TRGOVSKI LIST Časopis %ia trgovino, Industrijo In obrt. i imain ——nri "n ——Kummm*irvxzr.maammmmmamummitasamgmammmmmmmmmKmmmtmaa/ammamm ■ Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za 'j. leta 90 Din, za 1 , leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. Telefon št. ‘2552. Ljubljana, v torek, tl ne 1. oktobra 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 114. Pred uzakonitvijo novega konkurznega postopanja. Kakor se piše, dobimo vendar že v j kratkem nov konkurzni red. V ministrstvu pravde so namreč že dovršeni načrti novega konkurznega zakona, o prisilni poravnavi izven konkur-za in zakona o uveljavljenju obeh omenjenih zakonov. Načrti zakonov so bili že izročeni Vrhovnemu zakonodajnemu svetu in se njihova uzakonitev pričakuje v najkrajšem času. To nam bo prineslo enotnost tudi v tej izredno važni strani gospodarskega življenja. Načrtu konkurznega zakona je služil za podlago avstrijski konkurzni zakon iz leta 1914, ki je veljal doslej v naši državi samo v Sloveniji in Dalmaciji in ki ni samo eden najnovejših, temveč po splošnem priznanju tudi eden najboljših konkurznih zakonov. Služil je tudi za podlago pri sestavi novega konkurznega zakona v Češkoslovaški. Z uzakonjenjem tega načrta bo dobil naš gospodarski svet enako konkurzno pravo v vsej državi ter bo došel do hitrega in cenenega postopanja v tej važni stvari. Načrt določa nagrade konkurznim upraviteljem, za katere ne bodo, kakor doslej v večjem delu države, merodajna njihova posamezna dela, temveč obseg in vrednost konkurzne maso ter uspeh, ki je bil dosežen za upnike. Tako bo storjen konec prekomernim nagradam konkurznih upraviteljev in zavlačevanju konkurznega postopanja od brezvestnih upraviteljev z namenom pridobitve čim večjih dohodkov iz konkurza. Onemogočila se bo nesorazmernost med stroški konkurznega postopanja in konkurzno maso samo, ki je šla doslej včasih tako daleč, da je od cele konkurzne mase ostalo upnikom za pokritje njihovih terjatev ali zelo malo, ali pa skoro nič. Zelo skrbno so izdelani predpisi o pravicah do nagrad in predpisi o izgubi zastavne pravice in drugih zavarovanj v zadnjem času pred otvoritvijo konkurza. Ti predpisi bodo preprečili mahinacije, ki so se često izvajale kratek čas pred otvoritvijo konkurza in ki streme za tem, da se ustvari nekaterim upnikom na škodo drugih upnikov ugodnejši položaj ali pa da se del konkurzne mase sploh odtegne konkurznim upnikom. Na drugi strani je avtonomija upnikov zavrnjena na pravo mero, tako da bo nemogoče, da bi malo število upnikov zlorabljalo to avtonomijo v svoje sebične namene in v škodo ostalih upnikov. Potrebno je poudariti tudi to, da pogoji novega zakona o prisilni poravnavi onemogočajo brezvestnim konkurznim dolžnikom, da bi prisilno poravnavo izkoristili kot sredstvo za izigravanje upnikov, in da je zaradi preprečenja prevelikih stroškov predviden edino praktično urejen skrajšani postopek. Poleg konkurznega zakona se izda tudi zakon o prisilni poravnavi izven konkurza. Poravnava izven konkurza je pravna ustanova, ki je danes uvedena v vseh evropskih državah v splošnem naziranju, da tudi poleg najpopolnejšega konkurznega zakona ni odveč. TTidi poleg najboljšega konkurznega zakona so posledice konkurza za dolžnike ter upnike in za vse narodno gospodarstvo navadno težje, kakor posledice poravnave izven konkurza. V delu naših gospodarskih krogov je obstojalo in morda še danes obstoja nerazpoloženje na-pram ustanovi poravnave izven kon- kurza. Pojav tega nerazpoloženja je bil brez dvoma posledica slabih izkušenj s hrvatsko bansko naredbo o prisilni poravnavi izven konkurza. Toda zlorab, ki so se vršile v času trajanja te banske naredbe, ni biia. kriva ustanova poravnave izven konkurza sama, temveč nedostatki te naredbe in pomanjkanje neobhodno potrebnih kavtel proti zlorabam. Pri izdelavi novega zakona o prisilni poravnavi izven konkurza so se zato upoštevale tudi izkušnje, pridobljene pri uporabi banske naredbe ter so določeni vsi potrebni ukrepi, s katerimi se bo v bodoče onemogočilo brezvestnim dolžnikom, da bi se posluževali tega postopka z namenom izigravanja svojih obveznosti naprain upnikom. V tem namenu je v načrtu zakona o prisilni