Ljubljana-okolica.
Klemenčič Martin, Gor. Suhor, Suhor, Metlika.
Kocjančič Igor, Ljubljana.
Kopčavar Vincencij, Selca, Kranj.
Kralj Nikolaj, Zavrh, Št. Gotard, Kamnik.
Lenče Srečko, Kleče, Ježica, Ljubljana-okolica.
Lotrič Stanislav, Radeče, Krško.
Malavašič Alfonz, Št. Jošt, Ljubljana-okolica.
Meze Dušan, Pesnica, Maribor-okolica.
Novak Ivan, Preloka ob Kolpi, Črnomelj.
Oman Srečko, Št. Vid, Ljubljana-okolica.
Pejcha Marjan, Loka, Frankolovo, Celje.
Potočnik Leopold, Sv. Lenart, Kranj.
Rant Pavel, Kranj.
Rebolj Franc, Trata n. Šk. Loko, Kranj.
Stergar Ivan, Raduha, Luče, Gornji Grad.
Štibernik Ivan, Pece, Št. Jurij, Ljubljana-okolica.
Tepina Ivan, Jesenice, Radovljica.
Umek Mihael, Vrhnika, Ljubljana-okolica.
Zajec Jožef, Mala Loka, Ihan, Kamnik.
Zovič Alojzij, Dol. Logatec, Logatec.
Zupančič Valentin, Krmelj, Št. Janž, Krško.
b)	Popravni izpit bodo delali:
Ahačič Josip, Senično, Križe, Kranj, iz francoščine.
Berglez Srečko, Ljubljana, iz francoščine.
Cankar Josip, Dobrunje, Sostro, Ljubljana-okolica, iz francoščine in latinščine.
Deršek Rudolf, šiška, Ljubljana, iz francoščine.
Kavalar Stanislav, Rateče-Planica, Radovljica, iz francoščine. Podreberšek Jakob, Ljubljana, iz francoščine in latinščine. Škerjanec Filip, Gor. Ribče, Moravče, Litija, iz francoščine.
c)	Niso izdelali:
Grilj Stanislav, Blagovica, Kamnik.
Mlinar Anton, Ormož, Ptuj.
'Petelin Andrej, Ribnica, Kočevje.
Videnič Franc, Podlipovica, Kolovrat, Litija.
Število učencev: 41.
II.	a razred.
(Razrednik prof. dr. Jere Franc.)
a)	Izdelali so:
Breznikar Franc, Ustje, Šmartno, Litija.
Čopar Jožef, Vel. Kostrevnica, Šmartno, Litija.
Doganoc Jožef, Velike Lašče, Kočevje.
Erman Anton, Št. Vid, Ljubi jana-okolica.
Gortnar Anton, Češnjica, Selca, Kranj.
Groznik Alojzij, Dolenja vas, Št. Vid, Litija.
Hafner Milojko, Bistrica, Tržič, Kranj.
Hojan Janez, Ljubljana.
Jakše Alojzij, Rašica, Vel. Lašče, Kočevje.
Javornik Aleksander, Ljubljana.
Kambič Janko, Grad, Bled, Radovljica.
Kastelic Anton, Št. Vid, Litija.
KI arič Janez, Maverc, Fara pri Kostelu, Kočevje.
Krašovec Frančišek, Struge, Kočevje.
Lipar Janez, Mengeš, Kamnik.
Marinšek Franc, Šmihel, Hrenovice, Italija.
Medja Franc, Srednja vas, Radovljica.
Pleško Franc, Ljubljana.
Rogelj Anton, Sodinja vas, Žužemberk, Novo mesto.
Štirn Vincencij, Stanežiče, Št. Vid, Ljubljana-okolica.
Zupanc Sava, Labud, Avstrija.
b)	P o p i’ a v n i izpit bodo delali:
Arko Janez, Zapotok, Sodražica, Kočevje, iz francoščine in latinščine.
Bizjak Marijan, Ljubljana, iz francoščine.
Gašperšič Franc, Škofja Loka, Kranj, iz zemljepisa in matematike.
