93S. Itev.
V Ljubljani, petek dne 24. julija 1914.
Leto III.
Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ol) nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ celoletno 22 K, četrtletno 5’50 K, mesečno T90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu.
Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". A Telefon Številka 118.
Neodvisen političen dnevnik.
Posamezna številka »Dneva« stane 6 vin.
Uredništvo in upravnico: Ljubljana, Frančiškanska Ulita šiev. 6.
Dopisi se poSiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko.
Odgovorni urednik Radivoj korene.
Telefon Številka 118.
Velikanski viharji na Ogrskem, na Hrvatskem in v Trstu. — Položaj v Draču vedno siabejii. —Sarajevski dogodki pred tržaškim sodiščem.
Politična strast je prikipela do vrhunca. Zlasti naši klerikalci — uničevalci vsega slovenskega naroda — se poslužujejo najbrezobzir-nejšili dejanj: Uničevati in škodovati posamezniku ali pa celi masi, ki se jim ne klanja, to je njih princip, pa magari postane že jutri ves naš narod germanski.
Škofa Mahniča teorija Se dozorela torej v klasje. Novodobni duhovniki se ravnajo po njegovih načelih. Nekateri fanatičnejŠi pa segajo celo dalje: oznanjajo boj na nož, navajajo ljudstvo k sovraštvu do bližnjega, po spovednicah pa ščujejo žene proti možem tako, da je zakonska sreča danes za vsakega skoraj popolnoma izključena, ki ima ženo — klerikalko. Iz prižnic se ne razlaga več božja beseda, temveč politizira se in ščuje na vsakega, ki se ne giba v klerikalni družbi, ki se ne pokori odredbam, katere izdaja S. L. S., pa če glasno ne vpije: Živio Šušteršič!-Živio Krek! Živio Lampe itd. itd.
V	S. L. S. ne vidimo pa sicer nič katoliškega, le to, da jim vera služi kot agitacijsko sredstvo.
Razmere postajajo neznosne in obenem žalostne. Neznosne in žalost* ne le zaraditega, ker itnajo ti hudobneži — klerikalci v sebi satanski srd in tisti, ki ne dela po njih načelih, je prevečkrat napisan v črnih knjigah. Denuncira se Ka in od vseh plati prihajajo pritožbe čez poštenjaka — narodnjaka, češ: ta in ta ni naš, dajmo ga uničiti, zavijmo mu vrat!
Zlobni klerikalni srd ni torej nič druzega kot maščevanje. Kruto in brezobzirno uničevanje. To je podrobno delo S. L. S. Jasno vidimo to, odkar stoji S. L. S. na krmilu naše dežele. Ta satanski srd naj se torej maščuje na posamenzika-naprednja-ka ali pa na celokupnost napredne stranke, ali pa na organizaciji, ki nima stika ne z naprednim ne s klerikalnim elementom. Torej absolutna pokorščina, če ne, sledi — denun-cijacija.
Pri tem nam prihajajo v spomin razne subvencije, ki si jih je dovolil dajati samolastno sedanji klerikalni režim, razne prepovedi v gibanjih
naprednih društev, izdajalske kravje kupčije, ki jih je imel ta režim z vlado, veleizdajalske preiskave in sploh vsi nameni, ki jih je imela S. L. S. v programu. Slednje se je vse uresničilo. Dobili smo državno policijo, prepovedali so nam vsesokolski zlet, dobili smo Nemce v občinski svet ljubljanski, inkorporirali so nam Šiško prišle so preiskave itd.
Kaj pa gospodarstvo? Na tem polju trpimo tako zelo, kakor morda noben narod v Evropi. Sedanja klerikalna večina zapravlja denar, kot bi mi Kranjci imeli v deželi samo zlate rudnike. Morda pa misli ta večina, da smo davkoplačevalci zlati rudniki.
Kaj nas torej uči sedanja doba: Vsak sam naj premisli, kako je bilo nekdaj in sedaj kakšne davke je plačeval pred nekaj leti in kakšne davke plačuje danes in kaj utegne priti skoz j sedanje zanikrno gospodarstvo v prihodnje. Ali ne samo naš slab gospodarski položaj, temveč tudi večkratno izdajalstvo nad slovenskim narodom naj nam stopi v prvi vrsti pred oči. In prišel bo do zaključka, da je treba Izrezati to rano, ki nas boli že toliko let in ki nam utegne vzeti življenje.
Premišljujmo torej, kaj nam je storiti.
Vrzimo od sebe vse klerikalne liste, kakršni so »Slovenec« in »Domoljub«, ki so pravi strup za naš pošteni. dostojni in čisti narodni razvoj.
Pokažimo, da nismo zadovoljni s takimi možmi, kakršni stoje sedaj na čelu vodstva dežele.
Pa še nekaj! Vsi, prav vsi veste, da se ta podla, satanskozlobna klerikalna S. L. S. in njeni voditelji more v bodoče vzdržati na površju le, če hujska, psuje, denuncira in laže. Zdaj, ko jim nihče več ne verjame, da so naprednjaki brezvcrci (saj vsak izmed nas dobro ve, da smo boljši katoličani, kakor pa oni) so se začeli prilizovati na zgoraj s tem, da sumničijo naprednjake veleizdajstva in neke »velesrbske propagande«, o kateri nobeden človek pri nas nič ne ve. Sam dr. Šušteršič si je osedlal konja In trobi v širno Avstrijo, da so med nami veleizdajalci. Vprašajte si sami sebe srce in odgovorilo
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Visoka pesem ljubezni.
4	Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
»In zakaj vam je Imdo? Česa... K°ga ste se naveličali?«
Govorila je kakor v snu, vsa strmeča nad svojo lastno drznostjo; vsa se je tresla in dve veliki solzi sta ji viseli na dolgih trepalnicah.
Vitez jo je gledal z nepopisno slastjo in hkrati z bridko bolečino.
V	glavi mu je gorelo, misli so mu brnele kakor roj čebel. Trenotje je bilo strašno in blaženo obenem.
»Oh! je povzela v neodoljivem nagibu svojega srca, ali ste se naveličali biti tu... pri mojem očetu, pri moji materi..,«
In čisto tiho je dodala:
, »Pri meni...«
Vitez je zaprl oči, sklenil roke In vzkliknil z žarkim glasom.
»Oh, tu!... Saj tu je raj!..« Vzkliknila je s Šibkim glasom. In zdajci je planila vanjo tista luč, ki vrže včasih tako nenadoma svoj plamen v deviško dušo; prebledela je in dejala, bela kakor lilija:
»Vi ne mislite oditi... vi hočete umreti...«
»Resnica je.«
»Zakaj?«
»Zato, ker vas ljubim.« »Ljubite me?«
»Da.«
»Pa hočete umreti?«
: »Da.«
»Torej hočete, da umrem jaz?«
tudi
Tiho, naglo, zasoplo in vročično so se oglašala ta vprašanja. Njiju sanje so se ju bile polastile s takšno močjo, da sta se jedva zavedala, kaj govorita. Toda vse, kar je utripalo v njiju, je bilo ljubezen. Nekaj skrivnostnega je puhtelo iz njune brez-gibne nepremičnosti in iz njiju poble-delili obrazov; plavala sta kakor po ozračju ljubezni.
Med njima ni moglo biti govora o hinavstvu. Lujza, ki je govorila z vitezom šele drugič ali tretjič, mu je priznala svojo ljubezen naravnost. Misel, da bi jo mogla skriti ali zardeti nad^ njo, se je niti ni dotaknila. Ta plašni cvet ne bi bil razumel plahosti v tem trenotku. Ako bi jo bil prijel vitez za roko in jo odvedel s seboj, bi bila ubogala in šla, kakor da se razume samoobsebi.
Vzklik, ki ji je bil padel z ustnic, vzklik njene krasne odkritosrčnosti, je bil najpopolnejši izraz tega, kar je mislila.
Ako bi umrl vitez, umrla bi tudi
ona.
To je enostavno, jasno kakor dan. Nobenega premisleka ni bilo pri
vam bode, da je Šusteršlčevo trobilo peklenska laž. Kar je mož govoril pred kratkim v »Unionu« na svojem shodu je le hinavščina in zlobnost. Hotel je napraviti nekaj, pa se mu ni posrečilo.
Slovensko ljudstvo, ti pa pokaži hrbet takim voditeljem In taki stranki, kot je S. L. S. in ne čitaj laži, ki jih dannadan prinaša »Slovenec« in pogreva »Domoljub«. Proč s takimi ljudmi, ki še nikdar niso imele odkritosrčne misli za narod slovenski!
^-m—
Štajersko.
Nemška in klerikalna ščuvanja.
Nemški graški dnevniki s svojim Ščuvanjem dan za dnevom nadaljujejo. Najneverjetnejše vesti mečejo v svet. Tako, vidimo, da si ležita »Slov. Gospodar« ter »Straža« in graški šuftenblatt, s »Kronenzeitung« in »Tagcspošto« v bratskem objemu. Oba slovenska klerikalna lista s tim večjim veseljem prestavljata nemške protislovanke članke in poročila, čim ix)dlejša so nemška zavijanja. Vedeli smo, da je klerikalna morala totalno bankerotna, sedaj pa vidimo, da se je je lotila popolna politična pornografija! Komur je mar na dobri stvari, komur ie na tem, da se te slovenske klerikalne narodne in brezdomovinske, izdajalce uniči — ta naj zajedno z nemškimi dnevniki ven vrže mariborske klerikalne, slovensko tiskane cunje! To divjanje nenarodnega, moralo javnosti ubija-jaiočega klerikalizma pobijajmo, s lem, da si vsak posamezni naročnik nadene častno dolžnost, agitirati za naše slovenske narodne in napredne liste in zbirati zanje novih naročnikov. Očistimo slovensko narodno javnost izdajalskega klerikalizma!
Kontrast. Kdor v zadnjih tednih čita nemške graške takozvane meščanske liste in primerja njih pisanje z onim dnevnika štajerske socialne demokracije »Arbeiterwille <, bo spoznal kako nebotična razlika je med onimi in tem. Dočim prvi ščuvajo na vso moč na vojsko in poboje, se »Ar-beitervville« docela zaveda kam mora vse skupaj pritirati in ne le da svari pred posledicami ščuvanja, tudi direktno zavrača one zločince, ki po
I graških uredništvih ščuvajo na vojsko. Dasi smo odločni nasprotniki socialne demokracije iz narcdno-poli-: tičnih vzrokov, moramo vendar pribiti, da je baš te težke čase sem ravno »Arbeitenville« edini nemški list na jugu monarhije, ki pobija proti jugoslovansko hujskanje nemških klerikalnih in vsenemških ter nacionalno židovskih listov, dasi sc ga sevega tudi za vsako prostejšo besedo zapleni.
Dr. Korošec mora biti prava sirota kot parlamentarni načelnik kluba S. L. S. ali pa je samo marioneta v rokah dr. Šušteršiča. To za to, ker na eni strani vedno z velikanskim patosom in kolosalno emfa-zo trdi, da je za združitev vseh avstrijskih Jugoslovanov, dočim pa na drugi strani vedno piše že par tednov sem po svojih glasilih ravno nasprotno in pobija vse, kar bi k temu moglo količkaj donesti. Ali pa govori posl. dr. Korošec po shodih in v družbi — proti svojim političnim nazorom? Če — jx)tem se dela po nejjotrebnem junaka in dobro bo, da se ga bo v bodoče sodilo — kot si to zasluži. Vi pa. njegovi volilci, s tem lahko sprevidite, koliko in kaj jc dati — na duhovniške laži. Slovenski narod hočejo prodati •— za Judeževe groše!