poravnavi izven konkurza vezana že sama otvoritev postopanja na take pogoje, W bodo onemogočali poravnavo nepoštenim dolžnikom ali takim dolžnikom, ki niso poravnave zahtevali pravočasno. Ti pogoji bodo zagotovili upnikom tudi večje kvote od onih, ki jih po pravu prejmejo v konkurzu, razen tega pa tudi krajši rok plačila teh kvot. Da bi se žd*v početku preprečil vsak poskus dolžnikov, da se postopka za poravnavo poslužijo v namenu izigravanja upnikov, se določa, da se mora postopek v vsakem stadiju ustaviti, ako se pokaže, da je dolžnik zahteval ta postopek z namenom izigravanja svojih upnikov, in zlasti ako se poka- • ZAVAR0\ ANCEM TRGOVSKEG A BOLNIŠKEGA IN PODPORNE!JA DRUŠTVA V LJUBLJANI. Prejeli smo; Bolniška in podporna blagajna »Merkur« v Zagrebu je pričela med trgovskimi tvrdkami in raznimi gospodarskimi zavodi v Sloveniji propagando, da prijavijo pri njej svoje nameščence v bolniško zavarovanje, češ, da jim bo nudila mnogo višje dajatve, kakor jih dovoljuje zakon o zavarovanju delavcev. Š tem je posegel Merkur« v delokrog Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, pa je umestno opozoriti trgovske kroge in nameščence, da ne izstopajo iz zavarova- »TRGOVSKT DOM« V LJUBLJANI BO TE DNI ŽE POPOLNOMA POD STREHO. Še pred letom dni so mnogi z največjo skepso govorili o načrtu, ki je danes že izveden. Malodušnost, ki je za nas tipična in je v kali udušila že mnogo lepo zamišljenih akcij, je pretila, da uniči tudi akcijo za gradbo Trgovskega doma«. Zato je danes, ko se polaga že krov na novo stavbo, naše veselje tem večje. Že v petek popoldne so na novi stavbi vihrale slovenske trobojnice v znamenje, da se je začela polagati streha. Po starem običaju se je priredila delavstvu v soboto popoldne zakuska in je ob tej priliki g. Ivan Jelačin ml. v imenu društva za gradbo »Trgovskega doma« izpregovoril zdravico, v kateri je podčrtal pomen, ki ga ima to intimno slavje ne samo za one, ki pri stavbi neposredno sodelujejo, ampak tudi za trgovstvo sploh. Iskreno je čestital in napil stavbniku g. Miroslavu Zupanu za solidno in mojstrsko izvršbo stavbe, nadsvetniku arhitektu že, da mu manjka dobra volja ali možnost izpolniti ponujeno poravnavo. V primeri z ukinjeno hrvatsko bansko naredbo so poostreni pogoji za sprejem in odobritev poravnave. S predpisom, da se postopek mora ustaviti, ako ne pride do poravnave v 90 dneh po otvoritvi postopka, je zagotovljena brzina samega postopka. Določeni so tudi posebni ukrepi glede na zagotovitev izvršitve poravnave. Z omenjenimi ukrepi se daje upnikom zadostna zaščita pred zlorabami s postopkom za poravnavo izven konkurza in ta zaščita je tudi še poostrena s primernimi kazenskimi sankcijami. V smislu splošnih zahtev se daje posebna zaščita vlagateljem, in sicer v prvi vrsti malim vlagateljem tako pri koknkurznem postopku kakor tudi pri postopku o poravnavi izven konkurza. — Vlagateljem do vsote 10.000 dinarjev se vobče priznava prvenstvena pravica do kritja v primeru, ako zahteva postopek za poravnavo denarni zavod, ki se bavi s sprejemanjem hranilnih vlog. Razen tega se predvidevajo še posebni ukrepi za zaščito vlagateljev. Pri izdelavi načrtov obeh zakonov so se upoštevala mnenja, ki so bila predložena od gospodarskih korporacij in organizacij upnikov. Po načrtu zakona, s katerim se imata oživo-tvoriti novi konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi, imata stopiti oba zakona v veljavo šest mesecev po objavi v »Službenih Novinah . nja pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu, ker bo slednje v bližnji bodočnosti ukrenilo vse, da na podlagi primernega povišanja prispevkov — zagrebški »Merkur« pobira od članov za nudenje višjih dajatev še posebne prispevke po 30 Din mesečno — nudi zavarovanim članom večje ugodnosti, kakor so možne v okviru zakona. Nova uprava je posvetila reorganizaciji društva največjo pažnjo, pa je gotovo, da bo mogla z vsestransko podporo od strani delodajalcev in nameščencev postaviti trdne temelje društvu, ki bo v nekaterih letih slavilo že 100-letnico svojega plodonosnega delovanja v korist ing. Šubicu, ki je zasnoval načrte jn z veliko ljubeznijo nadzoruje njih izvedbo ter vsemu pri stavbnih delih zaposlenemu