Ivančič Ivan, Retje, Sodražica, Kočevje, iz zemljepisa in matematike.
Kristan Ivan, Zapuže, Begunje, Radovljica, iz francoščine in latinščine.
Leskovec Ivan, Šmartno, Litija, iz francoščine in matematike. Mikuž Miroslav, Šmarje, Ljubljana-okolica, iz francoščine in latinščine.
Robič Vekoslav, Kranjska gora, Radovljica, iz francoščine. Trdan Alojzij, Sušje, Ribnica, Kočevje, iz francoščine.
c)	Nista izdelala:
Gogala Matej, Grad, Bled, Radovljica.
Podboršek Daniel, Ljubljana.
č) Neredovan je ostal:
Vilfan Stanislav, Ljubljana.
Število učencev: 33.
II.	1» razred.
(Razrednik supl. Strupi Alojzij.)
a)	Izdelali so:
Arko Alojzij, Rute pri Beljaku, Koroško, Avstrija.
Brejc Jožef, Velike Lašče, Kočevje.
Cepuder Milan, Stara Loka, Kranj.
Drenik Ferdinand, Sevnica, Trebnje, Novo mesto.
Hladnik Ignacij, Petkovec, Rovte, Logatec.
Homan Janez, Vrhnika, Ljubljana-okolica.
Jerman Ludovik, Moste, Komenda, Kamnik.
Kajdiž Stanko, Žirovnica, Breznica, Radovljica.
Kappus Ivan, Kranj.
Kregar Jožef, Vižmarje, Št. Vid, Ljubljana-okolica.
Ludviger Miljntin, Dol. Nemška vas, Trebnje, Novo mesto. Matjašič Janez, Ljubljana.
Mehle Josip, Sela, Šmarje, Ljubljana-okolica.
Okorn Dušan, Maribor.
Pavli Viljem, Moravče, Sv. Križ, Litija.
Podgornik Savo, Maribor.
Remic Janez, Bohinjska Bistrica, Radovljica.
Izvest j e	3
Rigler Franc, Dol. Logatec, Logatec.
Šuštar Alojzij, Grmada, Trebnje, Novo mesto.
Šušteršič Alojzij, Vrhnika, Ljubijana-okolica.
Tominc Ivan, Kamnik.
Zovič Marijan, Ljubljana.
b)	Popravni izpit bodo d e 1 a 1 i :
čenčič Radivoj, Selca, Kranj, iz francoščine in latinščine. Defar Branko, Draga, Višnja gora, Litija, iz francoščine in latinščine.
Fülle Emil, Dobrava, Zasip, Radovljica, iz francoščine.
Holozan Emil, Vevče, D. M. v Polju, Ljubi jana-okolica, iz francoščine in latinščine.
Jamnik Janez, Pungrt, Škofja Loka, Kranj, iz francoščine in latinščine.
Judnič Jožef, Novo mesto, iz francoščine.
Petrovčič Jožef, Borovnica, Ljubljana-okolica, iz francoščine in matematike.
Smerkolj Anton, Št. Ožbalt, Kamnik, iz francoščine in matematike.
Štempihar Aleksander, Ljubljana, iz francoščine.
c)	Nista izdelala:
Češarek Ciril, Ribnica, Kočevje.
Glavnik Vekoslav, Sv. Lenart, Laško.
č) Neredovan je ostal:
Groznik Franc, Višnja gora, Litija.
Število učencev: 34.
III.	razred.
(Razrednik prof. Belec Franc.)
a)	Izdelali so:
Adamič Leon, Ljubljana.
Ahačič Metod, Tržič, Kranj.
Bitenc Anton, Št. Vid, Ljubljana-okolica.
Dolšina Stanislav, Podsmreka, Vel. Lašče, Kočevje.
Erčulj Hinko, Zdenska vas, Dobrepolje, Kočevje.
Erman Josip, Gaj, Št. Janž, Krško.
Gabrovec Stanko, Kamnik.
Hočevar Janez, Vrh, Št. Rupert, Krško.
Hrušovar Gabrijel, Zg. Hudinja, Celje.