Dobava električnega toka za Maribor. V Gradcu so zelo nezadovoljni, da je sklenila mestna občina mariborska pogodbo z »štajersko elektr. družbo« in pravijo, da mariborska mestna občina sploh ne misli več na »Maribor-Gradec« in prvotni dravski projekt. Ne glede na vse drugo ima sedaj mestna občina mariborska lep letni čisti prebitek zasiguran, dočim bi se biio znalo zgoditi, da bi bila električna razsvetljava po vseh mariborskih okol. občinah, Maribor sam pa bi iniel še vedno samo plin. Falska elektrika bi bila svoj tok kratkomalo napeljala ob progi luž. železnice. S tem bi bil tudi »maribor - graški« projekt a priori pokopan, ker bi toka preosta-jalo. kajti črez 7 ali 10 let ta projekt ne bi mogel več konkurirati s falskim podjetjem.
Dež. sod. svetnik Filip Kermek.
Ker bo gotovo marsikoga zanimalo življenje ranjkega Kermeka. podamo tu na kratko par podatkov. Filip Kermek je bil rojen leta 1857. v Št. Petru pri Radgoni. Obiskoval je graško univerzo in prišel 12. okt. 1881 kot pravni prakt. k okr. sodišču v Radgono. 1882. je bil imenovan avskultantom istotam. Nato je prišel v Celovec k okr. sodišču, koder je bil zaposlen tudi pri držav, pravd., leta 1888. pa je prišel k okr. sodišču Št. Pavel. Leta 1886. je bil imenovan sod. adjunktom v graškem nadso-dišču in bil kot tak dodeljen ljubljanskemu okr. sodišču. Leta 1887. je bil imenovan sod. adjunkt. v Postojni, kmalu na to v Konjicah. Leta
tem, zoper to — nobenega ugovora. Ali je bila ljubezen? Tega ni vedela, niti ni skušala doznati.
Vedela je samo nekaj:
To, da se izliva njeno življenje brez napora in brez odpora v vitezovo, da prehaja njena duša v dušo tega moža. Bil je tisti, ki ga je čakala. Pojavil se ji je bil v toliki gloriji mladosti, slave in ljubezni, da se ji je bleščalo pred očmi. Njiju srečanje v Monmoransiškem dvorcu se ji je videlo povsem naravno. Kaj drugega se ji je zdelo nemogoče.
In zdaj?
Ako pojde on, pojde tudi ona.
Ako umre, umre ona z njim.
Nič na svetu ju ne loči več.
»Torej hočete, da umrem tudi jaz?« je rekla Lujza.
In njene modre oči, prozorne kakor sinj neba ob poletni zarji, so se uprle v viteza.
Omahnil je.
V	čudnem trepetu je vzdrhtela vsa njegova duša.
Pozabil je, da jo je namenil oče grofu Maržansiškemu, neznancu, ki jo dobi za ženo; vzhičen, ves zmeden od brezkončnega strmenja, je zamrmral:
»Ali sanjam?«
Sklenjenih rok je stal pred njo, kakor da jo moli.
Počasi je povesila oči; bledost lilije ji je pokrila obraz, in rekla je:
»Ako umrete vi, umrem tudi jaz. ker vas ljubim...«
Bila sta Čisto blizu drug poleg drugega. In vendar se nista dotaknila. Mlademu možu se je zdelo, da se razprhne angel kakor meglica, ako ga prime le za roke.
In zamrmral je s tisto preprostostjo, ki je pogostoma izraz največje strasti:
»Lujza, živeti hočem, ker me vi ljubite ... Biti ljubljenemu od vas, se mi jc zdelo bogokletstvo... Blazno se mi je zdelo misliti, da bi se spustil vaš pogled do mene... in vendar je tako, Lujza! Ne vem, ali sem srečen ali nesrečen; ne vem, ali se odpira nebo nad mano, ali kaj. Toda čutim, Lujza, da ste mi nalili polnega, vročega življenja... In vse to je resnica, te sanje niso laž...«
»Ljubim vas... v
»Da. Vedel sem to. Vse mi je klicalo to. Vse mi je govorilo, da sem prišel na svet za vas, za vas edino. Videl sem, da ni mogoče, da me ne bi ljubili, tako silno vam je utripalo naproti moje srce. In ne biti ljubljenemu od vas, se mi je zdelo tako črna tema, da mi je ugašalo solnce na nebu.«
Zdajci pa je umolknil.
Brezumne besede so mu silile na pobledele ustnice.
Plaval je med grozo in vzhičenjem.
Oba sta čutila, da Je prazna in preslaba vsaka beseda, ki jo izgovorita.
Počasi, upiraje svoje oči v vitezove, se je odmaknila Lujza k
1893. je bil na lastno prošnjo premeščen k okr. sodišču v Mariboru, desni breg, leta 1897. pa je bil imenovan sodnikom v Slovenski Bistrici nakar je prišel leta 1904. kot svetnik v Maribor. Dodeljen je bil kazen, senatu, včasih tudi civilnemu. Kot uradnik je bil obče spoštovan in priljubljen tudi pri Nemcih.
Orehova vas pri Mariboru. (Dvoje požrtvovalnih mož.) Dne 21. t. m. je proti drugi uri zjutraj zapazil orožniški stražmojster Planinc, da gori hiša posestnika Schmir-maula, v kateri je bivala prevžitka-rica Marija Potočnik z dvema otrokoma. Planinc je takoj alarmiral vas in sam kot prvi vdrl v gorečo hišo ter pomagal reševati kar se je še rešiti dalo. Naenkrat pa stopi Potočnikova v hišo, da bi še nekaj pobrala, ko jo pokoplje goreča slamnata streha. Planinc je skočil noter in prijel nezavestno, že gorečo Potočnikovo ter jo nesel na prosto. Komaj pa je storil 2 koraka, ko se jjogrezne še ostali del strehe in — pokoplje orožnika s Potočnikovo vred. Stahu je vse ostrmelo. Jima priskočiti — je bila smrtna nevarnost, še posebno, ker sta bila oba nezavestna. Tu prileti poslanec in župan Fr. Pišek in z lastnim tveganjem življenja, potegne oba iz gorečega kupa ... Potočnikova in Planinc sta dobila par težjih opeklin, vendar je upati, da bosta kmalu okrevala. Obema vrlima možema pa, ki se nista pomišljala zastaviti svoje življenje za drugega
—	gre vse priznanje. Posl. Fr. Pišek se je tokrat pokazal celega in pogumnega moža. Planinc pa upamo bo dobil tudi zasluženo plačilo od pristojne oblasti.
Blizu Oor. Radgone je Mura vrgla na suho nekega 251etnega utopljenca. Moževo perilo je bilo z »J. E.« zaznamovano. Oblečen je bil v rujavo plat. srajco, bele spodnje in sivo progaste gornje hlače ter imel čevlje za vezati. Velik je 158 cm. Ne ve , se še, jeli samomor ali umor.
Rogoznica pri Ptuju. (Žrtev Or-nikovega šnopsa.) 19. t. m. je popival 401etni viničar Cafuta v gostilni R. Murkove. Bil je velik žganjepivec. Ko se je v noči podal domu, ga je imel do vrha dosti. 20. t m. so ga zjutraj našli. Klečal je poleg nekega obcestnega štora. Glavo je imel oprto ob štor. Bil je mrtev. Zadela ga je kap.
Maribor. (Vandalizem.) V eni zadnjih noči so doslej neznane nemške barabe olupile več drevesc pred pročeljem »Narodnega doma«. Tudi so poskusile izdreti plakatni drog »Dramatičnega društva«, kar pa se jim ni posrečilo. Barabe so morale iti preko železne ograje. Slišal jih nihče ni, ker tam nikdo ne stanuje. Videl pa bi jih bil lahko kakšen stražnik, kajti za storjeno delo so morali rabiti precej dolgo. — Istega večera so imeli nemški burši svoj
vratom in izginila, kakor da bi skopnela v zraku; on pa je stal dolgo na istem prostoru, kakor da je treščilo vanj.
In zdaj je nastopila reakcija v tej tako strastni, le navidezno hladni naturi.
Nezaslišana, strašna radost je vzkipela v njem. Vzravnal se je kakor plamen, roko na mečevem ročniku, vse živce napete: takšen je moral biti Sid, ko je izzival po Či-meninem priznanju Mavre, Navarce in Kastiljane.
Kakor žarek se mu je razgrnil pogled skozi okno po Parizu.
In dočim so molčala njegova usta kakor mrtva, je kričala njegova misel:
»Zdaj sem gospodar sveta! Kralj Karel, Monmoransi in Danvil, vi mogočni in slavni, moja moč in slava je vaši enaka. Kje je jeklo, ki bi me moglo ubiti? Kje orožje, da bi me ustavilo? Naj gori Pariz, naj se ruši zemlja, naj dvigne desetisoč beričev in morilcev zoper mene svoja bodala! O Lujza! Lujza!...«
Okrog šeste ure se je vrnil stari Pardajan v Monmoransiški dvorec. Našel je sina v bojni opremi, posvetujočega se z maršalom Monmoran-siškim. Na dvorišču dvorca Je čakala težka kočija, ki se je dala zapreti popolnoma.
Stari klatež je radovedno pogledal viteza, ki se mu je videl miren in hladen kakor do navadi.
komerz. Mislimo, da je umevno, od kod ta vandalizem!... Heil!
Sokol v Šoštanju. V nedeljo 26. julija vsi na naš sokolski dan v Šoštanj!
Dobova ob Savi. (C. M. veselica.) Veselica, ki jo je priredila tukajšnja C. M. podružnica v nedeljo 19. t. ni. se je prav dobro obnesla. Vkljub nestanovitnemu vremenu se je ob določeni, uri zbralo na veseličnem prostoru precejšnje število domačinov in posetili so nas tudi gostje iz Hrvatske, Brežic in Kapel. Razvila se je neprisiljena zabava, ki je trajala pozno v noč. Proti prireditvi je na vse kriplje agitiral naš obče »priljubljeni« kaplan Jaka Čebašek. 'A Jaka tudi tokrat ti je izpodletelo in vzemi na znanje, da se tudi tvoje, do sedaj ti popolnoma udane in pokorne ovčice, tokrat niso dale terorizirati. No se pač vidi, da ti je v naši fari že odklenkalo.
Strahopetneži. Kakor se sliši, so baje brežiški Nemci protestirali proti žvižganju varnostnega signala, ki se ga poslužujejo prometni avtomobili na progi Brežice-Grobelno, češ da je to žvižganje »Herausforderung der Deutschen«. Ta protest je najboljši dokaz, da so Nemci v Brežicah prišli do spoznanja, da so tu le gosti in da morajo izrabiti vsako najmanjšo priliko, postaviti se v bran slovenskemu gibanju, ki je postalo v zadnjem času prav živahno. Ja ja je že tako. »Mi vstajamo in vas je strah,« kaj ne?
Brežlce-Grobelno. (Avtomobilska nesreča.) Minuli pondeljek je bila ustavljena avtomobilna vožnja na progi Brežice-Orobelno. Vsled ved-nega deževja so postale ceste mehke in med Št. Petrom in Podsredo se je avtombilni voz nagnil v grabo. Večje nesreče ni bilo. Tudi voz je ostal nepoškodovan. V torek je bil promet zopet v redu. Ali bi okrajni zastopi ne mogli vplivati na izboljšanje cest, kajti to je že druga nesreča, ki se je zgodila vsled slabe ceste. Prva je bila pred nedavnim časom v Kapelah!
Goriško.
Zajcem je nastavljal Franc Mervič iz Št. Mihela, za kar bo sedel 3 tedne v ječi.
