Na ta ša Pi šek1 Kako sve to va ti pri sa moz drav lje nju aler gij v le kar ni? HowtoAdviseonAllergySelf-medicationatthePharmacy? iZvLeČeK KLJUČNE BESEDE: aler gi ja, aler gij ski ri ni tis, ast ma, ato pij ski der ma ti tis, ur ti ka, ana fi lak si ja Alergijajepreobčutljivostosebenadoločenosnov,alergen,kigaimunskisistemnapačno prepoznavakottelesuškodljivosnov.Zaradinastankaspecifičnihprotitelesimunoglo- bulinovEnaalergenprideobponovnemstikuznjimdobolezenskegaodziva.Nekateri alergenisostalnoprisotni,drugipaboljsezonski,zatojepolegzdravljenjazelopomemb- natudipreventiva –izogibanjealergenu.Zaradiobsežnostipojavljanjaalergijvlekarno ljudjepogostopridejopopomočzasamozdravljenjeznakovinsimptomovrazličnihaler- gijskihbolezni,najpogostejezazdravljenjealergijskegarinitisa,astme,atopijskegadermati- tisa,alergijenahrano,alergijenazdravilaterzdravljenjaurtik.Alergijesodijovstrokovno oskrbozdravnika,vendarsipripreprečevanju,lajšanjuinodpravljanjuneprijetnihaler- gijskihpojavovinsimptomovlahkobolnikipomagajotudisami.Zdravstvenidelavcivle- karniimamonalogo,dassvetovanjeminzdravilipomagamobolnikupriblažjihoblikah alergijevprocesusamozdravljenja.Popostavljenidiagnoziinprepoznanihalergenihbol- nikusvetujemotudiustreznepreventivneukrepe,skaterimipreprečimoalivsajbistve- noublažimopojavinpotekalergijskebolezni.Zdravljenjezzdraviliprilagodimovsakemu bolnikuposebej,upoštevamotežobolezniinvodilnisimptomalergijskebolezni.Farmacev- tikotzdravstvenidelavcimoramoprepoznatisvojovlogotudipriobravnavianafilaksije. ABStrAct KEY WORDS: al lergy, al ler gic rhi ni tis, asth ma, ato pic der ma ti tis, ur ti ca ria, anaphy la xis Anallergyisaperson’shypersensitivitytoaparticularsubstance,anallergenthatismis- takenlyrecognizedbytheimmunesystemasaharmfulsubstancetothebody.Dueto theformationofspecificimmunoglobulinEantibodiestotheallergen,whenitcomes intocontactwithit,adiseaseresponseoccurs.Someallergensareconstantlypresentand othersmoreseasonal,soinadditiontotreatment,prevention –allergenavoidanceisvery important.Duetothewiderangeofallergies,peopleoftengotothepharmacyforhelp inself-medicationforthesignsandsymptomsofvariousallergicdiseases.Theymostcom- monly seekmedicineusedtotreatallergicrhinitis,asthma,atopicdermatitis,foodal- lergies,drugallergiesandurticaria.Allergiesarepartofadoctor’sprofessionalcare,but patientscanalsohelpthemselvesinpreventing,alleviatingandeliminatingunpleasant allergicphenomenaandsymptoms.Thepharmacy’shealthcareprofessionalsaretasked 1 Na ta ša Pi šek, mag. farm., Jav ni zdravs tve ni za vod Ma ri bor ske le kar ne Ma ri bor, Minařiko va uli ca 6, 2000 Ma ri bor 25Med Razgl. 2020; 59 Suppl 2: 25–32 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 25 zonskialergijskirinitistertrajnialergijski rinitis.Samozdravljenje alergijskegarini- tisajenačelomaprimernoobobčasnopri- sotnihblagihdozmernihsimptomih.Gre zasimptome,kinisostalnoprisotni,pačpa soizraženimanjkotštiridninatedenintra- jajomanjkotštiritedne(6). Najboljšatera- pijapripreprečevanjualergijskegariniti- sajeizogibanjealergenu,kjerjetomogoče. Odstranitijetrebahišneljubljenčke,čeje vzrokbolezniživalskadlaka,terpreproge inzavese,čejevzroktežavhišniprah.Pri težavahspršicosepriporočajošeposebne