Kepic Matija, Ljubljana.
Klinar Anton, Slov. Javornik, Kor. Bela, Radovljica.
Klinar Blaž, Jesenice, Radovljica.
Klinar Janko, Slov. Javornik, Kor. Bela, Radovljica.
Klinar Valentin, Hrušica, Jesenice, Radovljica.
Konjar Jakob, Smlednik, Kranj.
Kosta Ladislav, Strnišče, Ptuj.
Kozina Vladimir, Zapotok, Sodražica, Kočevje.
Koželj Alojzij, Podkoren, Kranjska gora, Radovljica.
Levstek Franc, Gora, Kočevje.
Pekolj Ivan, Artmanja vas, Dobrniče, Novo mesto Petrač Leon, Kropa, Radovljica.
Pleničar Dušan, Litija.
Pogačar Andrej, Kamnik.
Pohar Alojzij, Poljče, Begunje, Radovljica.
Ravnik Vladimir, Nemški rovt, Bohinjska Bistrica, Radovljica. Rupnik Janez, Hotedršica, Logatec.
Sirk Franc, Vel. Kostrevnica, Šmartno, Litija.
Sojar Anton, Vič, Ljubljana-okolica.
Suhadolnik Stanislav, Borovnica, Ljubljana-okolica Štangl Branko, Dvor, Šmihel nad Pliberkom, Avstrija. Štrukelj Mihael, Zapuže, Št. Vid, Ljubljana-okolica.
Šuklje Stanko, Dol. Lokvica, Metlika.
Torkar Franc, Kršič, Mekinje, Kamnik.
b)	Popravni izpit bodo delali:
Auersperg Karel, Turjak, Kočevje, iz srbohrvaščine in latinščine. Bizjak Miroslav, Hotavlje, Trata nad Škofjo Loko, Kranj, iz matematike.
Bregant Alojzij, Jesenice, Radovljica, iz francoščine in grščine. Grebenc Alojzij, Rakitnica, Dol. vas pri Ribnici, Kočevje, iz francoščine in latinščine.
Klemenčič Franc, Trebelno, Krško, iz slovenščine in matematike. Markež Valentin, Jesenice, Radovljica, iz grščine.
Palme Josip, Ig, Ljubljana-okolica, iz srbohrvaščine in matematike.
Pungartnik Janez, Lukovica, Brdo, Kamnik, iz grščine.
Rabič Adolf, Ljubljana, iz grščine.
c)	Izdelal ni: Engelsberger Janko, Tržič, Kranj.
č) Neredovan je ostal: Lebinger Hinko, Litija.
Število učencev: 44.
IV.	razred.
(Razrednik prot'. Pengov Franc.)
a)	Izdelali so:
Absec Anton, Mihela vas, Črnomelj.
Aleš Edvard, Pulj, Italija.
Battis Janez, Konj, Vače, Litija.
Brezovar Milan, Št. Rupert, Krško.
Brezovar Vladimir, Št. Rupert, Krško.
Bric Dominik, Dobrova, Ljubljana-okolica.
Brodnik Jožef, Velike Lašče, Kočevje.
Črne Pavel, Dobrunje, Sostro, Ljubljana-okolica. Drenih' Franc, Begunje, Logatec.
Ferkulj Jožef, Raplovo, Struge, Kočevje.
Gogala Mirko, Šmarje, Ljubljana-okolica.
Habjan Janez, Sp. Luša, Sv. Lenart, Kranj. Hladnik Leopold, Žiri, Logatec.
Jarc Peter, Strahinj, Naklo, Kranj.
Jazbec Stanko, Sebenje, Križe, Kranj.
Kocijan Jožef, Vižmarje, Št. Vid, Ljubljana-okolica. Košir Nikolaj, Poljšica, Gorje, Radovljica. Kvaternik Franc, Osilnica, Cabar.
Lavrač Vladimir, Podlipnica, Kolovrat, Litija. Lotrič Janez, Sp. Sorica, Kranj.
Lozar Anton, Novo mesto.
Malavašič Rudolf, Vrhnika, Ljubljana-okolica. Matjašič Milan, Ljubljana.