delavstvu. Skromnemu slavju so prisostvovali skoro vsi člani odbora. Z upravičenostjo je nekdo izjavil, da je treba pomen tega momenta počrtati zlasti radi tega, ker je začela graditi streha, ki ne bo ščitila samo stavbe, ampak celokupno slovensko trgovstvo. * * * ALZAŠKO hmeljsko POROČILO. Strasbourg, 27. sept. 1929. Zadnje dni se je na deželi živahno nakupovalo. Ta teden je prišlo v druge roke okoli tisoč stotov, od katerih je pokupila edinole tvrdka Lavrič nad 500 j stotov. Ta tvrdka je plačala tudi naj-; višjo ceno zadnjih tednov, Frs. 300‘— j za 50 kg. Kupovalo se je v splošnem po ! Frs. 100-— do 200'—, a deloma tudi ce-j neje. Kmetje v splošnem radi oddajajo, j — Ceni se, da ena desetina pridelka ni j bila obrana, — J. L. Ivan Mohorič: Na Holandsko. (Nadaljevanje.) ■ V Amsterdamu so nam priporočali, da naj si ogledamo idilo holandskega življenja na deželi, v malih ribiških vaseh, kjer so ohranjene narodne noše, v navadi stare šege in običaji, da dobimo pravo sliko Holandske. In tako se je g. predsednik Jelačin odločil, da narediva izlet preko Moniken-dama, Volendama na otok Marken. To je tipična izletniška ruta, ki je opisana v neštetih reklamah. Pot pričenja pri glavnem kolodvoru, od koder nas je odpeljal vodni tramvaj preko pristaniščnih dokov do bližnje maloželezniške postaje. Potem smo se vozili preko dolgočasne pokrajine, semintja kak mlin na veter. Ob železnici samoumevno vodni kanali in poleg njih asfaltirane ceste v senčnatem drevoredu. Dvakrat smo prestopili, da smo konečno prišli v Volendam, dolgočasno ribiško gnezdo, polno boteg, ki prodajajo vsemogoče spomine na kraje ob Zuiderskem jezeru. Moram odkrito priznati, da je gospoda predsednika in mene ta izlet kruto razočaral. To, kar kažejo tu tujcu, je revna ribiška Holandija, ki mora človeku, kateri prave Holandske ne pozna — in s tem se očividno računa — vzbuditi čisto napačne pojme o Nizozemski. Celo to podjetje, ki transbarkira dnevno po tisoč tujcev, spada med tipične industrije za tujski • promet, ki ima povsod naročene statiste in klakerje in ki zasledujejo poleg lastnega zaslužka še gotovo drugo tendenco. Kaj naj bi to bilo v tem primeru, si nisem bil prav na jasnem. Zdi se mi, da je namen zavaravati tujce. Drugače si ne morem tega razlagati. Vozili smo se z malo železnico ob dolgih farmah perutnine, kjer se v velikem gojijo kokoši, race in druga perutnina za domača tržišča in ekspert. Končni cilj izleta je bil otok Marken, ki je pozimi po cele mesece radi zamrznjen ja za ladje nedostopen in deloma celo pod vodo. Revne ribiške hiše so tu gzrajene na kolih, slično kot one v ljubljanskem muzeju, ki nam predočujejo prahistorične naselbine na ljubljanskem barju. Prebivalstvo je revno in se preživlja z ribištvom, prodaja vse mogoče domače izdelke za spomin na Holandsko, ne-brojnim tujcem, ki romajo preko celega poletja vsak dan skozi te kraje. Ženske nosijo tu svojevrstne noše in ob ušesih dolge čope las, navite v kodre, ki jim segajo do pasu. Toda, kar smo jih videli, niso bile ravno preveč brhke. Srčkani pa so bili otroci v narodnih nošah, ki so v gručah sedeli pred hišami. Naravno, da nas je v Volendamu že čakal fotograf z naročeno skupino domačinov ob malem kanalu z dvigiji-vim mostom, da nas ovekoveči. Še danes mi je žal, da nisem vzel te slike, ker bi jo želel podariti naši Zvezi za tujski promet, da vidi kako se zunaj vodi ta industrija, od katere se preživlja tisoče podjetnih iznajdljivih obrtnikov, kramarjev in celo železniške družbe. Proti večeru smo se vrnili zelo razočarani v Amsterdam. Morda smo preveč pričakovali? Le eno sem vedel gotovo, da je Holandska, ki sva jo videla z g. predsednikom na poti do Amsterdama, nekaj čisto drugega, kakor pa ti kraji našemljene reklame. Zvečer se je vršil v velikanski dvo-I rani za veselične prireditve skupen »'•»j"«* zasebnih nameščencev. banket, katerega se je udeležilo nad 1400 oseb. Zanimiva je bila improvizacija te velike prireditve, tehnična razpodelitev poslov, aranžma dvorane in kuhinje ter organizacija za orijen-tacijo gostov, da se razvrstijo pravi 1-isoma na naprej odkazane prostore. Vršilo se je vse tako gladko, kot da gre za skupno večerjo s 50 udeleženci. Ob podolgasli