protialergijskeprevleke(7).Pelodomvetro- cvetksebolniktežkopopolnomaizogne.Po- membnojevedeti,kdajcvetijoposamezne alergogenerastline.Koristnojespremlja- tiinformacijeopojavljanjupelodovinnji- hovitrenutnipomembnosti,kisovčaso- pisih,nateletekstuinspletu(spletnastran Nacionalnegainštitutazajavnozdravje – Napovedoobremenjenostizrakascvetnim prahom).Vsončnemalivetrovnemvreme- nujevzrakuvelikopeloda,malopa,kadar jedeževno.Največalergenajevzrakupred nevihto.Kadarjekoncentracijapelodave- lika,svetujemo,dabolnikostanevzaprtem prostoru. Zračenje prostorov svetujemo vnočnihurahalikadardežuje.Zdravljenje zzdraviliprilagodimovsakemubolnikupo- sebej,upoštevamotežobolezniinvodilni simptomalergijskebolezni.Prisamozdrav- ljenju svetujemotudinefarmakološkeukre- pe,kotsoizogibanjealergenominupora- bafiziološkealihipertoničneraztopineza izpiranje nosu. Kadar ima bolnik težave znosominočmi,seobičajnoodločimoza 26 Na ta ša Pi šek Kako sve to va ti pri sa moz drav lje nju aler gij v le kar ni? withprovidingcounselingandmedicationtohelpthepatientwithmilderformsofallergy intheself-medicationprocess.Oncethediagnosisisdeterminedandallergensidentified, thepatientisadvisedtotakeappropriatemeasurestopreventoratleastsignificantlymi- tigatetheonsetandcourseoftheallergicdisease.Medicationistailoredtoeachpatient, takingintoaccounttheseverityofthediseaseandtheleadingsymptomoftheallergicdi- sease.Pharmacistsashealthcareprofessionalsneedtorecognizetheirrole intreatinganaphy- laxis aswell. Uvod Besedaalergijaizviraizgrščine,njenprvo- tenpomenjereagiratidrugače,danespase uporabljapredvsemvsmislupreobčutlji- vegaodzivanja(1).Alergijajepreobčutlji- vostosebenadoločenosnov,alergen,kiga imunskisistemnapačnoprepoznavakotte- lesuškodljivosnov.Zaradinastankaspeci- fičnihprotiteles(imunoglobulinov(Ig)E) naalergenprideobponovnemstikuznjim dobolezenskegaodziva.Nekaterialergeni sostalnoprisotni,drugipaboljsezonski,zato jepolegzdravljenjazelopomembnatudi preventiva –izogibanjealergenu(2).Pred- videvajo,dajetrenutnozaradialergijskih bolezniprizadete30–40%svetovnepopu- lacije (3). Zaradi obsežnosti pojavljanja alergijsevlekarnoljudjepogostoobrnejo po pomoč za samozdravljenje znakov in simptomov različnih alergijskih bolezni. Alergijesodijovstrokovnooskrbozdrav- nika,vendarsipripreprečevanju,lajšanju inodpravljanjuneprijetnihalergijskihpo- javovinsimptomovlahkopomagamotudi sami.Vnadaljevanjubomopredstavilialer- gijskebolezni,skaterimisenajpogosteje srečamovlekarni,invlogozdravstvenihde- lavcevvlekarniprinjihovemobvladovanju. ALerGiJSKi rinitiS Alergijskirinitisjealergijskovnetjenosne sluznice,kigapovzročineustrezenodziv imunskegasistemaprotialergenom,kipri- dejo vnos.Kažesezzamašenostjoin/aliiz- cedkomiznosu(4).Spremljajočisimptomi sotudikihanje,srbežnosu,obraznabole- činainposlabšanjevoha(5).Poznamose- 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 26 antihistaminikvtabletah.Kadarimabol- niktežavelezočmi,namestosistemskega svetujemolokalniantihistaminik.Prihudi oblikirinitisasouspešnilelokalnigluko- kortikoidi.Običajnojetrebazdruževativeč vrstpreprečevalnihinolajševalnihzdravil. Prisezonskemalergijskemrinitisusenos leredkomaši.Česene,solahkoučinkovi- tižeantihistaminiki.