Mavsar Jože, Straža, Št. Rupert, Krško.
Nadrah Jože, Mrzlo polje, Stična, Litija.
Novinec Jože, Gor. Bušinec, Toplice, Novo mesto. Oblak Franc, Rigelj, Sv. Gregor, Kočevje.
Pavlič Jože, Loke, Šmartin v Tuli., Kamnik.
Pavlič Stanko, Stari trg, Logatec.
Pavlin Jože, Martin hrib, Logatec.
Rešek Alojzij, Trnje, Stara Loka, Kranj,
Smolej Jože, Griže, Št. Vid, Litija.
Štiherle Alojzij, Rovte, Ovsiše, Radovljica.
Tavčar Franc, Rovte, Sv. Lenart, Kranj.
Veber Jože, Sp. Gorje, Radovljica.
Zajec Ivan, Zadvor, Sostro, Ljubijana-okolica.
Zupančič Janez, Kaleč, Višnja gora, Litija.
Žitko Aleksander, Matenja vas, Planina, Italija.
b)	Ni izdelal :
Čop Anton, Jesenice, Radovljica.
Število učencev:
V.	razred.
(Razrednik prof. Omerza Franc.)
Izdelali vsi:
Avguštin Alojzij, Radovljica.
Bukovec Vincencij, Vrje, Smlednik, Ljubi jana-okolica. Frakelj Franc, Dražgoše, Kranj.
Gole Jožef, Zagorica, Dobrnič, Novo mesto.
Gole Milan, Gorenja vas, Dobrnič, Novo mesto.
Golob Peter, Polica, Naklo, Kranj.
Kastelic Franc, Martinja vas, Št. Lovrenc, Litija.
Klinc Franc, Zdenska vas, Dobrepolje, Kočevje.
Kmet Janez, G. Podšumberk, Sela, Novo mesto.
Levstek Jožef, Prigorica, Dol. vas, Kočevje.
Lokar Franc, Polje, Višnja gora, Litija.
Marin Anton, Mirna, Novo mesto.
Mihelič Franc, Dane, Ribnica, Kočevje.
Modic Jožef, Matena, lg, Ljubljana-okolica.
Omejec Slavko, Št. Vid, Ljubljana-okolica.
Perčič Jožef, Paradišče, Šmarje, Ljubljana-okolica. Perčič Stanislav, Želimlje, Ljubljana-okolica.
Polda Anton, Krnica, Gorje, Radovljica.
Prijatelj Jožef, Dol. Nemška vas, Trebnje, Novo mesto. Prodnik Karel, Kregarjevo, Kamnik.
Seljak Vojnim ir, Stara vas, Žiri, Logatec.
Starc Jožef, Črnili, Metlika.
Šemerl Franc, Planina, Logatec.
Štrubelj Alojzij, Šmarje, Ljubljana-okolica.
Tominec Leopold, Št. Rupert, Krško.
Vilhar Jožef, Veliki Otok, Postojna, Italija.
Žlebnik Leon, Materija, Italija.
Število učencev: 28.
VI. razred.
(Razrednik prof. Miklavčič Maks.)
Izdelali vsi:
Andolšek Andrej, Karlovica, Vel. Lašče, Kočevje.
Arhar Ivan, Št. Vid, Ljubljana-okolica.
Benkovič Nikolaj, Kamnik.
Bernot Vinko, Koče, Koroško, Avstrija.
Erjavec Karel, Podsmreka, Višnja gora, Litija.
Fister Franc, Bistrica, Podbrezje, Kranj.
Hönigmann Valter, Stari log, Kočevje.
Humek Miloš, Ljubljana.
Iskra Anton, Begunje, Radovljica.
Janež Josip, Globel, Sodražica, Kočevje.
Malavašič Roman, Št. Jošt, Ljubljana-okolica.
Markič Ivan, Strahinj, Naklo, Kranj.
Mušič Anton, Mali Mengeš, Mengeš, Kamnik.
Predanu Edvard, Mrzlava vas, Čatež, Krško.
Pustotnik Franc, Srednja vas, Sela, Kamnik.