predsedniški mizi na sredi dvorane so bili nameščeni aparati, ki so vsak govor potom številnih megafonov razglasili glasno po celi prostrani dvorani. Slovani seveda nismo postavili ob takih prilikah dose-daj še na nobeni prireditvi govornika. Zdelo se je, kot da nimamo ničesar povedati, ali pa da smo neka manjšina, s katero se ne računa in katere tudi ni treba upoštevati. Ob takih prilikah človek občuti vso žalostno ra-stepenost slovanske rase, ki ne more nikjer, tam kjer se kosajo mogočne raže Germanov, Romancev in Anglo-sasov, kot enota višje formacije priti do prave veljave. Kako dolgo bo še to tako? Gospodarsko pismo iz Avstrije. Po necelem tednu bivanja v holandski prestolici je bilo treba nastopiti pot proti domu. Povratna pot iz Amsterdama je bila določena preko Belgije, Francije in Švice čez Tirolsko po najbližji poti proti domu. Proga je bila na zemljevidu mnogo daljša kot pa pot v Amsterdam, ker smo želeli tudi na tej progi zbrati čim izčrpnejše podatke o gospodarskem stanju pokrajin, skozi katere smo nameravali po-lovati. Tz Amsterdama smo v prvi etapi dosegli Rotterdam, kamor smo prispeli okrog poldneva. Med Amsterdamom in Rolerdamom je velikanska razlika. Amsterdam miren, useden in sanjav, Rotterdam pa živ, posloven in delaven. Kdor hoče videti Holandce na trdem delu, mora priti v Rotterdam. (Nadaljevanje prihodnjič.) Uvoz, izvoz. Za povečan izvoz Kg iz Jugoslavije. Pri Dubrovniku se je v neki kmetijski šoli vršil tečaj za udeležence iz onili krajev Jugoslavije, kjer uspevajo fige. V sušilnici so jim pokazali sušenje fig po sistemu dr. Velimir Stojkovič. Fige posušijo na solncu samo napol, končno sušenje se izvrši v sušilnici; kvaliteta je pri tem sistemu dosti boljša kot pri samem solnčnem sušenju. Tečaj je imel za namen dvig v prodaji domačih kvalitativno zboljšanih fig in znižanje inozemskega uvoza. Zadnje mesečno poročilo Avstrijskega zavoda za konjunkturna raziskovanja se peča obširno z razvojem položaja na svetovnem denarnem trgu v zadnjih mesecih in preide nato na avstrijske razmere. Številke za razvoj posameznih gospodarskih panog kažejo razmeroma ugodno sliko. Sploh se poudarja, da se more spričo napredujočega konjunkturnega poslabšanja v sosednih državah imenovati položaj Avstrije kot razmeroma dober. To je treba tembolj poudarjati, ker so bile o Avstriji razširjene v zadnjem času kar najbolj tendenciozne vesti. Od posameznih industrij je fiHezna industrija tudi še nadalje posebno močno zaposlena. Močno se je dvignil tudi železniški tovorni promet v poletnih mesecih. Vseeno se pa ne smejo zanemariti obstoječi simptoni nazadovanja zaposlenosti v nekaterih panogah. Indeksna številka splošnega kup-čijskega poteka za julij je dobila sedaj končno fiksno obliko in izkazuje s 112-9 precej močen padec, ki ga moremo razložiti pač le iz sezijskih vzrokov. Ozki denarni položaj in trajno neugodne eksportne razmere, ki so se posebno občutno javile na Dunajskem jesenskem velesejmu, predstavljajo obremenitveno preskušnjo, ki ni mogla ostati brez posledic in ki bo stavila v bodočih mesecih na odporno silo avstrijskega gospodarstva skoraj gotovo še večje zahteve kot doslej. Zato je posebno važno, da se ti neugodni gospodarski vplivi ravno v pričenja joči se jeseni ne ojačijo še z izvengospodarskimi ovirami. S tem predpogojem se more upati, da vzdrži avstrijsko gospodarstvo depresij-sko dobo evropskega gospodarstva, ki je morda najnižjo točko že prekoračilo, do konca, ne da bi samo pri tem trpelo! Tako pravi konjunkturno poročilo. Medtem je Avstrijska Narodna banka zvišala obrestno mero od 7Va na 8V2 % ■ K temu koraku pripominja »Neue Freie Presse«: Pričakovano zvišanje obrestne mere od strani Avstrijske Narodne banke se je izvršilo včeraj (27. septembra). Generalni svet je po daljši debati sklenil, da znaša zvišanje cel odstotek, od 71i> na 8V2. S tem prejenja obrestna mera 7Vojg, ki je bila v veljavi od 24. aprila dalje. Narodna banka se je že dolgo časa trudila, da bi preprečila na-daljno podraženje denarja. V tej po- litiki jo je podpiralo dejstvo, da je Angleška banka kljub vsem težkočam držala obrestno mero 512%. Ko je pa direktorij Angleške banke pred par dnevi zvišal obrestno mero za