Čeimabolnikobsi- stemskemantihistaminikuševednoizra- zitetežaveznosom,svetujemoenkratdo dvakratdnevnorednoprejemanjelokalne- ganosnegaglukokortikoida.Kadarjesezo- nacvetenjadolgainpribolnikih,kiimajo hkratišealergijonapršico,sepojavizama- šenostnosu.Vtemprimerujezdraviloiz- borarednoprejemanjelokalneganosnega glukokortikoida.Koristitudiobčasnojema- njelokalnegadekongestiva(8).Antihista- minikiučinkujejopredvsemnasimptome, kotsokihanje,srbenjeinizcedekiznosu. Manjvplivajonaprehodnostnosu.Oralni antihistaminikizmanjšujejotudizunajnosne simptome(oči,žrelo,koža).Lokalniučinku- jejohitroinsouporabnipredvsemkott. i. reševalnozdravilo.Dekongestivisopripo- ročljiviprizamašenemnosu.Sistemskode- lujoči simpatikomimetiki delujejo vazo- konstriktorno.Lokalnauporabananosni sluznicijezaradimožnostirinitisa,povzro- čenegazzdravili,omejenanapetdosedem dni. Lokalni nosni glukokortikoidi imajo močno protivnetno delovanje in blažijo simptome,kotsokihanje,srbenje,rinore- jainkongestijatervplivajougodnotudina voh.Optimalenučineksepojavivtednudni, zatonisonajboljprimernizaobčasnialer- gijskirinitis,sopanajučinkovitejšezdravi- lozazdravljenjetegaobolenja,predvsemob redniuporabi(9).Zzdravljenjemalergijske- ga rinitisasezmanjšatudiverjetnostraz- vojaastmeoz.seizboljšanjenaurejenost, čeježeprisotna(10). AStMA Astma jekroničnavnetnabolezendihalnih poti.Bolezenprizadenevelikeinmaledi- halnepoti,tj.tiste,kisoožjeoddvehmi- limetrov(11).Ocenjujejo,davSlovenijipre- valencaastmeznaša16,3%(12).Astmoima do50%bolnikovzalergijskimrinitisom, preko80%bolnikovzastmopaimaaler- gijskirinitis(13).Predvidevase,davnetje bronhijevpriljudehzgenetskonagnjenost- josprožijoalergeni,poklicnialergenialivi- rusi.Osnovnivzrokvnetjajeneznan.Tipič- ni simptomi astme so piskanje, oteženo dihanje,tiščanjevprsnemkošuinkašelj,ki selahkopojavljajoposamičnoalivkombi- naciji(14).Urejenostastmesezelodobrooce- nispomočjovprašalnikovzaocenoaktivno- stiastme.Vnašemprostorujezatonajbolj širokouporabljenvprašalnikTestnadzora astme(angl.Asth ma Control Test,ACT).Pri- merenjetudizauporabovzunanjilekarni, sajrezultatilahkolekarniškemufarmacev- tupredstavljajoosnovozanasvetoz.ukre- panje.Astmajezelodinamičnabolezenin privsakembolnikupotekanekolikodruga- če,zatojetudizdravljenjeprivsakemmalo drugačno.Samozdravljenjejeedininačin,ki omogočibolnikuuspešennadzorbolezni. Samozdravljenjesevedanepomeni,dajebol- nikprepuščensamemusebiinsvojiiznaj- dljivosti.Vpogovorihzzdravnikom,medi- cinskosestroinfarmacevtomsenauči,kaj jeastma,kajjopovzročialiposlabšaterkako najpreprečinjenoposlabšanjeoz.kakojoub- lažitiinpozdraviti(15).Lekarniškifarmacevt vzunanjilekarnilahkopomembnoprispe- vakurejenostiboleznizaradipoznavanja zdravilterpogostihstikovzbolnikomobpo- novnihdvigihzdravil.Nalogafarmacevta vlekarnije,dabolnikapoučio: • razlikahmedpreprečevalnimiinolajše- valnimizdravili(pomembnoje,dapribol- nikihpreveri,čepoznajotorazliko), • glavnihneželenihučinkih,kijihlahkopri- čakujepriuporabizdravil(bolnikunpr.sve- tujeizpiranjeustpouporabiinhalacijskih glukokortikoidov, saj je izpirek treba izpljunitiinnepogoltniti,dasestemzmanj- ša pogostostustnekandidozeterobsegsi- stemskeabsorpcijeinneželenihučinkov), 27Med Razgl. 