Saje Josip, Žabj,ek, Št. Lovrenc, Novo mesto.
Seljak Josip, Podlipa pri Vrhniki, Ljubljana-okolica. Slapšak Božidar, Radovljica.
Strašek Stanislav, Zibika, Šmarje pri Jelšah.
Strle Anton, Sv. Vid nad Cerknico, Logatec.
Tavčar Martin, Trebija, Stara Oselica, Kranj.
Trobec Jakob, Log, Polh. gradeč, Ljubljana-okolica. Urbančič Mihael, Dragomelj, Sv. Jakob o/S., Kamnik.
Vrabič Ladislav, Bistrica, Tržič, Kranj.
Vrolih Franc, Freistein pri Sp. Polskavi, Maribor.
Število učencev: ‘25.
VII. razred.
(Razrednik dr. Knific Ivan.)
Izdelali vsi:
Benkovič Ciril, Kamnik.
Cukale Jožef, Vrhnika, Ljubljana-okolica.
Celeclin Stanko, Dunaj, Avstrija.
Eržen Pavel, Puštal, Škofja Loka, Kranj.
Femc Boris, Tržič, Kranj.
Grčman Anton, Leskovec, Višna gora, Litija.
Jančar Josip, Šmihel, Žužemberk, Novo mesto.
Jurca Milan, Petkovec, Rovte, Logatec.
Karo Stanislav, Motnik, Kamnik.
Kastelic Vincencij, Klečet, Žužemberk, Novo mesto.
Konov Peter, Plovdiv, Bolgarija.
Košenina Franc, Sp. Sevnica, Sora, Ljubljana-okolica.
Kunstelj Franc, Vrhnika, Ljubljana-okolica.
Lavrač Janez, Podlipovica, Kolovrat, Litija.
Malovrh Franc, Srednja vas, Polhov gradeč, Ljubljana-okolica. Marinšek Vincencij, Strahinj, Naklo, Kranj.
Novak Vladimir, Radovljica.
Pavlin Franc, Kranj.
Pečenih: Franc, Smolnik, Črni vrh, Ljubljana-okolica.
Penca Jožef, Male Vodenice, Kostanjevica, Krško.
Pezdirc Vladimir, Ljubljana.
Pogorelec Anton, Podtabor, Struge, Kočevje.
Salmič Anton, Dolga Raka, Raka, Krško.
Sodja Franc, Bohinjska Bistrica, Radovljica.
Šinkar Anton, Selca, Kranj.
Šparovec Alojzij, Sp. Blato, Žalna, Ljubljana-okolica.
Švigelj Stanislav, Kožljek, Begunje, Logatec.
Tomazin Ludovik, Naklo, Kranj.
Urbanč Janez, Gržeča vas, Leskovec, Krško.
V	iti g oj Viktor, Dolenja vas, Velika Loka, Novo mesto.
Vrtačnik Venceslav, Srednja vas, Sela, Kamnik.
Žabkar Jožef, Velika vas, Leskovec, Krško.
Število učencev: 32.
VIII.	razred.
(Razrednik prof. dr. Trdan Franc.)
Izdelali vsi:
Bukovec Janez, Planina, Fara pri Kostelu, Kočevje.
Ferjan Jakob, Spodnje Laze, Gorje, Radovljica.
Golob Melhijor, Brezje, Mekinje, Kamnik.
Jevnikar Martin, Spodnje Brezovo, Višnja gora, Litija.
Jurca Ivan, Vrhnika, Ljubljana-okolica.
Kupljenik Franc, Orehovica, Št. Jernej, Novo mesto.
Logar Jožef, Vodice, Kamnik.
Makovec Andrej, Rudolfovo, Sv. Vid nad Cerknico, Logatec.
Mavec Jakob, Iška vas, Ig, Ljubljana-okolica.
Pirnat Avguštin, Sv. Gregor, Kočevje.
Rotar Jožef, Ježica, Ljubljana-okolica.
Šegula Rudolf, Litija.
Verderber Jožef, Jelševnik, Črnomelj.