Zanimive aretacije. Pod tem naslovom smo svoječasno poročali, da so zaprli več goriških trgovcev, ki so oškodovali erar s pomočjo v vojaškem skladišču uslužbenih vojakov. Med temi se nahaja tudi znani goriški pek Geier na Korzu. Vojaki so mu namreč na skrivno prodajali erarično žito in moko.
Gorica. (Kavarna »Central«.) Neznan individuum je ukradel iz kavarne zadnjo številko »Slovana«. Junaštvo tako delo ravno ni! Vse pride na dan!
Gradež. (Naval tujcev.) Do srede je bilo v kopališču 5350 tujcev. Zadnji čas prihaja vedno več družin, ki morajo vsled pomanjkanja stanovanj bivati v Ogleju ali pa v Belve-dere.
Poslanec Fon in jugoslovanstvo! Zadnjo nedeljo se je zbralo nekaj »katoliških goriških Slovencev« v Št. Ferjanu, kjer je novostrujar-ski poslanec Fon razkladal svojo politično modrost. Na srcu mu leži zlasti »Dan«, ki je tako razširjen na Goriškem, da so ga klerikalni novo-strujarski poslanci že na javnih shodih začeli preganjati. Seveda brez uspeha! O tem so lahko uverjeni vsi novostrujarski generali in njihovi »burši«. Ljudstvo dobro ve. da je »Dan« edini list, ki brezpogojno zagovarja narodne pravice in se bori proti sovražnikom Slovencev, ki so v prvi vrsti breznarodni klerikalci. Nadvse zanimivo pa Je, kako pojmuje poslanec Fon jugoslovanstvo! Ne vemo ali bi se smejali naivnosti novastrujarskega poslanca, ali bi smatrali to modrost za največje klerikalno idiotstvo. Pred par leti je g. sedanji novostrujarski poslanec mislil drugače. Takrat si pač ni še predstavljal, da ga čaka v klerikalizmu tako sijajna karijera! Seveda, časi se spreminjajo in mi v njih 1
Svetujemo g. Fonu, naj čita »Dan« bolj pazljivo, kakor pa do sedaj. Včasih g. poslanec kar v par trenotkih prelista »Dan« in zato ni čudno, da pride do takih lažnjivih zaključkov. kakor jih je' predbacival »Dnevu« v Št. Ferjanu pred kopico klerikalnih kmetov, časa ima g. poslanec vendar na razpolago!
Trupla v Soči ponesrečenega vojaka Sumi še niso našli, dasiravno ga išče vojaštvo in orožništvo.
Skozi podstrešno okno je zlezel Josip Andrijan v Ajelu in ukradel okoli 200 K trgovcu Vale. za kar je bil obsojefi na 3 mesece težke ječe.
Stara pesem. »Corriere Friulano« se jezi. ker zahtevamo svoje pravice na svoji zemlji. Pri tem se hoče sklicevati na zgodovino, katere pa ne pozna preveč dobro. Gorica je bila res glavno mesto gradiščanske grofije, kjer je živelo vse do. preteklega
stoletja nad polovico Slovencev. Obenem pa je bila Gorica tudi glavno mesto Goriškega, kjer imajo izključno domovinsko pravico le Slovenci. Le ne preveč z globo ob zid!
Zastavljene predmete je prodajal Andrej Gomilšček iz Deskel, za kar se je moral zagovarjati pred sodiščem, kjer se je pa izkazalo, da je plačal svoje dolgove, na kar je bil oproščen.
1720 hi piva se je popilo pretekli mesec v Gorici.
Zakonska Jakob in Ana Bitežnik iz Št. Mavra sta bila aretirana, ker sta prodajala zastavljene predmete.
Okno je razbil S. Bulfon iz Gorice v gostilni Vižin na poljski cesti. Obsojen je bil na 2 K globe.
Ker je sunil nekega Simonettija je bil obsojen Alojzij Rusjan iz Gorice na 24 ur zapora.
V	mesecu juniju so pojedli Goričani 149 goved, 3 konje, 101 telet, 60 jagnjet, 64 prešičev. Poleg tega tudi 359 telet, 163 jagnjet. 9 prešičev in 11.107 kg uvozne zaklane živine.
Eksplozija v Gorici.
Kakor smo včeraj v brzojavili poročali, se je pripetila v sredo zvečer ob 7. strašna eksplozija v Gorici. Okoli 7. ure se je slišal silen pok, ki se je čul prav na drugo stran mesta. Vse mesto je bilo vznemirjeno in vse je hitelo proti Tržaški cesti, kjer se je dvigal teman dim. Takoj sc je raznesla vest. da je eksplodirala Makučeva tovarna za rakete. Na licu mesta so bili takoj dragonci, ki so za-branili ljudem dostop. Med tem je prihitelo tudi gasilno društvo.
Na mestu nesreče
se je nudil vsem grozen prizor. Delavnica je bila deloma razdejana, deloma v plamenu. Gasilno društvo je skrbelo, da se ogenj ni razširil. Vse hiše okoli so čutile učinek grozne eksplozije. Pri tolerančni hiši, ki je tik tovarne — so pokala okna. Vse bližnje hiše so izpraznili. Najstrašnejše pa je bilo pogledati razmesarjena in ožgana telesa treh ponesrečencev. Tovarnik Makuc sam je ležal ubit, njegova žena pa na travniku poleg delavnice grozno razmesarjena; odtrgalo ji je glavo, nogo in razneslo vse dele telesa. Delavec-Komel je bil predrt skozi prsa. Mnogi so bili mnenja, da tako grozno razmesarjenih trupel še niso videli. Pozno v noč so stali ljudje na mestu nesreče; stražili so vojaki. Komisija je vse potrebno ukrenila.
Tovarnik Makuc
jc bil znan kot zaveden Slovenec, ki je zalagal društva z raketami. Bil je strokovnjak. Njegova žena mu je bila pri delu zvesta pomočnica. Bila sta brez otrok. Podjetje se je lepo razvijalo. Lani je bila delavnica prenovljena in moderno urejena. Nesreča je vzbudila med Goričani mnogo sočutja. Komel zapušča ženo in tri otroke. Vzrok nesreče se ne da pojasniti, najbrže je prišla kaka iskra v smodnik.
ŠE PAR PODROBNOSTI.
(Drugo poročilo.)
Kakor smo poročali, je eksplozija tovarne Makuc zahtevala tri žrtve. Pod podrtijo so našli posestnika Ferdinanda Makuca, njegovo 29-ietno ženo. rojeno Leban in delavca Rudolfa Komel, ki zapušča ženo in 3 nepreskrbljene otroke. Učinek eksplozije je bil strahovit. Trupla ponesrečencev so bila vsa razmesarjena in strašno poškodovana. Glavo Ma-kucove žene so našli par korakov od ostalega trupla, kateremu je manjkala ena noga. kos roke in druge noge. Drobovje, kakor tudi možgani so bili razmetani na kraju nesreče. Makučevo truplo je bilo sicer jako-poškodovano in ožgano, a vendar ni bilo razmesarjeno. Delavčevo truplo pa je imelo na prsih veliko luknjo in vse polno drugih poškodb. Na kraj nesreče je prihitela mati Makučeve, kakor tudi njena sestra, ki ste skoraj zgubili zavest ob pogledu na nesrečni žrtvi. Trupla ali boljše razmesarjene človeške ude so pozno zvečer Odpeljali v mrtvašnico.
Vzrok eksplozije je neznan, ker so vsi trije mrtvi, sumi se, da je zakrivila eksplozijo nehote Makučeva žena, ki je vedno pomagala pri izdelovanju umetalnih ognjev, ki pa najbrž ni vedela za gotove sestavine smodnika, katerega je Makuc uporabljal za izdelavo raket. Gotovo seveda ni.
Na lice mesta so prihiteli goriški župan in zastopniki politične oblasti, kakor tudi več zdravnikov, ki so pa le mogli konstatirati hipno smrt, povzročeno od nenadne eksplozije. Sodna komisija, sestavljena iz preiskovalnega sodnika dr. Gradnika, avskultanta Simčiča, zdravnika Bra-ma in dveh častnikov saperjev je ugotovila dejstvo in posledice eksplozije. Ista se je sešla na kraju ne-
sreče tudi drugo Jutro fcgodaj, kjer so našli zadnje ostanke razmesarjenih udov ponesrečencev.
Vtis nenadne nesreče je velik. Pokojni Makuc je bila znana in spoštovana oseba po celem Primorskem. Njegove izdelke so kupovali tudi naši narodni nasprotniki, kar daje Makučevemu delu lepo spričevalo. Pokojni pa je bil tudi zaveden Slovenec, ki se ni nikoli sramoval javno priznati svojega narodnega prepričanja. Pred kratkim si jo s pridobljenim premoženjem postavil novo tovarniško delavnico, in jo opremil z najmodernejšimi stroji. Makučeva žena je bila verna soproga in dobra pomočnica pri izdelovanju raket.
Včeraj je prihajalo cel dan polno Hudi na kraj nesreče, ki je pomilovalo ponesrečeno družino in zvestega delavca!
Kako grozen je bil učinek, se vidi iz tega, da je nekega psa. ki je bil blizu priklenjen odneslo nad 100 metrov daleč. — Železen kos vretena od motorja je neslo nad 100 metrov daleč tik mimo hiše g. Izidorja Nanuta, zidarskega mojstra. — Kosi tramovja so ležali nad 50 metrov daleč po ulici in travniku. Šipe po bližnjih hišah so popokale. V sosednji hiši Je vrglo iz zidu podboje od vrat in oken. Neki gospej v sosednji hiši Markičevi je padlo lesovje na glavo in hrbet, ko je ravno šla domov. V hiši Izidorja Nanuta je vrglo na tla vse. Tudi po drugih hišah so popadale police in omare. Škoda je seveda velika.
Dnevno.
Na naslov e. poslanca Gostinčarja, odgovornega urednika »Slovenca«. »Slovetvcc« je v št. 165 prinesel nekak odgovor na »Dnevovo« notico, v kateri se biča klerikalce radi njihovih konfidentstev. V tem odgovoru pravi »Slovenec«; »Slovenska javnost že ve, kdo je plačati in kdo ni, kdo dela politiko iz vesti in prepričanja in kdo pleše po tujih notah. »Dan« gode in vrti lajno, zastonj gotovo ne. Ako bi ne bilo tako. bi »Dan« že kdaj konec vzel, kakor £a je pokojno »Jutro«. G. Gostinčar! Če ste čitali to »Slovenčevo« notico, predno je šla v list in če ste se zavedali. da se s tem »Dnevu« prikrito podtikuje podkupljenje od tuje strani ter če ste kljub tej zavesti pustili notico v »Slovenca«; potem tu javno pribijemo, da nesramno in podlo obrekujete In lažete! Morda vendar tem potom izsilimo od Vas razpravo pred sodiščem, da tam dokažete nesramne laži obrekljivega katoliškega lista »Slovenca« in da tam dobimo zadoščenje in s tem enkrat za vselej zavežemo obrekovalcem gobce.