2020; 59 Suppl 2: 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 27 • pravilnitehnikivdihovanjaindatotudi preveri, • ugotavljanjuinnadzorusprožilnihdejav- nikovastme, • prepoznavanjuzgodnjihznakovposlab- šanja, • uporabimerilnikazadoločanjemaksimal- negapretokazrakavizdihu(angl. peak ex - pi ra tory flow, PEF), in • ukrepanjužeobzgodnjihznakihposlab- šanja. AtoPiJSKi derMAtitiS Atopijskidermatitisjepogosta,kronična, ponavljajočase,močnosrbečavnetnabo- lezenkožedojenčkov,malihotrok,mladost- nikovinodraslih(16).Približno80%otrok zatopijskimdermatitisompoznejevživlje- njulahkorazvijeenoodalergijskihbolezni dihal.Bolnikiimajozelosuhoinobčutlji- vokožo,poslabšanjaspremljamočnosrbe- nje(17).Zaatopijskidermatitissoznačil- nesimetričnorazporejene,neostroomejene ekcematoidnespremembezrdečino,me- hurčkiinrosenjemvakutnifazivnetjater bunčicami,zadebeljenimiploščami,krasta- miinluščenjemvfazikroničnegavnetja (18).Terapevtskojeenaodboljzahtevnih kožnihbolezni.Gledenato,davzroknastan- kabolezninivcelotipojasnjen,atopijske- gadermatitisanimožnozdravitivzročno. Samozdravljenje atopijskega dermatitisa jeusmerjenovobvladovanjeinprepreče- vanjavnetjainsrbenjakože,torejkčimbolj- šemunadzorupotekabolezniinprepozna- vanjuzunanjihdejavnikov,kilahkovplivajo naposlabšanjekožnegastanja.Prizdravlje- njuatopijskegadermatitisajenajpomemb- nejša inbistvena redna inpravilnanega kože(19).Prikopelihseizogibamohladne ali pretoplevode,alkalnihmil,šamponov, penečihsekopeli.Priporočamo lekrajše kopanje,nevečkottridopetminut.Sve- tujemoumivanjezmili,kiimajopHblizu vrednostikislinskegaplaščakože(pH5,5). Poumivanjukožonežnoosušimo,takoda josamopopivnamo.Posebejmoramobiti pozorninapregibe,dajihdobroosušimo. Takojpokopeliševlažnokožonamažemo sprimernimnegovalnim/zaščitnimizdel- kom,kinajimačimmanjdišavinkonzer- vansov,vsebujepanajsnovi,kipomagajo priobnovivlažnostiinoslabljenifunkciji kože (sečnina, mlečna kislina, pantenol, maščobnekisline,alantoinitd.).Pomemb- najeredna,vsakodnevnanegasuhekože, obposlabšanjutudivečkratnadan.Obred- niuporabinegovalnihizdelkovjedokaza- no zmanjšana poraba kortikosteroidnih zdravil,tudiizbruhiboleznisoredkejšiin blažji.Vobdobjih,kokožanivnetaoz.bo- lezennimočnejeposlabšana,priporočamo tudioljnekopeli(20).Mazilnepodlage,ki soprimernezaizboljšanjepregradnefunk- cijekože,morajovsebovatitakooljnokot vodnofazo,sajmoramosuhikožinadomeš- čatitakovodokotmaščobo.Pomembnaje redna,vsakodnevnanegasuhekože,ob po- slabšanjutudivečkratnadan.Antihistami- nikiseprizdravljenjuatopijskegaderma- titisapogostouporabljajo,vendardokaziza njihovouporabonisoprepričljivi.Koristni solepriposameznihbolnikih,kiimajopri- druženourtikarijo,alergijskirinitisalimo- ten spanec, saj lahko zmanjšajo srbež in izboljšajospanje(21).Zdravstvenidelavci vlekarnisvetujemopriustrezninegiato- pičnekožeinbolnikanapotimokzdravniku, čeopazimoakutnaposlabšanjabolezni.Če jekožaakutnovnetnaoz.sekundarnoim- petiginizirana,svetujemotudikopelizan- tiseptikom(npr.shipermanganom:vvodi raztopimonekajzrnchipermanganain tako raztopljenegadodamovodi,dadobimovodo svetlovijoličastebarve). UrtiKA Urtikarijaoz.koprivnicajeheterogenasku- pinabolezni,katerihskupnaznačilnostje nenadenpojavurtikoz.koprivkin/alian- gioedema.Grezapogosto,zmastocitipo- gojenobolezen,katereživljenjskaprevalen- caznaša20%.Zaurtikosoznačilneosrednja oteklinarazličnihvelikosti,navadnoobda- 28 Na ta ša Pi šek Kako sve to va ti pri sa moz drav lje nju aler gij v le kar ni? 