cel odstotek na 6V2, je bil ustvarjen za Avstrijsko Narodno banko nov položaj. Pač pa tudi ne smemo prezreti dejstva, da je imel mesec september zelo izdatne zahteve, ki jih je skoraj v celoti morala kriti Narodna banka. Dočim so se uveljavljale v avgustu posledice tujskega prometa in so z drugimi činitelji pripomogle, da se je zaklad v gotovini izdatno pomnožil, je bil položaj v septembru drugačen. V .svgustu se je devizna posest Narodne banke pomnožila za 82 milijonov šilingov, v prvih treh tednih septembra je šlo pa za 28 milijonov šilingov deviz ven. Obžalovanja vredni dogodki prav zadnjih tednov, ki so vrhunili v nakupih tujih plačilnih sredstev, so marsikoga napotili, da je imel pripravljene večje zneske v gotovini. Dalje je imelo lani naše domače gospodarstvo na razpolago veliko večje zneske kratkoročnih inozemskih kreditov, zlasti iz Amerike, dočim je letos ves odvišni denar vezan doma v Ameriki. Tudi je bil tujski promet 'ani ugodnejši nego letos in je zlasti v lika pevska slavnost veliko pripeli ogla, da so pritekali v Narodno ban-1 o večji zneski inozemskih plačilnih sredstev. V zadnjih treh mesecih je bila vrhu tega Narodna banka edini vir za nabavo denarja. Visoke obrestne mere, javljajoče se ne samo v U. S. A., temveč tudi v Londonu, so imele same na sebi posledico, da Narodna banka ni mogla mirno gledati, kako se je dotok ratkoročnih kreditov v Avstrijo vsled boljšega drugodnega obrestova-nja manjšal. Sedaj obstoji napetost dveh odstotkov, med obrestno mero Angleške banke in Avstrijske Narodne banke in je s tem nastopilo zopet razmerje, kakršno je obstojalo pred zadnjim diskontnim zvišanjem Angleške banke. Avstrijska obrestna mora je sedaj med najvišjimi v Evropi. Samo Grška, Poljska, Rumunija in Bolgarija imajo še večjo obrestno mero kot Avstrija. Pač pa je pričakovati, da se bodo tudi v teh in ostalih državah javile posledice zvišane angleške obrestne mere. Enako pišejo tudi drugi dunajski listi. REKORDNI PRIDELEK SVILENIH KOKONOV NA OGRSKEM. Z nekako 520.000 kilogrami je dosegla svilmreja na Ogrskem letos rekordno številko po sklepu miru, čeprav je še daleč oddaljena od cilja, Id si ga je stavila vlada na tem polju. Gre namreč za to, da se doseže pridelek stare Ogrske v znesku letnih 2 mil. kg; ta številka ni tako neverjetna, saj je produkcija v zadnjih letih skokoma rasla: 1. 1927 je znašala n. pr. 350.000 kg, lani 435.000, letos 520.000 kg. Forciranje svilogojstva dela tem manj težav, ker je to državni monopol in je torej vladi možno, da svo Nemški bančni trust z 285 milijoni mark delniške glavnice. »Upravna sveta Nemške banke (Deutsche Bank) in Diskontne družbe (Discontogesellschaft) sta sklenila, da bosta predlagala 29. oktobra na obeh občnih zborih spojitev obeh bank. Združeni zavod bo imel naslov »Deutsche Bank umi Disconto-Gesell-sehaft« ter bo razpolagal z delniško glavnico 285 milijonov mark z rezervami ca 160 milijonov. Od delniške glavnice pripade 135 milijonov mark delničarjem Diskontne družbe v razmerju 1 ; 1. Upravni svet bo obstojal iz vseli dosedanjih članov v upravnih je dvigu kulture služeče pobude tudi i svetih obeh bank.« Tako govori po uresniči. Osnovali so inšpektorat za deželno svilogojstvo, kojega organi potujejo od vasi do vasi in razvijajo na ta način veliko pedagoško delovanje. Vrhu tega so število nakupovaMc oziroma sprejemalnic zelo pomnožili in skrbeli za prevzemno ceno, ki odgovarja razmeram na svetovnih borzah. Razume se, da velja prva skrb nasajevanju murvi-nih dreves, kojih število se je po zatrdilu merodajnih čmiteljev v zadnjih le- ročilo o seji. Sledijo druge točke, ki nas ne zanimajo. Nato poročilo nadaljuje: »Spojitev obeh bančnih kon- cernov, ki sta zastopana v skoraj sto Temeljni kamen za to ogromno fuzijo je bil položen v zasebnem stanovanju ravnatelja Bonna od Nemške banke. Govori se, da je bilo 5 glavnih režiserjev, in govori se tudi, da Ameri-kancev ni bilo zraven. Vsekakor je pa dobro, če se spomnimo, da je new-yorška National City Bank udeležena že na številnih finančnih operacijah Nemške banke. Kakor nam kažejo gori omenjene številke, se izvrši prevzem teh koncernih bank takorekoč iz tekočih sredstev. Bilančna vsota novega bančnega