»Slovenec« iz samega sovraštva proti Slovanom že zaničuje sv. stolico in papeža. »Slovenec« prinaša te dni članke, v katerih se kar cedi gnoja in krvi. V teh člankih se je povspel celo do trditve da »je za Srbe konkordat (pogodba, ki jo je srbski kralj sklenil s papežem Pijem X.) samo politično sredstvo, ki naj služi velesrbskim namenom in ki se proč vrže, kakor hitro bi bil ta namen dosežen«. Izborno opazko je pripisala tržaška »Edinost« k tej »Slovenčevi« infamiji. Napisala je namreč: »Konkordat, sklenjen med Srbijo in Sv. stolico, je torej čisto navadna grda zavratnost, ki naj uniči katoličanstvo in ves naš narod in katoliško vero! Zopet vprašamo: ali pisec nič ne sluti, kako ponižuje s tem etično silo katoliške misli in žali — Sv. Stolico!! Kajti po njegovi metodi moramo sklepati, da podpira ta Sv. Stolica, glavarstvo katoliške cerkve, zavratnost, naperjeno proti katoliški veri, proti našemu narodu In tudi proti avstrijski državi!« To so resnčne besede! Nihče še ni tako sramotil papeža oz. Sv. Stolico, kakor je to, storil v svojem slovanožr-stvu ljubljanski »Slovenec«, ki je podtaknil Sv. Stolici, da ona na skrivaj uničuje katoličanstvo, s tern, da sklepa s Srbijo pogodbe. »Slovenec« ta »vzoren« katoliški list bi se najraje razpočil, od same jeze zato. ker so z imenovano pogodbo dobili srbski katoliki popolne pravice. »Slove-cu« in njegovim kristjanom ni mar vera, mar jim je le politika. Vera pri njih le malho drži. In s takšnimi Iju-mi drži naše ljudstvo, ki niH je vera svetinja! Narod, kdaj izpregledaš?!
Topovi še ne grmijo, vojna še ni začela in zelo mogoče je, da do nje sploh ne pride, kakor se je že večkrat zgodilo: veliko se je kričalo in ropotalo, pa je na koncu koncev vse lepo utihnilo. V teh kritičnih časih zagovarjamo mi misel miru. ker se dobro zavedamo, kaka nesreča bi bila za naše ljudstvo vojna. Nismo mi sami, ki zagovarjamo mir, v Avstriji je še več takih resnih in treznih listov (tudi nemških) in prepričani smo, da bo za državo veliko boljše, ako se spori poravnajo mirnim potom
kakor ako se pusti govoriti topove, ker tudi vojna, ki konča z zmago, ni sreča. Hujskači imajo v vidu, seveda, samo eno možnost: zmago, a pameten in trezen človek bo pa mislil vedno, da vojna sreča lahko spremlja tega, ali pa druzega; prerokovati je težko in ravno zato smo za mir, ker ta je najsigurnejši. Sicer pa: kdo se najbolj navdušuje za vojno? Nemški nacionalci, ki jim je prav malo do države, temveč zasledujejo pri tem samo velikonemške cilje, ker upajo imeti od katastrofe svojo korist. Seveda je veliko vprašanje, ako se sanje vsenemcev uresničijo, ampak fakt je, da si oni želijo katastrofo in zato hujskajo na vojno. Kakor se vidi iz tega, niso motivi tega nemškega hujskanja nič kaj — patriotič-ni In vendar: kdo se druži v teh resnih časih z nemškimi hujskači? Kdo drugi kot naš ljubi »Slovenec«, ki ' nam očita naše zavzemanje za mir, češ, da se za mir zavzema tudi — Srbija! Glej ga kljukca, kako lepo je prišel do tega. da naše zagovarjanje miru označi kot — veleizdajalsko početje in misli, da nam bo s tem zamašil usta. Pa nam ne bo! Dokler vojna ne bo formalno napovedana, bomo za mir, ker smo trdno prepričani, da je on za Avstrijo in za naše ljudstvo najboljši. Jugoslovansko vprašanje ni tako, da bi se ga moralo reševati s topovi. Avstrijskim Jugoslovanom naj se dajo njihove pravice in t. zv. velikosrbska propaganda izgubi tla pod nogami! To je naše prepričanje, ki ga bomo zastopali dosledno in odločno in s tem služimo državi bolj kot vojni hujskači nemške in slovenske narodnosti. Ako pa pride proti našemu pričakovanju do vojne, se pač ne bomo več potegovali za mir, ker bo prepozno za to, temveč bomo mirno čakali, kaj prinese prihodnjost. To naj si bojeviti »Slovenec« zapomni.
Proti madžarski nadvladi v monarhiji prav radi ropotajo naši klerikalci in v delegacijah so naši klerikalni delegati celo zagovarjali nerodno Berchtoldovo zunanjo politiko. češ, da je vsega tega kriv — madžarski vpliv. Sedaj je središče monarhije popolnoma prenešeno v Budimpešto. V Avstriji vlada absolutizem in v teh resnih časih avstrijski narodi nimajo nobenega foruma kjer bi mogli njihovi izvoljeni zastopniki razpravljati o kritičnosti položaja ker pa vlada sama čuti potrebo, da poda včasih kako izjavo, se mora posluževati ogrskega parlamenta. kjer se vlagajo interpelacije
o	zunanji politiki in na te interpelacije odgovarja ogrski ministrski predsednik grof Tisza — s kratka: danes zastopa monarhijo na zunaj ogrski parlament in ogrski ministrski predsednik grof Tisza. v ogrskem parlamentu se vlagajo interpelacije o zunanjem položaju in dajejo odgovori, ki jih nestrpno pričakuje vsa Evropa. Budimpešta je danes faktično središče monarhije in vendar naši klerikalci niti ne pomišljajo na to. da bi vsaj z rahlo besedico protestirali proti absolutizmu v Avstriji, ki jemlje avstrijskim narodom tribuno, .s katere bi njihovi izvoljeni zastopniki govorili v teh usodepolnih časih! Klerikalci zato nimajo časa niti volje, ker poslanci baje takoin-tako dobivajo po 20 K na dan, pa še na Dunaj jim ni treba iti, temveč lepo doma dobijajo denar. Zato klerikalci ne protestirajo proti absolutizmu. zato niso nič ogorčeni, da se madžarska nadvlada v monarhiji vedno bolj utrjuje. Osebna in strankarska korist — to je najvišji cilj naših klerikalnih konfidentav.
Protiljudski so klerikalci vedno in povsod. Bosanski hrvatsko-kleri-kalni poslanci (zavezniki in prijatelji naših klerikalcev) so se združili s turškimi organi in begi proti — katoliškemu in pravoslavnemu ljudstvu. Bosanski kmet, kakor jc znano, niti danes še ni sloboden, še danes mora dajati turškim agam in begom desetino, njihov suženj je na veliko sramoto dvajsetega stoletja. To sramoto je hotela odpraviti srbska narodna (dr. Dimovičeva) stranka in je, pritisnila na vlado, da je izdelala tozadevno zakonsko predlogo, ki bi imela priti sedaj v jeseni pred sabor. Vse je bilo lepo pripravljeno, da se bosanski kmet reši suženjstva turških ag in begov, pa so prišli katoliški hrvatski poslanci in se združili s furškimi agami in begi proti krščanskim kmetom in ker imajo katoličani in turški graščaki v bosanskem saboru večino, ostane bosanski krščanski kmet še dalje suženj turških begov! Zapomniti si je treba, da je »Slovenec«, glasilo naših klerikalcev, ves navdušen za to politiko svojih bosanskih prijateljev, doma se pa dela največjega prijatelja ljudstva. Mi pa pravimo: Kdor drži s turškimi agami in begi proti krščanskim kmetom, ta je sovražnik ljudstva, sovražnik kmeta! In »Slovenec« je kar navdušen za kato-liško-turško zvezo v Bosni! ..............
Kaj je posledica ponemčenih Imen. Zadnjič smo opozorili naš uradni list. naj ne pači naših krajevnih imen. Kam vodijo neprava narodna imena, nam kaže »Pražsky nar. atlas«, ki se rabi v Pragi v ljudskih šolah. Na 6. zemljevidu čitamos Landstras, Seisenberk, Laz (Lož!), Castclnuovo (Podgrad!), Kamen Most (Zidan-most), Brežce. Celjske pole (to naj bo »Gosposvetsko polje) itd. Sicer je temu nekoliko kriv izdajatelj, ki je prof. na češkem žen. učiteljišču v Pragi — še več pa sistem, ki ne pusti pravih krajevnih' imen.
Kakor stno poročali, se je vršila preiskava pri nekem naprednem društvu. Preiskava je bila v »Delavskem bralnem društvu« in v dijaški »Prosveti.« »Bralno društvo« je namrefl dalo dovoljenje, da smejo dijaki za. hajati v društvo čitati časopise. Seveda so to takoj vporabili orožniki, češ »Bralno društvo« je gotovo v zvezi z dijaki. Seveda niso pri preiskavi našli nič in to jih lahko ponovno uveri, da je v Idriji vsako iskanje »anarhistične* zveze nepotrebno,
Slavnostna otvoritev »Prve go« renjske obrtne razstave« v Radovljici pod pokroviteljstvom Njega ekscelence gospoda deželnega predsednika barona Schwarza pl. Kar-sten se vrši v nedeljo 26. julija 1914 ob 11. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radovljici. Razstava ostane otvorjetia do 30. avgusta, in sicer vsak dan od pol 9. ure do 12. ure, popoldne pa od pol 2. ure do 5. ure. Ob nedeljah pa od 8. ure do 12. ure, popoldne pa od pol 2. ure do 6. ure. Vstopnina 30 vinarjev.
IX. avstrijski živinorejski kongres v Gorici 1914. V času od 5. do 13. septembra 1914 bo v Gorici deveti avstrijski vinorejski kongres. Statut kongresa, spored in razstavni red so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Ako priromaš od Cerknice od raške strani sem, najdeš za plotom na desni ob cesti občinsko desko z napisom: »Terg Cerknica . . .« Kajpada na tleh. Kadar je lepo vreme, se ondi solnči, kadar je dež, se valja po blatu, no, in kadar se kakemu upehanemu cucku zljubi, jo — požvižga — da se ne izrazim odkrito-srčnejše. Verna podoba naše občinske uprave, ki tako strašno slabo ceni samo sebe. — Kaj se bomo, saj vemo kako je! Klerikalec je klerikalec, pa naj bo v dežju, solncu ali pa pod pridvignjenim pasjim bedercem. (Sploh bi ti starokopitni napisi, kolikor jih je po trgu. lahko že davno izginili in se nadomestili s poštenimi samoslovenskimi, ker časi so se že davno spremenili, treba, da se tudi naš trg!)
Za nagrobni spomenik umrlemu tovarišu g. Pretnarju so nadalje prispevali gg.: tovarišice mestne slovenske dekliške osemrazrednice v Ljubljani 15 K 60 v, tovariši prve mestne deške ljudske šole v Ljubljani 20 K. Zadnjič izkazanih 20 K, danes 35 K 60 v. skupaj 55 K 60 vin, Vsem darovalcem in darovalkam naša najiskrenejša zahvala! S priporočilom za daljne prispevke Vas tovariško pozdravljano in želimo vesele počitnice. Za »Ljublj. učiteljsko društvo«; L. Dermelj, blagajnik, Hrvatski trg 4.
Lepega jelena je pripeljal v Ilirsko Bistrico Nace Tomšič, po domače »Pustov«, iz Koritnic. Ustrelil ga je dne 17. t. ni. v Šembijskem gozdu nad II. Bistrico. Tehtal je 120 kg. Za naše kraje je zelo redka divjačina. Pač kaže slučaj, da kraljuje v velikih gozdih pod Snežnikom še ta krasna žival. Tudi stric medved niso tu redek gost.
Tridesetletnica Del. bral. društva v Idriji. Po ljudskem koncertu, ki prične ob 3. popoldne pri Zagodu, bo velika veselica. Če povemo, da je veselični odsek pridno na delu, da bodo požrtvovalna narodna dekleta v paviljonih stregla in obiskovalcem potolažila lakoto in pogasila žejo, ki je v pasjih dneh zlasti huda, še nismo povedali vsega. Prorokovalka sreče, živ kinematograf, dviganje aeroplana sistema »Retil« so zanimivosti. kakršnih še ni bilo iia nobeni idrijski veselici. In plesaželjna mla-
i	dina! Vrtela se boš brezskrbno na širnem plesišču, kolikor ti bo ljubo in drago. Kdor Idrijčanov želi, biti v nedeljo Židane volje, pojde na veselico h Grudnu!