Zupan Franc, Lom, Kranj.
Število učencev: 14.
X.	Izpili.
a)	Višji tečajni izpit.
G. minister prosvete je z odlokom S. n. br. 13.200 z dne 8. maja 1934 imenoval za svojega odposlanca pri tečajnih izpitih univerzitetnega profesorja v Beogradu dr. V u j e v i č a Pavla. Izpitni odbor je bil sestavljen takole: predsednik d. ministrski odposlanec, podpredsednik direktor dr. Ratajec Anton; člani: za narodni jezik prof. dr. Breznik Anton, za nemški in latinski jezik prof. dr. Samsa Ivan, za grški jezik prof. Belec Franc, za narodno zgodovino in občo zgodovino z zemljepisom kraljevine Jugoslavije prof. dr. Trdan Franc.
Pismeni izpiti so bili: 11. junija iz narodnega jezika, 12. junija iz latinskega in grškega jezika, 13. junija iz nemškega jezika. Izpitni odbor je od predloženih izbral naslednje naloge:
1. Za narodni jezik: Človeška roka spreminja zemlji lice.
2. Za nemški jezik: Momsen, Cäsars Charakteristik (Neumaier, Deutsches Lesebuch, 272).
3. a) Za latinski jezik: T. Livius, Ab urbe condita XXII, c. 6.
b)	Za grški jezik: Platon, Protagoras 321 D — 322 ü. Zevs
sklene dati ljudem državotvorni kreposti: pravico in medsebojno spoštovanje.
Za višji tečajni izpit se je priglasilo 16 pripravnikov; od teh je dovršilo VIII. razred v šolskem letu 1933/34 na škofijski klasični gimnaziji 14 in so bili pripuščeni k višjemu tečajnemu izpitu prvič;
2	pripravnika pa sta dovršila VIII. razred na istem zavodu v šolskem letu 1932/33 in sta bila pripuščena k višjemu tečajnemu izpitu drugič. Na podlagi pismenih ocen je izpitni odbor po čl. 16 a) pravil o višjem tečajnem izpitu oprostil ustnega izpita 2 pripravnika. Ostalih 14 je bilo pripuščenih k ustnemu izpitu. Ti so se vršili 15. in 16. junija 1934.
Višji tečajni izpit so napravili vsi:
1. Bukovac Janez, sin umrl. Ivana, posestnika, rojen 9. novembra 1914.
2. Ferjan Jakob, sin Janeza, posestnika, rojen ‘25. julija 1914.
3. Golob Melhijor, sin umrl. Mihaela, posestnika, rojen 5. januarja 1915.
4. Jevnikar Martin, sin Martina, posestnika, rojen 1. maja 1913.
5. Jurca Ivan, sin Franca, uradnika, rojen 6. novembra 1913.
6. Kupljenik Franc, sin Jožefa, posestnika, rojen 26. oktobra 1914.
7. Logar Jožef, sin umrl. Janeza, posestnika, rojen 3. marca
1912.
8. Makovec Andrej, sin Andreja, posestnika, rojen 14. aprila 1914.
9. Mavec Jakob, sin Jakoba, krojača, rojen 18. decembra 1913.
10. Pirnat Avguštin, sin umrl. Ivana, posestnika, rojen 28. marca 1914.
11. Rotar Jožef, sin Martina, posestnika, rojen 10. marca 1915.
12. Šegula Rudolf, sin Rudolfa, železniškega uradnika, rojen 21. maja 1915.
13. Verderber Jožef, sin Jožeta, posestnika, rojen 6. januarja
1913.
14. Zupan Franc, sin Franca, posestnika, rojen 20. septembra 1913.
15. Cvar Franc, sin Jakoba, posestnika, rojen 11. decembra 1911.
16. Jaklič Anton, sin Jerneja, žagarja, rojen 20. maja 1913.
b)	Nižji tečajni izpit.
V	izpitnem odboru za nižji tečajni izpit so bili: g. ministrski odposlanec odnosno direktor kot predsednik; prof. Pengov Franc kot razrednik in izpraševavec za matematiko; prof. Arh Luka za slovenski jezik; prof. Miklavčič Maks za zgodovino z zemljepisom Jugoslavije; prof. Belec Franc za latinski jezik.