trusta je narasla s fuzijo na ca 6 milijard mark. Poročilo navaja kot glavni cilj prihranke, a pravi obenem, da bodo ostali na svojih mestih vsi dosedanji upravni svetniki in da bodo prišli še trije nemških krajih in v Berlinu s šte- j zraven. Število upravnih svetnikov vilnimi tesno sosednimi depozitnimi blagajnami, bo imela za posledico prihranke v obratnih stroških stvarnega in osebnega značaja in bo omogočila tudi prodajo imobilij, bo torej služila interesom našega skupnega tih tako pomnožilo, da more že sedanje i gospodarstva tudi kot racionalizacij-število rediti toliko sviloprejk, kolikor j ska naredba. Pri bodoči racionaliza-jih je potrebnih za produkcijo dveh mi- j ciji se bo gledalo na socialne vidike.« lijonov kg svile. Vsekakor upajo v vlad- j K temu poročilu pripominja P. E., nih krogih, da bodo v dveh do treh letih j sotrudnik »Voss. Zeitung«, med dru-prispeli do aktivne svilene bilance, na j gim sledeče: »Priznati moramo, da so kar se je industrija tudi že začela pri- 1 znali režiserji te velikanske transak-pravljati s tem, da pomnožuje število ; cije dolgo časa varovati skrivnost teh svilenih statev. Znana tvrdka Goldber- j za vse naše gospodarstvo važnih na-ger in sinovi n. pr. je napravila novo i črtov pred javnostjo. Zato je pa tudi svileno tkalnico s 50 statvami, ki jim ; vest o fuziji vplivala kot ‘bomba in bo sledilo kmalu 200 drugih. j smo dolgo časa mislili na slab dovtip. bo 118, brez dvoma nov rekord v nemški gospodarski zgodovini. Nasprotno se pa socialni oziri omenjajo v zadnjem stavku le prav narahlo. Pač pa bo s fuzijo dobit racionalizacijski proces v nemškem gospodarstvu novo pobudo. Ravno na bankarstvo je racionalizacija in koncentracija drugih industrij kaj malo prešla. Dolžnost Nemške banke je vsled nove transakcije sedaj ta, da v tem oziru kaj vzornega napravi. Pričakujemo, da bo novi bančni trust v okviru našega skupnega gospodarstva le dobro delal; pod njegovim vodstvom naj se zmanjšajo obrestna bremena in druge težkoče, ki jih danes prenaša kre- I ditna kupčija.« Mednarodna kupčija s pšenico je sedaj zelo zanemarjena. Dežele konzuma so že precej polne, domača potreba je majhna. Oves in ječmen sta precej zanemarjena. Krompirjev pridelek je letos nenavadno dober, kot ni bil že več let. Zavod za raziskovanje zemlje bo bo ustanovila oblast Bačka. S teni hočejo olajšati zboljšanje zemlje. Apatinsko elektrarno je ‘kupila bu-dimpeštanska tvrdka Oanz. Strojni ma-terijal bodo obnovili. Preskrba Baranje z elektriko je postala aktualna in so se pričela tozadevna pogajanja z elektrarno v Osijeku. 0. Hiibuerja g e ogra fs k o - s ta tisti čn e tabele so izšle v 70. izdaji, v založbi Seidel u. Sohn, Dunaj I. Obseg knjige je pomnožen, preglednost večja, tabele praktično urejene. Vsak trgovec, ki ima malo širše zanimanje, bi si moral to brošuro nabaviti. Več milijonov šilingov za pospeševanje poljedelstva so vstavili v avstrijski proračun. V Dalmaciji je industrijcev, trgovcev in obrtnikov 28.000 ali 4-48 odstotkov prebivalstva. Berlinska banka Siegmund Stcrnheim, obstoječa od leta 1874, je postala insol-ventna. Insolvenci ne pripisujejo nobenega posebnega pomena, je pa simptomatična za položaj bankarstva, ker je veljala banka za skrajno solidno. Mali upniki do 4000 mark bodo dobili vse nazaj, druge bodo zadovoljili s 75 odstotki. Bukareška podružnica Dresdenske banke je postala samostojen romunski bančni zavod. Imenuje se Societate Bancara Romana, glavnica znaša 250 milijonov lejev. Seveda je pa Dresdenska banka še nadalje udeležena, in tudi druge nemške banke. Avtomobilov v Ameriki so napravili v avgustu 498.700 proti 499.800 v juliju in 458.400 v lanskem, avgustu. Umetne svile v U. S. A. so uvozili v avgustu 900.000 funtov, od tega 236.000 Juntov iz Nemčije. Iz švedskega železnorudnega okraja Kiruna odpošljejo vsak dan 650 vagonov železne rude po 35 ton. Avstrijska trgovska bilanca kaže v avgustu uvozni previšek 82‘2 milijona šilingov, v vseh prvih osmih mesecih pa 874 milijonov šilingov pasivnosti. Mednarodna konferenca o zračno prometnem pravu se prične 4. oktobra v Varšavi. V poljski industriji se javlja močna tendenca po popolni kartelizaciji. Deloma je ta industrija