Skrivalnica za velike nagrade! Prejeli smo; Pod tem naslovom prinaša »Slov. Narod« redne inserata neke tvrdke (?) E. Such&nkov£, pogorska tkalnica v Nov, Hradku na M., Češko. — Obljublja se tistim, ki rešijo dotične skrivalnice, nagrade od 10 do 150 K. Vposlati se mora svota 1 K v denarju ali v znamkah. Mnogo oseb je vposlalo to svoto in pravilno rešeno skrivalnico, a dobili niso — nič! Slavno uredništvo bi storilo dobro delo. če bi upozoriio občinstvo na to nepošteno početje
omenjen tvrdke, »Slov. Narod« bi pa nai nc sprejemal takih inseratov, ki so le škodo ljudstva.
Objava. Z 10. julijem t. 1. vpeljal sc je telefonični promet med Ljubljano in Marczeli (Ogrsko). Govorilna pristojbina znaša 4 K za navaden pogovor treh minut.
Cerknica: Naši junaki. Frančiška Gornik iz Martinjaka sc je grdo razsrdila na Jožefa Rožanca iz iste vasi. ker ga sumi, da je on kriv, da je njen sin prišel v prisilno delavnico. Kričala ie po vasi na ves glas, da bo še nocoj nekaj naredila, da bo pri Susmanovih vse v pepelu. Takoj se je potrkala tudi po žepu. češ »tu pa imam«, namreč žveplenke. — No. pa se ji je temeljito pokazilo. Jože Rožanc je poslal po orožnike in se podal z njimi na dom Frančiške Gornik. Glejte je koreniaške babnice! Celo v navzočnosti orožnikov je zabrusila Rožancu v obraz: »Res sem rekla, pa ti tudi bom! In še nocoj bi ti, ko bi ti le mogla.« — Sodišče v Cerknici ji je odmerilo za njeno gorečnost dva meseca težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem.
Idrijski orožniki In »srbske« kape. Pri tukajšnjih preiskavah se je slišalo veliko zanimivega. Tako je neki orožnik vprašal, čemu nosijo dijaki mesto klobukov kape, na katerih je srbski orel. To je seveda navadna izmišljotina, ker na kapi ni nikakega srbskega orla, temveč varnostna znamka dotičue tovarne. Naj bi se vsaj poprej prepričali, predno kaj takega povprašujejo. Tudi so mnenja, da so se tiste »srbske« kape pričele nositi takoj po izidu brošure »Klic od Gospe Svete«, kar pa ni res.
O,	ubogi dijak, kar imaš danes na sebi, vse upije po veleizdajstvu!
V	Litiji ima tel. društvo Sokol Litija-Šmartno v nedeljo dne 2. avgusta t. 1. popoldne na starem sejmišču svojo V. javno telovadbo, po isti pa ljudsko veselico, vse s sodelovanjem sl. trboveljske godbe. Pri ljudski veselici nastopi tudi domače pevsko društvo »Lipa«. Postavljeni bodo lični šotori z različnimi potrebščinami. Za slučaj neugodnega vremena vrši se vse v Sokolskem domu. Po pričetih pripravah soditi, imelo bo občinstvo užitek in zabavo.
Idrija. Pri hišnih preiskavah je pred vsem šlo za velesrbsko propagando; razširjevanje jugoslovanske ideje in radi dijaške počitniške zveze. Na vsak način se mora jugoslovanska ideja zatreti, tega mnenja so orožniki. Radoveden sem, kaj oni razumejo pod tem imenom? Ali nc uče učenjaki na avstrijskih univerzah, da stanujejo v južnih avstrijskih deželah — Jugoslovani? Ze sto let pišejo o tem vsi, ki popisujejo južne dežele. Zakaj bi bilo torej politični greh, ako ljudje priznavajo to, kar stoji pred nami kot živa istina?
Kako je lep potepuški stan — tako sta si mislila 17letni sedlarski pomočnik Avgust Ušlovič z Rakeka in lbletni David Katr z Morave. Lepo skupaj iz kraja v kraj. Dan je lep in svet širok, kdo bi se potil v delavnici. Za živež se že poskrbi, če ne drugače pa s kakšnim malim vlomom. Tako je lepo teklo življenje obeh vagabundov, dokler ju ni zasledilo oko pravic, ki ne pozna romantike in ne pripozna upravičenosti potepuškega življenja in hajdi v luknjo.
Tatvina. Neki 171etui fante iz Bizovika je pred nekaj dnevi udrl v odsotnosti domačih doma v stanovanje Marije Gostinčar in je ukradel Iz omare nekaj zlatnine. Pa so ga zaprli.
O	hlapcu, ki se je razburjal. 21.
t. m. se je začel Janez Skušek kar na lepem prepirati s svojim gospodarjem Valentinom Sajovicem iz Tacna. No, gospodar si ni dal dvakrat reči; vzel je bukvice in denar in je oboje izročil hlapcu, ki je dobro razumel, kaj to pomeni. Sel je takoj proč in pit. V pijači je pa pozabil, da je odpuščen iz službe in zato se je vrnil nazaj k Sajovicu. Pa ne da bi šel mirno na seno spat. Ne, zmerjati in groziti je začel. Sedaj je na deželni sodniji.
Sloni! Kupiiite sokolski znak!
Ljubljana.
—	Zopet! Zopet konfiscirani; in veste zakaj? Radi pre^reška širjenja alarmantnih vesti. Svabski listi radi tega niso bili še nikdar konfiscirani, dasiravno so ti listi že par mednarodnih kriz povzročili. Z »Dnevom« seveda je izjema; kar drugi listi smejo, tega »Dan« ne sme. Drugi listi seveda oznanjajo vojno s križem v roki in zato sinejo^ vse. Konfisciran je bil list 4. ure po izidu.
V	tem pa sedaj že vidimo zistem! List seveda se da le na ta način uničiti, da se ga pozno konfiscira. Občinstvo, ki drži z »Dnevom«, prepreči to nakano le tako, da kupuje »Dan« tudi kadar je konfisciran in da ga priporočuje tudi drugim in da zanj agitira. Saj s tem delate za svoj list.
»Dnevovi« prijatelji naj nas v tem težkem boju vztrajno podpirajo. S skupno močjo bomo premagali tudi to krizo.
— Glede cenzure moramo pa reči, da nam je ljubše, če se upelje preventivna cenzura. Seveda, ta bi ne povzročala »Dnevu« nobene škode in zato se je ne bo vporabilo.
— Sedaj verujemo, da se ije najvišji činitelj v deželi Izjavil: »Dan« muh vernichtet werden! — (»Dan« moramo uničiti!) Toda zakaj, zakaj? Ali radi tega, ker ne maramo vršiti kajtiovskega 'dela, kakor ga vrši »pobožni« »Slovenec«? »Dan« je list, ki ga ne žeja krvi; in zato je oznanjal vedno bratstvo in edinstvo med Jugoslovani. In to je v očeh visokih oseb naš greh, dasiravno so največji jugoslovanski politiki, ki niso vsled politike zgubili poštenosti in morale, istega mnenja in dasiravno je vsakemu razumnemu človeku jasno, da se dajo le na ta način urediti in pomiriti napete razmere na jugu. Ideja jugoslovanskega edinstva koristi pred vsem državi v njeni zunanji politiki in koristi narodom v državi. Če smo delali in pisali za narodno edinstvo srno vršili delo državi v korist. Zakaj se nas potem preganja in uničuje? Radi državnih interesov gotovo ne, ker tem interesom smo s svojim delom služili. Služili pa nismo in še manj koristili deželnim kristjanom, raz katerih obličje smo trgali judeževe maske. Trgali smo jih in jih bomo še, če bodo prijateli »Dneva« storili svojo dolžnost. Prijatelji! stojte nam ob strani; po končanih težkih dneh bodete imeli lepo zavešt, zavest zmage!
— Oni, ki so naročili »Sokolske diplome« na svoje ime jih dobe danes popoldne v »Zvezni pisarni«. Imena in naslove v diplome vtiskuje tvrdka Bonač. Imena dosedanjih diplom prineso jutrišnji listi.
—	S prepovedjo sokolskega zleta je bilo občutno prizadeto naše obrtništvo. Zato se je oglasit »Obrtni Vestnik« in je izpregovoril par besedi z ozirom na »javni blagor«. Članek pravi, da ne bo preiskoval vzrokov, zakaj je bil tudi samo slovenski sokolski zlet prepovedan — in piše dalje: »Pač pa si hočemo ogledati nekoliko bližje škodo, katero ima vsled tega naše obrtništvo. Iti skromnega mnenja smo, da bi se ta škoda morala tudi vpoštevati. Nočemo razmotrivati, kake posledice bo imelo to za tujski promet v naši deželi, tudi nas ne zanima, kaj je ukrenil v tem oziru predsednik »Deželne zveze za tujski .promet in tu-ristiko«. edino to povdarjamo, da bi bilo v Švici, kjer znajo izrabiti vsako priložnost za povzdigo tujskega prometa, kaj takega nemogoče, nasprotno da bi še celo vlada globoko posegla v žep in tako pripomogla k sijajnejšemu uspehu. No, pa mi nismo v Švici, mi smo na Slovenskem in tukaj ne poznamo prav nič denarne krize, zato to malenkost lahko prebelimo. Oglejmo si to malenkost! Da bi bil sokoiski zlet dovoljen, bi prišlo v Ljubljano gotovo na tisoče in tisoče tujcev, da se ali udeleže slavnosti, ali pa, da si jih ogledajo. Zlet je bil projektiran na tri dni. Vzemimo, da bi se ob tej priliki sešlo v Ljubljani dnevno povprečno 25 do 30.000 tujcev, kar gotovo ni pretirano, ako uvažujemo, da jih je bilo na zadnjem sokolskem zletu skoraj pol milijona. Oni, ki se pečajo s tujskim prometom, trdijo, da v Avstriji porabi vsak, kdor potuje, najmanj po 15 K na dan.
V	našem slučaju bi se torej pustilo v Ljubljani te tri dni 1,125.000 — 1,450.000 K denarja. Ako bi bil obisk še večji, bi prišlo samo v Ljubljani do 2 milijona kron denarja v promet. Toda s tem še ni označena s številkami vsa škoda. Gotovo je namreč, da bi si večina udeležencev ogledala pri tej priliki tudi naše bisere kakor Bled, Bohinj, Kamnik, Postojno itd. da bi posamezniki ostali dalj časa tam in da bi se njih nadaljni izdatki zopet sukali okoli enega milijona K. Prepoved sokolskega zleta pomenja torej v denarju izraženo — t r i m 1-
1	i j o n e kron izgube. In kaj je za nas tri milijone kron? Bagatela! Saj se vendar v denarju kopljemo, posebno mi obrtniki, ki smo poleg trgovcev s prepovedjo najbolj udarjeni. Tesarji, mizarji, dekoraterji, krojači, čevljarji itd. bi imeli polne roke dela s pripravami, in radi domačih udeležencev. Gostilničarji, iz-voščeki, peki, slaščičarji, mesarji, brivci Itd. bi v teh dneh zaslužili tudi lepe vsote in tako bi prišlo nekaj denarja v deželo in vsled kroženja bi to vsoto občutil Vsakdo, Četudi bi morda z udeleženci ne bil v posrednem stiku, 1 oda kaj! Čemu jadikovati, saj smo slovenski obrtniki, nastavljeni v deželah, kjer se cedi sama strd in mleko, kjer se nam obeta najlepša bodočnost, zakaj se torej razburjati radi par milijonov kron zaslužka, ker imamo že itak vsega preveč. Bodimo hvaležni vladi, obvarovala nas je za par dni napornega dela in držali bomo zdaj lahko križem roke, tista pa bomo imeli odpr-
ta, da Qam lete vanje pečene piŠke, In pri vsem tem naj kdo reče, da se nam godi krivica in da se nas zapostavlja. Da, da, skoraj so že tu časi, ko bomo poljubljali bič valpeta.