Pismeni izpit iz slovenskega jezika je bil 8. junija. Učenci so pisali nalogo: Vstani, vstani, gozd zeleni, in odpri mi čuda lepa. (Funtek.) Ustni izpiti so se vršili 11., 12., 13. in 14. junija. Za izpit se je priglasilo 38 učencev, ki so izdelali v šolskem letu 1933/34
IV.	razred na škofijski	klasični gimnaziji	v Št. Vidu.
L Po čl. 2. pravil	o	nižjem tečajnem	izpitu oproščeni:
1. Absec Anton	3. Drenik Franc
2. Bric Dominik	4. Gogala Mirko
5.	Košir Nikolaj	7.	Lavrač Vladimir
6.	Kvaternik Franc	8.	Oblak Franc
II. Nižji tečajni izpit so		naredili:	
1.	Aleš Edvard	15.	Nadrah Jožef
2.	Battis Janez	16.	Novinec Jožef
3.	Brezovar Milan	17.	Pavlič Jožef
4.	Brodnik Jožef	18.	Pavlič Stanko
5.	Črne Pavel	19.	Pavlin Jožef
6.	Ferlculj Jožef	20.	Rešek Alojzij
7.	Habjan Janez	21.	Smolej Jožef
8.	Hladnik Leopold	22.	Štiherle Alojzij
9.	Jarc Peter	23.	Tavčar Franc
10.	Jazbec Stanko	24.	Veber Jožef
11.	Kocijan Jožef	25.	Zajec Ivan
12.	Lotrič Janez	26.	Zupančič Janez
13. Matjašič Ivan		27.	Žitko Aleksander
14.	Mavsar Jožef		
III.	Popravni izpit bodo delali v avgustu:
1. Brezovar Vladimir iz latinščine.
2. Lozar Anton iz matematike.
3. Malavašič Rudolf iz matematike.
IV.	Odklonjen za leto dni: nobeden.
XI.	Statistika učencev.
1. Statistika učencev po uspehu po popravnih izpitih v šolskem letu
1932/33.
Razredi	I.a	l.b	II.	III.	11/.		VI.	VII.	Vlil.	Vseh	V %
Odlični		8	4	5	7	11	4	5	2	13	59	17 93
Prav dobri		18	2Ü	28	21	15	14	22	11	19	168	51 06
Dobri		11	14	11	12	6	9	5	5		73	22-18
1. Izdelali so torej		17	38	44	40	32	27	32	18	32	300	9117
2. Ponove razred		7	0	7	6	1	—	—	2	—	29	8-83
3. Izgube pravico do red. šolanja	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Vseh . . .	44	44	51	46	33	27	32	20	32	329	100
2. Številčno stanje učencev v šolskem letu 1933/3-t.
V raz- redu	Vpisanih v začetku šolskega lela			Naknadno vpisanih in doseljenih i/. drugih šol	Sku- paj	Prenehali biti učenci te Väled				šole	Od vseh vpisanih učencev je ostalo
	novin- cev	ponav- ljalcev	vseh			prestopa v druge šole	izklju-čenja po §43	smrti	raznih drugih vzro- kov	Sku- paj	