kartelizirana, Vereinigte Stahhverke bodo izplačali 6-odstotno dividendo. Pogajanja Mednarodne jeklene zveze so se pričela 26. t. m. na Dunaju. Gre v prvi vrsti za obnovo kartela. Položaj avstrijske industrije klavirjev se je napram lanskemu letu nadalje poslabšal, produkcija je za četrtino do tretjino manjša. Glej člančič. Poljsko omrežje plina hoče izgraditi neki angleško - francoski finančni kon-sorcij in je izročil poljski vladi proračun stroškov v znesku 20 milijonov dolarjev. Uv«z železa v U. S. A. v prvem letošnjem polletju je narasel od 348.000 na 384.C00 ton, izvoz pa od 1,384.000 na 1,616.000 ton. Položaj nemške kolesarske industrije se ni posebno spremenil; prodajne razmere so slabe in se ne bodo spremenile, ker je jesen za to industrijo najslabši čas. Reorganizacijo nemških borz hočejo izvesti nemške banke in so izvolile tozadeven odbor. Francoska pristaniška družba v Solunu je stavila grški vladi vrsto zahtev, proti kojinv zahtevam grško časopišje ostro nastopa. Zadostuje, če obstojita v Solunu grška in jugoslovanska svobodna cona. Z zadevo se bo bavil grški ministrski svet. Ameriški tečaji za žito, ki so v zadnjem času stalno rasli, so pričeli padati. Položaj za Amerikance že zato ni ugoden, ker zaznamujejo tudi evropske dežele dober pridelek. Štev. 114. ____________ ■MKMtNMDOMMMiv&Mm .cnaamtrBfrr.UBmm ■ ■ KONFERENCA ZA POBIJANJE DRAGINJE V DUBROVNIKU. Na poziv velikega župana se je vršila v Dubrovniku konferenca za znižanje cen v splošnem, a osobito za tujce. Konferenci, katero je vodil veliki župan osebno, so prisostvali zastopniki občine, gostilničarske zadruge in društva za promet tujcev. Veliki župan je obrazložil pomen in važnost te konference in pričakuje, da se bodo vsi zavzeli za to, da se stvorijo predpogoji za izboljšanje sedanjega položaja. Apeliral je zlasti na občino, da tudi ona, kot največji interesent in zastopnik prebivalstva, dela na tem, da se omili draginja. Kakor ob vsaki taki priliki, se je tudi to pot ugotovilo da je glavni vzrok visokim cenam draga voda in elektrika, za katero določa občina prodajno ceno. Voda stane 7 Din za kubični meter, a elektrika 9 dinarjev kilovat. Ugotovljeno je, da pla- * ča samo eden hotel dnevno 800 do 900 dinarjev za vodo in razsvetljavo. Zastopniki občine so izjavili, da je občina pripravljena znižati ceno za vodo in elektriko, ako ji Državna hipotekarna banka podaljša rok za plačan je posojila 13 milijonov dinarjev, ki jih je dobila občina od banke. Veliki župan je obljubil, da se bo zavzel za to, da se prošnja občine upošteva. Do pozitivnih zaključkov na konferenci ni prišlo in se bo konferenca še nadaljevala. * * • DOBER PRIDELEK TOKAKA V HERCEGOVINI. Upravitelj državnih monopolov Markovič se mudi v Hercegovini. Dejal je, da hoče monopolna uprava za dvig tobačne kulture v Hercegovini vse storiti. Ker je letošnji pridelek prav dober, bo potrebno večje število delavcev in bo zaposlenih veliko brezposelnih. Monopolna uprava bo pričela v najkrajšem času z rešitvijo delavskega vprašanja v zvezi s tobačno in cigaretno produkcijo. V dor glednem času bodo pričeli z reorganizacijo dela v posameznih tobačnih tovarnah. Ustavitev v izdelovanju cigaret »Vardar« v mostarski tovarni ne pomeni omejitve kapacitete, ker se je izdelovanje drugih vrst zvišalo. Vesti o premestitvi mostarske tovarne v Niš, je označil Markovič odločno kot neresnične. V Nišu bodo zgradili novo tobačno tovarno Rdečega križa. Sicer bo pa bodoči monopolni zakon uredil vsa vprašanja zaščite tobačnih producentov v v*ej državi. * * * USTANOVITEV ČEŠKOSLOVAŠKE PAROPLOVNE DRUŽBE. Iz Prage poročajo, da so priprave za ustanovitev češkoslovaške paroplovne družbe tako daleč napredovale, da so bili te dni na podlagi predkoncesije že predloženi češkoslovaškemu trgovinskemu ministru statuti nove družbe, ki se bo nazvala Srednjeevropski Lloyd, češka paroplovna družba. Od delniške glavnice 6 milijonov Kč bo 49% prevzel Norddeutscher Lloyd. Zaenkrat bo družba najela tri parnike, ki bodo pod češkoslovaško zastavo vzdrževali tri redne linije, v Severno in Južno Ameriko ter Levanto. Nova paroplovna družba bo obenem nekaka upraviteljica pravic, ki jih ima Češkoslovaška po versaillski pogodbi