— Neimenovan je daroval včeraj potom našega uredništva 80 vin. za C. M. D. Hvala!
— Za Sokolski dom v št. Vidu nad Ljubljano je nabrala gospica Zora Kolenc 2 K; gospica Regina Potiskova 2 K. Srčna hvala! Na zdar!
— športno vprašanje v Avstriji
postaja tako važno, da mu je »Českč Slovo« posvetilo cel uvodnik. Znano je namreč, da avstrijski Nemci vedno intrigirajo, da bi avstrijski narodi v športu ne nastopali kot narodi (torej kot Čehi, Poljaki, Slovenci), ampak kot Avstrijci. Avstrijce pa smatrajo v drugih ^državah za Nemce, tako bi n. pr. Čehi dosegli kje kak lep uspeh — in to bi si avstrijski Nemci prilastili kot svojo zmago. Češka nogometna moštva so morala v tem oziru izbojevati težek boj. Od leta 1907. že tfaia ta boj. Čehom je to Ie koristilo. Češka moštva so si ustanovila svojo zvezo in šport se je lepo razvil. Nemški šovinizem pa tudi ni imel uspeha. Pretečeni teden je izstopila First Vienna iz Verbanda in ustvarila se bo naj-brže zveza po narodnostih. Značilno je, da se je vladni »Fremdenblatt« najbolj gnal proti Čehom, češ, da dunajska policija ne bo prevzela skrbi za red, če pride kako češko moštvo na Dunaj. To je vladna enakopravnost. Nemška nestrpnost je znana. Tako je n. pr. igrala Slavija s klubom iz Karlovih Varov v Pragi — Čehi pa potem niso smeli igrati v Karlovih Varih. Isto je pri nas. Celovško moštvo je igralo v Ljubljani in je bilo lepo sprejeto — Ilirija pa ni smela v Celovec — vsled »narodnih ozirov«. Isto velja za Celje in Maribor. Naša želja je, da bi češki klubi po večkrat prihajali na jug in igrali s hrvatskimi in slovenskimi klubi. S tem bi se razvil naš šport in bi ne bili toliko vezani na Nemce.
— Nogometna tekma. V nedeljo se vrši nogometna tekma na igrišču »Ilirije« med moštvoma »Slovana« in »Olimpije«. Obe moštvi sta znani izza zadnjih klasifikacijskih tekem. Ker hočeta oba kluba napeti vse svoje sile za zmago, obeta tekma biti skrajno napeta in zanimiva. Začetek tekme ob pol 6. Vstopnina navadna.
Ravnokar so prišli v New-Yor-ku na sled večji družbi, ki je kradla
otroke. Ti ljudje so izvabili od staršev na tisoče denarja, predno so dali otroka nazaj. Pretresljiva drama iz teh krogov se vidi danes v Kino Metropol.
Vreme. Včeraj opoldne je naenkrat nastal v Ljubljani močan vihar, ki pa je trajal le nekaj minut. Dopoldne je bilo oblačno, — popoldne pa se je zopet zjasnilo in je bil soparen dan.
— Izdajalec je naslov senzacionalni detektivski drami, ki se predvaja danes in v četrtek v Kino Metropol. Poelg tega dve veseli burki »Poroka na morju« in »Maks in njegovi prijatelji«. Predstave ob pol 9. zvečer. V soboto nov program. Drama iz zadnje bolgarsko-grške vojne s hrvatskimi napisi.
Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj priredi šentjakobski semenj v nedeljo, dne 26. julija 1914 ob priliki žegnanja v šentjakobski fari na prostornem, senčnatem vrtu pri »Plankarju« na Dolenjski cesti v prid društveni javni ljudski knjižnici.
— Vojaški koncert danes ob pol devetih v kinematografu »Ideal«. Predvajala se bode poleg štirih drugih prvovrstnih slik krasna kozaška legenda iz Urala v treh delih »Niška«. — Jutri v soboto krasna družabna drama v treh delih »Otročje srce« in razposajena burka v dveh dejanjih »Orožnik brez hlač«. V soboto ob pol 9. koncert vojaške godbe Trst.
Trst.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU.
V	vseh panogah slov. umetnosti se je pojavilo uničujoče mrtvilo in kakor kažejo vsi znaki, gre slovenska umetnost v obče k svojemu koncu, Slikarji, kiparji in pesniki morajo prositi podpore, da morejo sploh živeti — podpor pa vkljub temu od pristojnih mest ne dobe — slovenski igralci pa se morajo potepati po pro-vincijalnih vaseh, ne vsled umetnosti same, temveč, da si napolnijo želodec vsaj enkrat na dan in spijo brezplačno pod streho neznanca.
In vendar, ali ni tudi slovenski umetnik človek, ki ima pravico do življenja? Kaj je igralec kaj slabšega kot uradnik? In ako jih poznajo vsi činitelji, kadar jih potrebujejo, zakaj se ne zganejo sedaj? Po čem naj se sodi izobrazba naroda, kot po njegovih umetnikih?.
Narod, ki ne podpira svoje umetnosti, ni vreden iste In ne začudi se naj, ako ga zapusti zadnji gore list!
Sezija se bliža vedno bolj, a vendar se ne ve še danes ničesar, bo li gledišče ali ne. Odbor menda sanja in se prepira z igralci, ki so tako »drzni«, da se nazivajo člani tržaškega slovenskega gledališča.
Nele v interesu tistega odbora, temveč v interesu slovenske stvari v Trstu obče je, da se stori odločilni sklep: naj se li vzdrži gledišče naprej ali ne? Tako kot je šlo do sedaj, ne more iti naprej. Tisti deficit, ki je pa z ozirom na deficite drugih odrov le malenkosten, je spravil ljudi ob vso razsodnost. Vemo, da je deficit, a vemo tudi, zakaj je! In to je glavno. Vemo, kdo ga je zakrivil, vemo, da je bilo lansko vodstvo slabo in da so se angažirale moči, ki so požirale stotake in tisočake le radi tega, ker so jih sprejeli nekateri, ki jim je bila gledališka umetnost španska vas! Toda to mora prenehati! In če storite tu, kar zahteva od Vas tista prokleta dolžnost odborništva, potem ste storili vse. Drugih skrbi Vam ni treba. Ako Imate dober materljal, Imate vse!
Če se misli pa voziti voz slovenske Talije v Trstu po istih tirih kot doslej, ali pa morda po sedaj na novo proponiranih, glasom katerih se bo igrala le drama, potem je bolje gospoda, da zaprete botego, kajti deficit drugo leto ne bo 6000 K temveč 20.000 K.
Prepričani smo, da bode odgovoril odbor z molkom, kajti kakor se vidi, se je prilagodil tej situaciji. Ako se bode pa prilagodila slovenska publika prihodnji sezijski situaciji. Je kaj drugega!
(Prinašamo ta dopis s pripombo, da je popolnoma opravičeno, ako se odbor zavaruje proti nastopom posameznih članov pod društveno firmo, ker imajo taki nastopi tudi svojo slabo stran; želeti pa Je, da se vprašanje slovenskih gledališč sploh zopet spravi v javnost, ker danes ni gotovo, če bo razven v Mariboru in na Jesenicah kje kako slovensko gledališče!)
»Javna ljudska knjižnica« v Nabrežini priredi v nedeljo dne 9. avgusta 1914 javno tombolo na glavnem trgu v Nabrežini. Začetek ob 6. uri zvečer. Srečke se bodo prodajale po 40 vin. komad. Dobitka: činkvina 100 K, tombola 200 K. Pred in po tomboli se vrši, ples.
V nedeljo 26. t. m. se priredi pri Sv. M. M. spodnji v dvorani Ka-čun, g. Čač (pri Miklaucu) družinski večer z izbranim humorističnim vsporedom. Pri tej priliki sodelujejo izborne komične moči s svojimi originalnimi nastopi. Baritonist g. M. Flego bo proizvajal več romanc. Po predstavi se bo preskrbelo tudi za ljubitelje plesa.
TRIJE STRELI IZ SAMOKRESA.
Trst, 23. julija.
Včeraj popoldan je prišel v gostilno »Alla Gloria«. nahajajočo se nad hipodromom v Rocolu št. 342, neki 19Ietni mladenič in pričel klicati na mizo pivo. Praznil je steklenico za steklenico, odhajal na cesto, se ogledoval in se vračal v gostilniške prostore. Okolo 4. ure popoldne sta sedela z lastnikom gostilne, Jos. Vekjetom, pri steklenici pive in se pogovarjala. Med pogovorom pa je individij nenadoma potegnil iz žepa samokres in ga nameril na gospodarja. Vekjet, videč, da je v nevarnosti za življenje,
je skočil proti gostu,
hoteč ga podreti na tla. Toda slučaj je hotel, da je Vekjetu noga iz-podrsnila, gospodar je padel na tla, in neznanec je sprožil iz samokresa tri strele,
od katerih sta dva zadela Vekjeta.
V	kuhinji zaposlena služkinja je hitela v sobo in v istem hipu je zapazila gosta, ki Je bežal na vso moč čez železniško progo proti Sv. Jakobu. Služkinja, Suša po imenu, je nato odprla sobina vrata in uzrla pred seboj gospodarja, ki se je, s krvjo oblit, skušal dvigniti od tal. Brzo je obvestila o dogodku vse bližnje ljudi, od katerih se je nekdo podal na neko policijsko stražnico, odkoder je bila telefonično pozvana zdravniška postaja. Z avtomobilom prispeli zdravnik, je Vekjeta obvezal na mestu i]} ga velel prepeljati v bolnišnico. Tam so zdravniki kon-statirali dve. sicer globoki, a ne smrtnonevarni rani. End kroglja je Vekjetu obtičala v desnem delu pljuč. Njegovo stanje je še precej zadovoljivo. Policija je odredila, da se ranitelia izsledi, a delo je težko, ker ga nihče ne pozna. Slučaj je tem obskurnejši, ker je, celo po izpovedi ranjenca, bil ranitelj v njegovi gostilni šele prvič v sredo.
Poskus tatvine. Nejevoljno se je sprehajal v sredo zjutraj po ulici Campanile neki Leonard Pelizzioti. Tridesetletni mož je bil lačen. Raztrgan tudi. Toda glad je segal nad
vse. In tako se je zgodilo, da je Pelizzioti začel stezati ne prstov, ampak celo roko. Najprej po kolibah, v katerih so bili izloženi različni predmeti. Tam ni imel sreče, zato je segel v žep neke gospe z nadvse prijazno mislijo. Zanj namreč. In to prijazno misel mu je v tem hipu kalil neki policaj, ki mu je napovedal aretacijo.
Zbesnel je v sredo 301etni J. Che-sini, stanujoč v ulici delle Sette Fontane. Začel je razbijati po hiši, razsajati, in tudi grozil je. Nato je nastavil stekleničko in izpraznil njeno vsebino. Njegov namen je bil s tem dosežen; ko so ga prepeljali v bolnišnico, je umrl na zastrupljenju. Vzrok samomora je srčna hiba.