1.	85	6	91	3	94	7	—	—	—	7	87
II.	69	3	72	—	72	5	—	—	—	5	67
III.	41	3	44	—	44						44
IV	39	—	39	—	39	—	—	—	—	—	39
V.	28	—	28	—	28						28
VI.	25	—	25	—	25	—	—	—	—	—	25
VII.	30	1	31	1	32						32
VIII.	14	—	14	—	14	—	—	—	—	—	14
Vseh	331	13	344	4	348	12	—	—	—	12	336
3. Statistika ocenjenih učencev oh koncu II. polletja 1933/34.
Razred	Od vpisanih učencev je	Niso prišli do konca II. polletja in niso ocenjeni v teku leta po			Število ocenjenih učencev
	preostalo	§ 52	4? 54	Skupaj	ob koncu II. polletja
I.	87	—	—	—	87
II.	67	2	—	2	65
lil.	44	1	—	1	43
IV.	39	-	—	-	39
V.	28	—	—	—	28
VI.	25	—	—	—	25
VII.	32	—	—	—	32
Vlil.	14	—	—	—	14
Vseh	336	3	—	3	333
4. Statistika učencev po uspeliii ob koncu šolskega leta 1933/34.
	Razredi	I.a	l.b	ll.a	II.b	III.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII.	Vseh	V %
	Odlični		6	4	5	4	4	5	9	6	6	1	50	14-88
	Prav dobri		8	13	10	11	15	19	11	12	23	10	132	39-29
	Dobri 		18	13	6	7	14	14	8	7	3	3	93	27 68
1.	Izdelali so torej		32	30	21	22	33	38	28	25	32	14	275	81-85
2.	Delajo popravni izpit . .	14	7	9	9	9						48	14 29
3.	Delajo razredni izpit (§52)	—	—	1	1	1						3	0-89
4.	Delajo razredni izpit (§54)												
5.	Ponove razred		—	2	2	2	1	1	—	—	—	—	8	2-38
6.	Izgube pravico do rednega šolanja		—	2	—	—	—	—	—	—	—	—	2	0-59
	Vseh . . .	46	41	33	34	44	39	28	25	32	14	336	100
XII.	Odredba za šolsko leto 1934/35.
1. Popravni izpiti se bodo pričeli v petek 24. avgusta ob 8. Do takrat morajo biti v zavodu vsi, ki imajo popravni izpit.
Za pripustitev k popravnemu izpitu je treba vložiti s 5 Din kolkovano prošnjo na ravnateljstvo in priložiti za vsak predmet, iz katerega se dela izpit, kolek za 10 Din. Prošnje naj se z letnim izpričevalom vred pošljejo najkasneje do 31. julija.
Popravni nižji in višji tečajni izpiti bodo 27. in 28. avgusta. Tudi za te izpite naj se učenci prijavijo s 5 Din kolkovano vlogo do 31. julija.
2. Vpisovanje za šolsko leto 1934/35 bo v soboto 1. septembra. Za vpis se zahteva: a) prijava (ki jo oskrbi ravnateljstvo), b) zadnje letno izpričevalo, c) 100 Din (za kolek na prijavi, zdravstveni fond in obrabo učil).
Zaradi težkih gospodarskih razmer ravnateljstvo dovoljuje, da se učenci iz bolj oddaljenih krajev vpišejo pismeno. V tem primeru naj pošljejo priporočeno po pošti ravnateljstvu letno izpričevalo in 100 Din, in sicer tako zgodaj, da dospe pošiljka do 1. septembra na gimnazijo.
Glede starosti pri vpisu v posamezne razrede veljajo sledeče določbe Zakona o srednjih šolah:
V	I. razred se smejo vpisati samo taki učenci, ki so v tekočem letu dopolnili ali bodo do konca leta dopolnili najmanj 10 in največ 13 let. Ob vpisu v V. razred učenec ne sme biti starejši od 17, ob vpisu v VII. razred pa ne starejši od 19 let. Za vpis v V. in VII. razred dovoljuje kr. banska uprava spregled starosti, če starost ne presega predpisanih let za 2 leti. Te prošnje je treba takoj ob sklepu šolskega leta (kolek za 5 Din) po ravnateljstvu predložiti kr. banski upravi, prosvetni oddelek v Ljubljani in jim priložiti rojstni in krstni list ter letno izpričevalo.
3. Vsi učenci naj se vrnejo v zavod v ponedeljek 10. septembra.
V	torek 11. septembra bo ob 8 otvoritvena sv. maša v čast svetemu Duhu. Nato se prične redni pouk.
4. Učenci se opozarjajo na člen 39. Pravil o vedenju, ki se glasi: Kazniva dejanja, ki so bila storjena ob praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali počitnicah, kakor da so bila storjena v šolskem času.
Ravnateljstvo.
Del. št. 234.
28. junija 1934.