glede hamburške luke. Ker bo češkoslovaška država dala novi paro-plovni družbi tudi posebne tarifne ugodnosti na češkoslovaških železnicah, je jasno, da se bo promet Češkoslovaške preko Hamburga na škodo Trsta še bolj povečal. Izhodišče rednih paToplovnih linij nove paroplovne družbe bo Hamburg, kjer že danes predstavlja češkoslovaško blago eno šestino vsega prometa. TRŽNA POROČILA, Trgovina s suhimi slivami na britanskem trgu. Po izvestju z brčanskega -tržišča se je v času od 16. do 21. septembra t. 1. dovozilo na tržišče skupno 12.454D0 stotov suhih sliv. Od teh se je izvozilo na Ogrsko 450 stotov, v Nemčijo 150'20 stotov in v Avstrijo 320'40 stotov, skupno torej 920-60 stotov. Dnevne cene so se gibale med Din 4 50 in Din 7-o0 za kilogram. Oddaja popravila streh. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. oktobra t. I. ponudbe glede oddaje popravila streh kurilnice in svetilničarije na gornjem kolodvoru ter popravila streh tovornega skladišča na postajah Tržič in Kamnik. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Komisar Oblastne samouprave ljubljanske oblasti razpisuje prvo javno pismeno ofertalno licitacijo za zgradbo železobetonskega obokanega nadvoza čez železnico pri Višnjigori. Glej današnji oglas! Oblast Tuzla. Sedaj, ko bodo gradili železnico med Tuzlo in Bičkom, nam podajo natančnejše podatke o tej važni oblasti. Meri 8908 km2 in ima 10 okrajev s 416.222 prebivalci. Produktivne zemlje je 4315 km2, državni in zasebni gozdi merijo 4326 km2, ostalih 277 km2 je neproduktiven svet, torej izredno malo. Polje meri 376.071 ha, vrtovi za sočivje in zelenjavo 30.273 ha, travniki 31.795 ha, pašniki 32.900 ha, s tobakom obdelani svet 520 ha itd. Od gozda je 60% bukve, 30% iglastega drevja in 10% hrasta. Državnega gozda je 283.095 ha, zasebnega 149.513 ha. Letos je bilo posejanih 58.028 ha s pšenico in 110.174 ha s koruzo. Seja jugoslovanskega železnega kartela. Vršila se je vZagrebu. Pečala se je s tekočimi zadevami. Ugotovili so, da je jugoslovanska skupina srednjeevropskega kartela s svojimi dobavami na-pram inozemskim članom kartela zelo naprej, čeprav jugoslovanske tovarne železa še nikakor ne delajo s polno kapaciteto. Dalje so ugotovili, da se je od ustanovitve kartela dalje vsled stabilizacije cen trg pomiril. Nova grupacija svetovne petrolejske industrije? V Anglijo je prispel Robens Steward, bivši ravnatelj Standard Oil Oie of Indiane. Kakor smo že poročali, je nastal med njim in Rockfellerjem hud boj in so Stewarda odstavili kol ravnatelja. Z londonskim njegovim obiskom so v zvezi fantastične vesti. , Daily Te- 1 egraph« si pusti poročati iz New Yor-ka, da je prišel Steward v Evropo z namenom, da pregovori družbo Royal-Dutch-Shell, znano konkurentinjo Standard Oil Cie, naj združi svoje interese z onimi neodvisnih ameriških petrolejskih družb in naj na la način napravi skupno fronto proti Standard Oil. Baje je Steward v svojih pogajanjih z Royal-OutchnShell že zelo napredoval. Beremo, la je Deterding zato opustil svoje napovedano potovanje v Ameriko. Na industrijskem zborovanju v Diis-scldoriu se je nemška industrija izrekla proti carinskim željam poljedelstva. Ta izjava je izredno važna. Opozarjajo, da bi v slučaju ugoditve poljedelcem nastopile druge države z raznimi protizahte-vami. Standard Oil o! Ncw Yersey je zvišala ceno za dva dolarska centa pri galoni in smatrajo to za prvi korak do stabilizacije bencinovih cen. Trgovci dobijo popust dveh centov, tako da ostanejo cene v nadrobni prodaji nespremenjene. Znana pariška žitna tvrdka Drevluss ima podružnico v Sofiji. Njen ravnatelj Friderik Auerbach je prišel pred kratkim v Novi Sad in je dejal, da bo priporočil svoji pariški tvrdki ustanovitev podružnice tudi v Jugoslaviji, da se izrabijo dobre telefonske zveze med Jugoslavijo in Francijo. Imenovana tvrdka je nakupila letos v Jugoslaviji velike množine žita. Ljubljanska borza. Teftaj 30. septembra 1929. 1'oTpre- >l! POili«' DEVIZE: Vmste-rdaan 1 h. godd. • 22-805 Harltn 1 M 13-5275 ’°'5575 1 bel*a . ... _•— 7-9068 ftudlmpeftt* 1 pangS . . —•— 9-9178 Ourib 100 fr. . . . 1094-40 1097 4' Dunaj 1 fciling . . . 7-974 8 004 London 1 tuni —•_ 275 84 ¥MERKUR< kot t*dajaite