Poskusi s filmom. Deček Milan Jurkovič, stanujoč v ulici Madon-« nina, se je te dni pri nekem poskusu s filmom nevarno poškodoval. Med eksperimenti se mu je film užgal in Jurkovič je postal žrtev. Zadobil je močne opekline po vsem životu. Vi bolnišnici so mu takoj pomogli in njegovo stanje se polagoma boljša.
Plačilo dobroti je v sredo izka* zala neka mlada žena. ki ie potrkala na vrata v ulici S. Maurizio št. 3, K gospej D. Jurešič je mlada ženat prišla z otrokom in jo prosila, da za hip čuva ob njem. Gospa Jurešič. ki Ima za vse dobrote odprto srce, Je ženi ugodila. Mlada mati je odšla ic se ni vrnila. Na ovadbo dobrosrčne dobrotnice je začela policija žena iskati.
Namesto v kopelj — pod voz.
V	sredo zjutraj se je namenila g. K. Sessa, stanujoča v ulici Canal pic-colo, v barkovljansko kopališče, kamor se je peljala s tramvajem. Blizu izhoda je skočila s tramvaja in hotela v kopališče, tedaj pa je pri-drdrala kočija In je gospo podrla na tla. Ranjenko so položili v neki avtomobil. ki je g. Sesso peljal v bolnišnico. Po podeljeni pomoči se je gospa vrnila domov.
S	kopitom. Kovača I. Vatovca je sunil neki konj, ki ga je imel Va-tovac podkovati, s kopitom v truplo, Precej poškodovanemu Vatovcu je pomogla zdravniška postaja.
C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila podružnice »Narodno-socialne mladinske organizacij- " Sv. Križu pri Trstu.
Odmevi saraiev-skega atentata v Trstu.
Trst. 23. julija.
Deželno sodišče je danes obravnavalo več slučajev, tičočih se zločina žaljenja člana cesarske hiše. oziroma prestopka odobravanja sarajevskega atentata.
Obravnave so se pričele ob 9. dopoldne in so trajale do 4. ure popoldne. Omenjenega prestopka se je moralo zagovarjati pet mladih ljudi. Hrvatov, oziroma Srbov. Prva sta bila obtožena in obsojena dva preko-murska Slovenca iz Čakovca in sicer 181etni delavec Mihael Cilar, ki je velika sirota, ker ne zna niti pisati niti brati in ker je brez staršev. Obtožen je bil zločina po § 64. kaz. zak. in prestopka po § 305 kaz. zak. Dne 28. junija je v neki tržaški gostilni govoril o sarajevskem atentatu. Bi! je obsojen zločina po § 64. na
pet mesecev težke ječe,
prestopka po § 305 kaz. zak. je bi1 oproščen. — Njegov tovariš Mihovil Hrtarič je bil obsojen prestopka po § 305 na
šest tednov zapora.
Oba je ovadil neki delavec Kamen« šek.
Na ovadbo hotelskega sluge Kneževiča, zaposlenega v hotelu Va-noli, je bil obtožen in obsojen začasni natakar 241etni Ivan Stojanov iz Ja-senove na južnem Ogrskem, zločina po § 64 na
deset mesecev težke ječe.
Dalje se je moral zagovarjat’ radi prestopka po § 305. 261etni brivski pomočnik, ogrski Srb Dušan Kri-stoforovič iz Nadžibečkereka, ker je 30. junija 1.1. in naslednjega dne pred vilo'»Avgusta« v Opatiji reagiral na nesramni provokaciji dveh Svabic. govorečih o »Herzlosigkeit der Ser-ben« in napram njima vzkliknil po izpovedi Švabic Marije Rudolf in Ane Renner »Hoch Serbien, nieder mit Osterreichl« kar je obtoženec zanikal, češ, da je vzkliknil: »Hoch Serben, hoch Osterreich-Ungarn!«
—	Obsojen je bil na
dva meseca zapora.
Slednjič se je moral zagovarjati 201etni trgovski pomočnik Mijo pl. Kos, rojen v Imbrijovcu pri Ludbre-gu na Hrvaškem. V turški kavarni v Opatiji, katere lastnik je muselman Uzein Čauševič, je dne 28. pret. m. t.
1.	govoril o sarajevskem atentatu. Bil je obsojen na
sedem tednov zapora.
V soboto ob pol 9. in v nedeljo ob 9. Soboto 25. OTROČJE SRCE,
koncert vojaške godbe. Nede,j0 26
družabna drama v treh delih.
Kazenskemu senatu je predsedoval podpredsednik dež. sodišča, pl. Clariči, obtožence so branili: dr. J. Mandič, dr. Edv. Slavik in dr. Eg. Stare. Drž. pravdništvo-je zastopal dr. Tomičič. Vse razprave so dokazale, da so popolomna vsi obtoženci prišli s tožniki v dotiko prvič v kritičnih dneh sarajevskega atentata.
Z zrakoplovom že* morje.
(Pot po zraku iz Amerike v Evropo.)
Listi poročajo o pripravah Ame-tikanca Johna Cirila Porteja, ki hoče leteti z zrakoplovom iz Amerike v Evropo. — Tako je že napredoval svet. Leta 1492. je Krištof Kolumb z veliko težavo prišel preko morja v Ameriko, leta 1914. pa bodo Ame-rikanci Evropi vrnili poset — po zraku. Značilno pri tem je, da bo Porte po zraku rabil manj ur — nego je rabil Krištof Kolumb dni. Zrakoplov, s katerim bo Porte preletel širjavo atlantiškega oceana, bo nosil ime »Amerika«. To ne bo navaden zrakoplov za enega človeka, anlpak prava zračna ladja, oskrbljena z vsem primernim za več ljudi. Prvič bo letel po zraku Porte samo z enim svojim tovarišem. Zrakoplov »Amerika« je bil izdelan v delavnici Gleen H. Curtis v Hammondsport v državi New-Jork. in sicer na stroške Rodmana Wanamakerja, sina veletrgovca iz Filadelfije, ki je bil pred 20 leti pod predsednikom Har-risonom generalni poštni ravnatelj. Zrakoplov bo letel zelo nizko, in sicer ne naravnost. (Najvišja dosedaj dosežena visočina je 8000 m — do-Cim se je zadnje čase pisalo o tem, da v visočini na 10.000 m človek ne bo mogel nikoli letati!) Porte si je izbral pot iz St. Johna na azorske otoke, od tu na Vigo v Španiji in od tam na Irsko. Daljava znaša 1900, 1560 in 840 km. Te daljave bo Porte preletel v 20, 16, in 9 urah. Premor bo trajal 10 ur. Cela pot bo trajala torej 55 ur, ali okroglo dva in eno tretjino dneva.
To bo začetek zračnih ladij, ki bodo plavale med Ameriko in Evropo.
Zračne ladje.
Kot prvi je rešil vprašanje orjaških aeroplanov mlad ruski študent na tehniki v Peterburgu, Igor Sikorski. Zgradil je ogromno letalo, ki mu je dal ime * Veliki«. Letalo je dvokrovnik ter znaša njegova raz-petina 27 m, skupna nosilna površina pa 130 kvadratnih metrov; težak je 3000 kg. Razen vseh obratnih potrebščin za 20 ur nosi »Veliki« 10 potnikov in še 800 kg druge prtljage. Motorji so štirje po 100 konjskih sil. Spredaj je odprt balkon za opazovalca, za balkonom steklena kabina za oba voditelja; tu sta dve krmilni kolesi, drugo poleg drugega. Za to kabino je velika kabina za potnike, nato slede skladišča za obratno tvarino, potem majhen hodnik in končno udobna spalna kabina. Vse je tako urejeno, da se voditelji letala lahko prosto gibljejo in izmenjujejo; mehaniki med letom lahko popravljajo motorje. Letalo lahko nadaljuje svojo pot samo s tremi ali dvema motorjema. Kljub svoji o-gromnosti razvija »Veliki« hitrost 100 km na uro. Poizkusne vožnje so se izvrstno obnesle ter je Sikorski s tem letalom ustanovil več rekordov. Ti uspehi so nagnili rusko vlado, da je dala Sikorskemu na razpolago znatna sredstva za zgradbo novih velikih letal. Sikorski se je takoj lotil dela in zgradil nov še večji aeroplan, ki mu je dal ime ruskega pravljičnega orjaka Muromca. To letalo je skoro podobno dolgemu vlaku. Pri prvem poletu je Sikorski vzel s seboj 15 oseb in enega psa in dosegel nov svetovni rekord.
Poskusi v Ameriki.
Uspehi Sikorskega so opogumili tudi druge, da so začeli graditi aeroplane-velikane. Tako je stotnik ameriške zvezne armade Batson v Savannah po desetletnem trudu zgradil dvanajstkrovno zračno jahto, o kateri trdi, da bo nosila po 25 oseb in v enem dnevu napravila zračno pot iz New-Jorka v San Francisco. Kakor je razvidno iz slik, ki so jih o tem zračnem nestvoru prinesli ameriški listi, je med dvanajstere, čudno oblikovane nosilne površine vdelana velika, udobna kabina, v kateri ie prostora za šest mož posadke, nad 20 potnikov in obratovalno tvarino za dva dni. Spredaj je nekak poveljniški most za službujočega častnika. Letalo ima 3 motorje, vsak po 125 konjskih
Pondeljek 27.
sil in dosega baje hitrost po 160 km na uro. Vrhu tega ima aparat spodaj napravo, ki omogočuje, da sc pri poletu čez morje lahko spusti dol in drči dalje po vodi s hitrostjo 100 km na uro; v vodo se ugrezne pri tem le za 36 centimetrov.
Angleške priprave.
Anglija se posebno mnogo zanima za tako zračno ladjevje. Angleži so zgradili velike pomorske aeroplane, ki jih imajo braniti pred nemškimi Zeppelini. Tako je zgradila Sopwith- Aviation Co. v King-stonu na Temsi zračni vodni dvokrovnik, čegar nosilna površina znaša 100 kvadratnih metrov, razpetina pa 27 m. Na letalu se nahaja med drugim platforma za brzostrelno puško in pa naprava za brezžično brzojavljenje. Letalo gonita dva Austro-Daimler motorja po 120 konjskih sil. Spodaj sta pritrjena dva po 7 m dolga čolna za. vožnjo po morju. Tudi neka druga angleška tvrdka je zgradila velik dvokrovnik — tako-zvani »zračni omnibus«, čegar konstrukcija spominja na Farmanov gradbeni način. — Svoje vrste svetovni rekod je dosegel Pavel Schmitt v Chartresu na Francoskem z zgradbo velikega dvokrov-nika, čegar posebnost je, da ima premakljive nosilne površine. Pilot lahko med letom poljubno ureja hitrost, ki jo lahko zniža od 115 km na 39 km na uro. Poizkusni poleti so se izvrstno obnesli.
Zrakoplov Amerika
ne bo tako velik. Zgornja plošča bo dolga 22 m. Preračunjeno je vse na to, da zrakoplovu tudi vihar ne more škodovati. Zgrajen bo iz najlažjih tvarin; cela teža bo 5 amerikanskih centnerjev — vse drugo kar bo v zrakoplovu, bo tehtalo 45 c. V zrakoplovu bo več kabin in celo spalnica. V spalnici bo postelja, ki v slučaju nesreče lahko služi kot rešilni čolnič. O spalnici je rekel Porte:
! »Spati na zrakoplovu, ki gre preko morja, to se sliši morda čudno. Vprašalo se me je, če bom spal. Kdo ve! Ako pojde tako gladko, kakor si mislim, se bom z veseljem vlegel. Moj tovariš bo med tem ladjo vodil. Imamo dolgo pot pred seboj in morebiti borno utrujeni, dasi mislim, da ne bomo trpeli pred prevelikim pritiskom.