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 28 nazrefleksnordečino,srbežinizginotje v30minutahdo24urah.Urtikepogosto spremljaangioedem,zakateregajeznačil- nanenadnaoteklinamehkihtkiv,kiobčasno boli,izzvenipav72urah.Ločimoakutno urtikarijo,kitrajašesttednovalimanj,ter kronično,kitrajavečkotšesttednov.Akut- naurtikarijapogostospremljaokužbe,red- kejepanastanezaradipreobčutljivostiza zdravilaalihrano(22).Namenzdravljenja kroničneurtikarijejehitroinpopolnoiz- boljšanjeznakov(urtike,angio-edem)ter simptomov(srbež).Najprejskušamougo- toviti,inčejelemogoče,odstranitivzro- keinsprožilnedejavnikezanastanekalipo- slabšanjeurtikarije.Prikroničnospontani urtikariji še vedno svetujemo odstraniti poslabševalce(aditivivhrani,psihični stres, aspirin,nesteroidnaprotivnetnazdravila, zaviralciangiotenzinskekonvertaze,okuž- be,estrogenihormoni).Jemanjenesedativ- nihantihistaminikov,zaviralcevhistamin- skegareceptorjaH1,svetujemoprikronični spontaniurtikarijistalnoinnesamoobpo- slabšanjusimptomov.Vobičajnempripo- ročenemodmerkusoučinkovitipripolovi- cibolnikov(50%)(23). Zdravstvenidelavci vlekarnibolnikuzasamozdravljenjeblaž- jeoblikeakutneurtikarijesvetujemoanti- histaminike(sistemskozaviralcehistamin- skegareceptorjaH1inlokalnodimetinden), kisona voljobrezrecepta,inbolnikana- potimokzdravniku,česestanjeneizbolj- ša(samozdravljenjelahkotrajanajvečdeset dni).Bolnikanapotimokzdravnikutakoj, česestanješeposlabša(24). ALerGiJA nA ZdrAviLA Neželeniučinkizdravilsopogostatežava. Pojavijosepri10–20%bolnišničnozdrav- ljenihbolnikovinpri7%splošnepopula- cije.Bolnikijihpogostopripisujejopreob- čutljivostizazdravila,čepravgrev80–90% zapričakovaneneželeneučinkezdravilza- radinjihovihfarmakološkihalitoksičnih učinkov.Pripribližno10%pacientovgreza pravoalergijo(25).Antibiotikisonajpogo- stejši razlog preobčutljivosti za zdravila. Mednjimisonajpogostejšibetalaktamski antibiotiki,predvsempenicilini.Alergijske reakcijepovzročajoprekoIgEintudizdru- gimimehanizmi.Alergenodelujejobeta- laktamskiobroč,presnovkipenicilinov(pe- nicilojskakislina,peniciloat,peniloat),kot tudi stranske verige na betalaktamskem obroču(26). Pomembnajedelitevreakcijna takojšnje,kisepojavijovprviuripoprejet- juzdravilavoblikiurtikarije,angioedema, bronhospazma,rinitisa,anafilakse.Tereak- cijesoredke,vendarpotencialnoživljenj- skoogrožajoče.Zakasnelereakcijesepoja- vijovečkoturopoprejetjuzdravila,vobliki urtikarije,angioedema,makulopapuloznih izpuščajev,fiksnegaizpuščajapozdravilih itd.Pomembnarazlikaje,dasotereakcije neprijetne,vendarpravilomanisoživljenj- skoogrožajoče.Običajnosetozgodipoveč dnehprejemanja,makulopapulozniizpuš- čaji pa trajajo še več dni po prenehanju jemanjaantibiotika.Pogostose tazaplet zgodi,čebolnikantibiotikprejemaobviru- sniokužbi.Mehanizemjeceličnapreobčut- ljivost.Kadarjepozitivenkožnitestzaler- gensko determinanto betalaktamskega obroča,jetrebabolnikuodsvetovatipreje- manjevsehpenicilinskihincefalosporin- skihantibiotikov.Kadarjepozitivenkožni testsstranskoverigo,jemožnanavzkriž- nostzantibiotiki,kiimajoenakostransko verigo,nepamedvsemibetalaktamskimi antibiotiki.Aspirininnesteroidnaprotivnetna zdravila,najboljpapirazolinskianalgetiki, povzročajo psevdoalergijsko reakcijo za- radizaviranjaaktivnostiencimaciklook- sigenaze. Lahkopovzročijourtikarije. Po reakcijizenimodtehzdraviljetrebaod- svetovativsazdravilaizomenjenihskupin. Tembolnikomlahkobreztveganjanavzkriž- nepreobčutljivostipredpišemolecentral- neanalgetike.Alergijskereakcijepocepi- vihinpobiološkihzdravilihsoredke(27). Farmacevtvlekarnimorapoznatimorebit- no navzkrižno reaktivnost povzročiteljev preobčutljivostnihreakcij.Pobolnikovem 29Med Razgl. 2020; 59 Suppl 2: 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 29 opisusimptomovinznakovterčasovniod- visnostiodizpostavitvezdravilupresodi,ali bolnik opisuje normalen neželen učinek zdravila ali morebitno preobčutljivostno reakcijonazdravilo.Čezdravstvenidelavec vlekarniposuminamorebitnopreobčut- ljivostnoreakcijonazdravila,morabolni- kaposlatikzdravniku(24). ALerGiJA nA hrAno Samo1–2%težavvzvezisprehranojealer- gijskih,mnogopogostejšajepsevdoalergi- jaalipasomehanizmipopolnomadrugačni. Kliničnasimptomatikaprialergijinahra- nojeraznolika.Simptomisepojavijovpre- bavilihkotbolečineinkolike,napenjanje, driska,bruhanje.Pozaužitjualergenaselah- kovkratkemčasupojaviurtikarijainan- gioedem,prinekaterihparinitisinastma. Moženzapletjetudianafilaksija.Približno 20%preobčutljivostnihreakcijnahranose odvijananeimunološkinačin.Predvsemdo- datkikhranivindustrijskiproizvodnjiso vzrok za psevdoalergije oz. intolerance. Tudiprialergijinahranoveljapravilo,da jenajpomembnejšarazpoznavavzročnega alergena,natopanjegovaizločitevizpre- hrane.Izprehranemoramoizločitilealer- gene,kibolnikuzaresškodijo.Bolnikane smemoobremenjevatispreširokimiprepo- vedmiuživanjahranil.Poučitigajetreba tudioenakovrednihnadomestnihživilih, daboimeluravnoteženoprehrano.Bolnik insvojcimorajodobitiinformacijootem, kjevsesenahajavzročnialergen.Pripsev- doalergiji obstaja razmerjemed količino zaužitega psevdoalergena in simptomi, zatobolnikspsevdoalergijoobičajnopre- nesemajhnokoličinoživila.Pripravialer- gijipajezasimptomatikodovoljženekaj mikrogramovalergena.Ediniuspešenna- činzdravljenjaalergijenamlekojedieta brezkravjegamlekainmlečnihizdelkov.Če jeotrokalergičennabeljakovinekravjega mlekainjedojen,jenadietibrezmlekado- ječamati. Če otrok ni dojen, je osnovno zdravljenjeprialergijinamlekopopolnaiz- ključitevbeljakovinkravjegamlekaizpre- hrane. Če dojenje nimogoče, svetujemo vlekarnispecialnemlečneformule(eksten- zivnohidroliziranemlečnebeljakovineka- zeinaalisirotke)(28). AnAFiLAKSiJA Anafilaksijajeresna,življenjeogrožajoča, generaliziranapreobčutljivostnareakcija,ki serazvijevminutahindelkateresosimp- tomiinznakiprizadetostidihal(edemsluz- nicegrla,bronhospazem)insrčno-žilnega sistema (hipotenzija, sinkopa).Pri večini bolnikovsoprisotnetudispremembenako- žiinsluznicah(srbež,urtikarija,angioedem) tertahikardija.Anafilaksijonajvečkratpov- zročajoalergenivhrani,zdravilainpikižu- želk(29).Farmacevtikotzdravstvenidelavci moramoprepoznatisvojovlogopriobrav- navianafilaksije.Sodelujemopriizobraz- bibolnikagledeprepoznaveinravnanjaob anafilaksiji.Pribolnikumoramopreveriti, aliimazdravilazasamozdravljenjeanafi- laksijeinnavodila,kdajinkakojihupora- biti,terdatum,kojetrebazdravilonadome- stitiznovim(npr.samoinjektoradrenalina, tablete antihistaminika/glukokortikoida). Bolnikaspodbujamokčimprejšnjipravil- niuporabiadrenalina(vlekarnahimamo testnesamoinjektorje).Bolnik,kijeupora- bilsamoinjektoradrenalina,mora poiskati zdravniškopomoč,tudičesezdi,danima večsimptomovanafilaksije. 