Zrakoplov bosta gnala dva motorja im) sto konjskih sil.
Amerika in Evropa pričakujeta z radovednostjo, kako bo Porte izvedel svoj načrt. Vsi upajo na uspeh, ki bi dokazal, da nismo več daleč od časa, ko se bomo vozili po zraku iz Amerike v Evropo in — nazaj.
23. julija 1914.
V informacijo radi neprestanih zaplemb. Ker je bil »Dan« dvakrat zaporedoma zaplenjen in najbrže velika večina teh, ki čitajo »Dan«, lista ta dva dni sploh ni dobila, predočimo v kratkih besedah razvoj dogodkov zadnjih dni v lažjo presojo položaja.
Svabski listi neprenehoma šču-jejo na vojno. Sarajevska preiskava se bliža koncu in bo kmalu zaključena. Avstro - Ogrska pripravlja noto, ki jo izroči Srbiji. Kaj v tej noti Av-stro-Ogrska zahteva, tega nihče ne ve. O vsebini note je grof Berch-told vladarja predvčerajšnjem obvestil. Nota bo izročena še ta teden, oziroma kakor hitro se vrne srbski ministrski predsednik z agitacijskega potovanja. Nota bo pisana odločno. Od odgovora Srbije je odvisen nadaljni razvoj, ki je: mir ali vojna. Srbski odgovor bo zopet takšen, kakor ga bo želela oziroma odobrila Rusija. Ta kot tudi Anglija ne pripustita, da bi se od Srbije neutemeljeno nekaj zahtevalo, kar sc ne da združiti z neodvisnostjo Srbije. Odločitev o vsem tem pa pade šele s 13. avgustom. Ta dan bodo namreč končane volitve v srbsko skuštino. O vojnih pripravah je prepovedano poročati, o tem so listi obveščeni od pol. ravnateljstev. Srbija ivpoklicuje že rezerviste. Anglija je pripravila — seveda že preje vse svoje vojno bro-dovje. Iz Rusije ni ničesar slišati. Ravno tako tudi ne iz Francije in Nemčije, razven, da Nemčija stoji ob Avstro-Ogrski. Italija takšne izjave ni podala, pač je pa že pred nekaj dnevi vpoklicala mnogo rezervistov, menda radi Afrike in Albanije, kjer razmere še niso urejene. Ogrski ministrski predsednik, vprašan, kako je s položajem, noče ničesar povedati in pravi, da bi o teh stvareh govoriti ne bilo koristno za deželo. Kar se položaja v Bosni tiče, izjavljajo in povdarjajo vsi državni Činitelji, da znajo ločiti med veliko večino srbskega naroda in med zapeljanimi mladeniči. — To je kratek oris položaja.
OROŽNIK BREZ HLAČ,
burka delih.	99
r.
Nota.
Dunaj, 23. julija. (Ob polnoči.) Poslanik v Beigradu poda srbski vladi noto, v kateri se najpreje naglasa, da je srbska vlada po aneksiji 1909 priznala aneksijo in da je izjavila, da njena prava niso prikrajšana in da se je zavezala, da se ne bo upirala in da napram monarhiji iz-premeni svojo politiko.
Zgodovina zadnjih let pa je dokazala, da je srbska vlada kljub tej zavezi trpela protiavstrljsko propagando, trpela nekaznovano vse šun-tanjc časopisja in puščala društva, ki so terorizirala, morila in povzročala atentate. Srbska vlada je tudi mirno gledala, da je srbsko časopisje poveličevalo atentat. Ničesar ni pod-vzela proti uradnikom in oficirjem, ki so se propagande udeleževali in ki so bili udeleženi pri atentatu.
Radi tega je avstro-ogrska vlada prisiljena od srbskevlade zahtevati uradne izjave, da obsoja protiavstrij-sko propagando, da bo propagando, ki ima namen odtrgati del avstrijskih dežel od monarhije, preprečila in zatrla.
Avstriiska vlada zahteva, da priobči srbski uradni list 26. julija sledečo Izjavo:
Srbska vlada obsoja proti Av-stro-Ogrski naperjeno propagando, ki ima za cilj odtrgati od monarhije del dežela.
Srbska vlada bo opozorila vse oficirje, uradnike in-prebivalstvo, da bo v prihodnje z vso strogostjo nastopala proti tem, ki se bodo propagande udeleževali.
Razven te«a bo izdal kralj dnevno povelje na armado. Zavezuje se, da prepreči one publikacije, ki bodo ščuvale in zaničevale.
Srbska vlada bo razpustila »Narodno odbrano.« In v prihodnje ne dovoli, da bi se pod kakšno drugo formo ta društva obnovila.
Srbska vlada bo brez obotavljanja tako) po svojih šolah in učiliščih odstranila vse sestavke, ki Rojijo makari oy daleč propagando.
Srbska vlada odstrani vse oficirje, ki so propagande krivi in njihova imena objavi avstrijski vladi.
Petič: Srbska vlada dovoli, da se bodo organi avstrijske vlade udeleževali zatiranja vseh proti terito-rijalni nedotakljivosti avstrijskih dežel naperjenih činiteljev.
šestič: Srbska vlada pripusti, da se sodnih obravnav proti udeležencem sarajevskega komplota udeležijo tudi zastopniki avstro-ogrskl.
Sedmič: Avstrijska vlada zahteva aretacijo majorja Tankosiča in nekega Ciganoviča.
Osmič: Imajo se ukreniti vsi potrebni koraki, da se prepreči utlho-tapljanje orožja in eksplozivnih snovi.
Srbska vlada ima dati odgovor
25. julija ob 5. uri popoldne.
NEURJE V TRSTU,
Trst, 23. julija. Tržaško uredništvo nam sporoča: Danes se je vlila okolu predpoldne v a velika ploha, katero je spremljal močan veter. Naliv je trajal precej časa. V tem usodnem trenotku pa se je nahajalo v kopališču »Lanterna« okolu sto oseb, povečini otrok in žena. Mnogi od njih se niso mogli rešiti Iz vode, ker so jih valovi neprestano ustavljali. Pozneje jim je prišla na pomoč policija z nekaterimi svojimi člani, ki so rešili marsikaterega otroka gotove smrti. Vihar pa je odnesel vsem kopajočim obleke in je s tem povzročil nepričakovano veliko škode. Tudi je bila pri par osebah potrebna zdravniška pomoč. Do ure, ko poročamo, se še ne ve, če je neurje zahtevalo kakšno žrtev.
SPLITSKI SOKOL RAZPUŠČEN?
Split, 23. julija. »Naše Jedin-stvo« poroča, da so oblasti razpustile tel. dr. Sokol v Splitu. Obenem so bili aretirani: načelnik Sokola dr. Angelinovlfi hi urednik »siobo4s$j N. Bartulovič. Na domu -mestnea«* uradnika šegviča se je Izvršila preiskava.
VIHAR V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta. 23. julija. Nekaj po 4. url le začel divjati nad mestom velikanski vihar. Trgal je raz hiše strehe; tudi raz baziliko je odnesel streho. Pri parlamentu je udarila strela, katere učinek je bil grozovit. Na oarlaoientu so hlj« razbita
okna. Na Donavi se je potopil mal parnik.
VIHAR NA REKI.
Reka, 23. julija. Tudi na Reki je popoldan divjal silen vihar. Ruval je drevesa, lomil telegrafske droge, vse proge so pretrgane. Škoda je velikanska.
MEHIKA.
Mehika, 23. julija. Položaj v Mehiki je zopet kritičen. Provizorična vlada zbira čete. Med vstaši so velika sovraštva.
ANGLEŠKA ZADEVA.
London, 23. julija. Konference zaradi irske avtonomije še vedno niso končane.
ALBANIJA.
Drač, 23. julija. Položaj v mestu je vedno slabejši. Med vstaši in zastopniki velesil še ni dosežen sporazum glede kraja, kjer naj se vrše pogajanja. Bati se je, da do pogajanj sploh ne pride, temveč da bodo vstaši napravili generalni naskok na Drač. Tudi položaj v Valoni je neizpreme-njen.
VIHAR NA DOLENJSKEM.
Novo mesto, 23. julija. Tu je popoldan divjal ciklon. Velikansko škodo je napravil na drevju, ki leži polomljeno po tleh. Strehe raztrgane. Žito na polju je zmleto.
MED AVSTRO-OGRSKO IN SRBIJO.
Dunaj, 23. julija. »Zeit« pravi, da se v tukajšnjih diplomatičnih krogih položaj mirnejše presoja. Stvar se bo mirno rešila. Za prenapeto črnoglede vesti ni nobenega povoda.
Mali oglasi.
Beseda E vinarjev. Najmanjši zneseb 60 vinarjev. Plsmenfm vprašanjem Je prlloiHI znamlio 20 vinarjev. — Pri malih ogias-ili ni nič popus(a in se plačujejo vnaprej; zunanji Insercnd v znamkah. Zaključek muliti oglasov ob 6. uri zvečer.
Svetujemo Vam, da kupite modne srajce bele in barvaste, turi-stovske, mehke ovratnike, kravate itd. pri Engelbert Skušek v Ljubljani, Dunajska ccsta 7, ker je zares najccnejši.
Kupi se rabljen šivalni stroj. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Dneva«.	793-3
Proda se lepi lovski pes po nizki ceni. Poizve se Marije Terezije cesta .št. 6. pri g. Kovačiču.
Iščem mizarskega učenca. Josip Rože, mizar v Rojanu, Trst. 744-2
Proda
se za nizko ceno kuhinjska omarica, Čopova ulica št. 19, III. nadstropje levo.
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Gradišče št. 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske in telovadnice čevlje.
Za naročila z dežele z.idostuje kot mera pri-poslan čevelj.
1\ SANATORIUM -EMONA /J
pj ZA • NOTRANJE • IN -KIRURG ICNE • BOLEZMI. jr	•	PORODNIŠNICA.
Ul LtJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA-4
l/ ^ZDR^K.PRmFavJ-DR-FH. DERGANC \|
1914. Slovenski vsesokolski zlet. 1914.
Vseh vrst blago za kroj članov in članic Sokola, kakor tudi za naraščaj, dalje vse v to svrho spadajoče potrebščine: čepice, srajce, telovadni jopiči, hlače in čevlji, našivi itd. se dobijo natanko po predpisih slovenske in češke sokolske zveze pri tvrdki
A & F	Ljubljana, Mestni trg 10
/1. OC Le. OKUUVf ne, obstoji od leta 1883.
Zaradi pozne sezile.
Prodajam vse v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi razliien nakit po globoko zniianih cenah.
MINKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg itev. 21.
Čudovito znižane cene!
Pristni panama	poprej	K	10’—, 15'—, sedaj K 5'—
Girardi slamniki	„	„	3'—, 4'—,	„	„	V—
lister obleke v modnih barvah „	„	‘20’—, 24*—,	„	„	8'—
bele in sive sako za friserje samo	„	3'
letne plašče za dame
20-—, 24-—,
6--
Modne obleke za gospode.
Najnovejše v damski konfekciji. Kimono plašči, bluze, eponge kustumi in etamni obleke po znatno reduciranih cenah! Zaloga se mora po možnosti do konca avgusta razprodati, ker rabimo prostor za jesensko in zimsko konfekcijo, katero dobimo v ogromni
• i •	•
izbin.
Ogleite sl 18 izloibenih oken.
Angleiko skladišče oblek
D. misnt Llibllana. Mestni tig te 5-6. Telefon M. I32.
■■■IIIIMMHIIIIIIIIIIHIIIKI