30 Na ta ša Pi šek Kako sve to va ti pri sa moz drav lje nju aler gij v le kar ni? 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 30 LiterAtUrA 1. Schmelz A. Aler gi je pri otro cih. Ptuj ska Gora: In obs me di cus; 1999. p. 8 2. Tom šič T. Aler gi je. In: Tom šič T, ed. Aler gi je: Stro kov no iz po pol nje va nje s po droč ja far ma ci je; 2018 Jun 13, 14, 21; Ljub lja na, Slo ve nia. Ljub lja na: Fa kul te ta za far ma ci jo; c2018. p. 4. 3. Bu lat-Kar dum L. Aler gi ja-mo der na epi de mi ja. Me di cus. 2013; 22 (2): 79−82. 4. Bro žek JL, Bous quet J, Agac he I, et al. Al ler gic Rhi ni tis and its Im pact on Asth ma (ARIA) gui de li nes-2016 re vi sion. J Al lergy Clin Im mo nol. 2017; 140 (4): 950−8. 5. Bauc hau V, Dur ham SR. Pre va len ce and rate of diag no siis of al ler gic rhi ni tis in Eu ro pe. Eur Res pir J. 2004; 24 (5): 758−64 6. Bous quet J, Van CP, Khal taev N. Al ler gic rhi ni tis and its im pact on asth ma. J Al lergy Clin Im mu nol. 2001; 108 (5 Suppl 1): S147−334 7. Dreš ček M. Bol nik z aler gij skim ri ni ti som, ast mo ali KOPB v am bu lan ti dru žin ske ga zdrav ni ka. In: Tuš M, ed. Pre poz na va nje in zdrav lje nje bo lez ni di hal. Stro kov no iz po pol nje va nje za ma gi stre far ma ci je v letu 2019; 2019; Ljub lja na. Ljub lja na: Le kar niš ka zbor ni ca Slo ve ni je; c2019. p. 51−3. 8. Ko šnik M. Aler gij ske bo lez ni di hal. In: Tuš M, ed. Pre poz na va nje in zdrav lje nje bo lez ni di hal. Stro kov no izpo - pol nje va nje za ma gi stre far ma ci je v letu 2019; 2019; Ljub lja na. Ljub lja na: Le kar niš ka zbor ni ca Slo ve ni je; c2019. p. 18−21. 9. Mad jar B. Aler gij ski ri ni tis: gra di vo za ma gi stre far ma ci je. Ljub lja na: Le kar niš ka zbor ni ca Slo ve ni je; 2015 10. Meo lic S. Aler gij ski ri ni tis. Zbir ka knji žic za zdrav je. Ljub lja na: Gla xo Smith Kli ne. 11. Škr gat S. Bol nik z ast mo v am bu lan ti dru žin ske ga zdrav ni ka. In: Ko šnik M, ed. Os no ve kli nič ne aler go lo gi je in ast me. Pouk bol ni ka z ast mo: Uč na de lav ni ca. Ljub lja na: Aler go loš ka in imu no loš ka sek ci ja Slo ven ske ga zdrav niš ke ga druš tva; c2018. p. 91−101. 12. Šuš ko vič S. Pre va len ca in kli nič ne zna čil no sti ast me pri odra slih v Slo ve ni ji. Ljub lja na: As tra Ze ne ca; 2009. 13. Šuš ko vič S, Škr gat Kri stan S. Ast ma. In: Ko šnik M, ed. In ter na me di ci na. Ljub lja na: Lit te ra pic ta; 2011. p. 397−407. 14. Škr gat S. Pri po ro či la za obrav na vo bol ni ka s kro nič no ob struk tiv no pljuč no bo lez ni jo na pri mar ni in spe cialistični pul mo loš ki rav ni v Slo ve ni ji. Zdrav Vestn. 2016; 85: 693−706 15. Ko šnik M. Sa moz drav lje nje ast me. In: Šuš ko vič S, Ko šnik M, Šor li J, eds. Ast ma. Gol nik: Kli ni ka za pljuč ne bolezni in aler gi jo Gol nik; 2000. p. 103. 16. Biz jak M. Ato pij ski der ma ti tis. In: Ko šnik M, ed. Os no ve kli nič ne aler go lo gi je in ast me. Pouk bol ni ka z astmo: Uč na de lav ni ca. Ljub lja na: Aler go loš ka in imu no loš ka sek ci ja Slo ven ske ga zdrav niš ke ga druš tva; c2018. p. 65−71. 17. Dra goš V. Ato pij ski der ma ti tis-so dob no zdrav lje nje. Farm Vestn. 2006; 5: 96−9. 18. Dra goš V. Ato pij ski der ma ti tis. In: Ber nik Go lu bi ć Š, ed. Pre poz na va nje in zdrav lje nje spre memb na ko ži: zbornik pris pev kov. Stro kov no iz po pol nje va nje ma gi strov far ma ci je v letu 2012: 2012; Ljub lja na. Ljub lja na: Le kar niška zbor ni ca Slo ve ni je; c2012. p. 41. 19. Scott AS. Ato pic der ma ti tis and dry skin. In: Be rar di RR, Fer re ri SP, Hume LA et al, eds. Hand book of nonpres - crip tion drugs. An in te rac ti ve ap proach to self-care. 16th ed. Was hing ton (DC): Ame ri can Phar ma cits As socia - tion; c2009. p. 627−42. 20. Šmuc Ber ger K. Ato pij ski der ma ti tis in pre grad na funk ci ja ko že-po men pri mer ne nege ko že. In: Pla nin šek Ručigaj T, Lun der T, Ko šnik M, eds. Zbor nik se stan ka: Aler gij ske bo lez ni ko že; 2010 Feb 12–13; Ptuj. Gol nik: Uni ver zi tet na kli ni ka za pljuč ne bo lez ni in aler gi jo; c2010. p. 52−6. 21. Vo grin K. Ato pij ski der ma ti tis in zdrav lje nje. Le kar niš tvo. 2018; 46 (1): 14−9. 22. Zu ber bier T, Abe rer W, Ase ro R, et al. The EAACI/GALEN/EDF/WAO Gui de li ne for the de fi ni tion, clas si fi cation, diag no sis and ma nag ment of ur ti ca ria. Al lergy. 2018; 73 (7): 1393–414 23. Zi darn M. Di le ma na ur gen ci: Ur ti ka ri ja ali ana fi lak si ja? In: Ko šnik M, Mar čun R, eds. Zbor nik se stan ka: Urtikarija v vsak da nji prak si; 2015 Apr 10; Ljub lja na. Ljub lja na: Aler go loš ka in imu no loš ka sek ci ja Slo ven ske ga zdravniš - ke ga druš tva; c2015. p. 4−5. 24. Fa rič Tuš V. Raz lič ni pri sto pi za ob vla do va nje zna kov in simp to mov aler gij – sve to va nje v le kar ni. In: To mašič T, ed. Aler gi je: Stro kov no iz po pol nje va nje s po droč ja far ma ci je; 2018 Jun 13, 14, 21; Ljub lja na. Ljub lja na: Fa kul te ta za far ma ci jo; c2018. p. 66−7. 25. Ko pač P. Anam ne za preob čut lji vo sti za pe ni ci lin. In: Ko šnik M, ed. Ak tual ne teme v aler go lo gi ji: Zbor nik sestanka; 2011 Apr 16; Ljub lja na. Gol nik: Uni ver zi tet na kli ni ka za pljuč ne bo lez ni in aler gi jo; c2011. 26. Żukie wicz-Sobc zak WA, Wróblew ska P, Adamc zuk P, et al. Drugs as im por tant fac tors cau sing al ler gies. Postepy Der ma tol Aler gol 2015; 32 (5): 388−92. 31Med Razgl. 2020; 59 Suppl 2: 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 31 27. Ko šnik M, Mu šič M, Zi darn M. Preob čut lji vost za zdra vi la. In: Ko šnik M, ed. Os no ve kli nič ne aler go lo gi je in ast me. Pouk bol ni ka z ast mo: uč na de lav ni ca. Ljub lja na: Aler go loš ka in imu no loš ka sek ci ja Slo ven ske ga zdrav - niš ke ga druš tva; c2018. p. 82−4. 28. Ko šnik M, Mu šič E. Aler gi ja za hra no. In: Ko šnik M, ed. Os no ve kli nič ne aler go lo gi je in ast me. Pouk bol ni ka z ast mo: uč na de lav ni ca. Ljub lja na: Aler go loš ka in imu no loš ka sek ci ja Slo ven ske ga zdrav niš ke ga druš tva; c2018. p. 58–61. 29. Ko šnik M, Glav nik V, Ve sel T, et al. Do go vor o obrav na vi ana fi lak si je. Gol nik: Aler go loš ka in imu no loš ka sekcija Slo ven ske ga zdrav niš ke ga druš tva; 2015. p. 32 32 Na ta ša Pi šek Kako sve to va ti pri sa moz drav lje nju aler gij v le kar ni? 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 32