ZBODI
REVIJA-NOVE Z90R0V3KE «GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC
1926
LETNIK IV • iTEV« 4

0
«J9
$
#
USTANOVLJENA LETA 1889.
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
Ljubljana
Prešernova ulica št. 3
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev.
Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu
najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranil-ničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Poštne hranilnice račun štev. 10.533 Telefon štev. 2016
iiiiiniiiiiiiiiiiiiini............................................milili................................................i....................................................................................................................milili...........Iiiiiiiiiiii....................................................¡fi=


IV. LETNIK	tfS)	^ LJUBLJANA
Številka 4	* H ^ H H |f J»	fš	1. avgust 1928
GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA
Izhaja vsak drugi mesec
Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Joško Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna,
d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič) Naročnina na «Zbore» za državo SHS 40 Din, za Italijo Z5 lir, za Ameriko poldrugi dolar / Natis člankov dovoljen le z navedbo vira
Češki pevski festival in ustanovitev Vseslovanske Pevske Zveze
(Nadaljevanje.)
V sprevodu je korakalo deset tisoč pevcev in pevk, na čelu deset zastav, nato zastopstvo POČ, jugoslovanski, hrvatski, lužiško-srbski, poljski, bolgarski in ruski delegat je, za njimi pa celokupno češkoslovaško pevstvo. Prebivalstvo zlate Prage je sprevod jiovsod navdušeno pozdravljalo. Višek navdušenja je festival dosegel, ko so se pevske mase zbrale na zgodovinskem Staromest-skim namesti, pred mestno hišo, kjer so pod balkonom čakali zastopniki kulturnih, umetniških in narodnih institucij poleg zastopnikov praškega mestnega sveta, protektorja slavnosti s primator-jem dr. Baxo na čelu. Ko se je viharno navdušenje poleglo je tisočglavi ženski zbor ]iod vodstvom prof. P. Dedečka zapel j. B. Fo erster-j e v zbor «T r i k o 1 o r a». Nato je na tribuno stopil zaslužni starosta POČ dr. Luboš Jera-b e k in v krasnem govoru očrtal pomen šestdeset-letnega dela češkega pevstva, ki mu je bil edini cilj, služiti narodu in umetnosti. Bilo je na mestu v dobah najhujšega absolutizma v Avstri ji, v dneh deklaracije, taborov in državnopravnih bojev, vselej kadar ga je klicala dolžnost, da se posveča narodu in državi. Češka pesem je priborila slavo in dobro ime narodu tudi v tujini, propagirala je narod in poglobila kulturne stike 7, vsemi brati Slovani. In v težki današnji materi-jalistični dobi je ostalo češko pevstvo zvesto svojim starim idealom. Danes se v zavesti svojih uspehov ob boku pevcev vseh slovanskih narodov poklanja staroslavni zlati Pragi, kulturnemu središču S 1 o v a n s t v a. — Po neponehu jočili aklamacijah se je za poklon zahvalil primator dr. Baxa, želeč češkemu pevstvu nadalje uspehe, na kar so združeni moški zbori zapeli Smetanovo skladbo «Veno» in narodne himne. Množice so se nato razšle, ker se je sprevod precej zakasnil in je bilo treba hiteti na večerne prireditve. Nekateri gostje so obiskali Narodni divadlo (Narodno gledišče), kjer so peli Smetanovo «Prodano nevest o», drugi pa so šli posl ušat m o r a v s k i koncert, ki se je vršil v Smetanovi dvorani Obecnega doma. Sodelovali so Zbor morav-skih učitel jic, Pevsko 11 druženje mora v s k i h učiteljev, oba jiod vodstvom profesorja F. Vacha. in f i 1 h a r m o n i č n o društvo Beseda Brnenska ter orkester Češke Filharmonije pod dirigentom pro-
fesorjem Jaroslavom Kvapilom. — Prvi del koncerta je prinesel niz izbranih skladb morav-sk i h skladateljev K a 1 i k a, K a p r a 1 a, j a n a č -k a, Križkovskega, Kunca in A x m a n a. Oba zbora sta pela bravurozno. Drugi del koncerta je izpolnila dr. Leoša Janačka Mša Gla-golska j a (Glagol ska maša) za soli, mešan zbor, orkester in orgle. Delo je silno originalno, niti najmanj komponirano v cerkvenem duhu, marveč popolnoma koncertno, invenčno bogato, barvito instrumentirano, v celoti pa docela Janač-kovski k ur i oz um, ki poslušalca sugestivno zagrabi in očara. Izvajanje tega težkega dela, ki zahteva glasbeno in tehniško dovršen zbor (pelo je 140 pevcev in pevk) in prvovrsten orkester, je bilo v i r t u o z n o. Solisti Č v a n o v a, Hlouškova, Tauber in Nemeček, orgelski virtuoz prof. Boh. Holub, zbor in orkester ter dirigent prof. Kvapil so priborili vseskozi zanimivemu Janačkovemu delu ogromen uspeh. S skladateljem vred so bili deležni navdušenega priznan ja razprodane, zelo akustične Smetanove dvorane. Popoldanskemu in večernemu koncertu je ves čas z zanimanjem prisostvoval predsednik češkoslovaške republike T. Masaryk. — Istočasno je bila na Slovanskem ostrovu izvrstno obiskana jievska zabava s petjem in plesom.
Na Velikonočni ponedeljek dopoldne se je v Smetanovi dvorani vršilo veliko zborovanje slovanskega pevstva. V prisotnosti slo-vanskih pevskih delegacij (J PZ so zastopali K. P. M a n o j 1 o v i c, dr. V. N o v a k in Z. P r e -love c), zastopnikov kidturnih in v POČ včlanjenih pevskih društev je zborovanje otvoril starosta dr. L. J e f a b e k z iskrenim nagovorom. Slavnostni govornik rektor dr. Jos. Theurer iz Pribrama je v srečno zasnovanem govoru orisal zgodovino in uspehe POČ in n jene naloge v bodočnosti. Naglašal je zlasti potrebo zgraditve Smetanovega doma in pevskega muzeja in želel, da bi češko pevstvo i v bodoče po svojem geslu «Z p e vem k srdci, srdcem k vlasti» (S pesmijo k srcu, s srcem k domovini) zvesto velikim tradicijam velikega Smetane posvečevalo vse svoje moči in zmožnosti umetnosti, državi in narodu. — Na predlog dr. Jerabeka so nato zborovalci z velikanskim aplavzom soglasno sprejeli sledečo resolucijo:
s Na podlagi dogovora Poljskih Pevskih Zvez, Pevecke Obce Československe, zastopnikov Južno-slovenskega Pevačkega Saveza kakor tudi Saveza Hrvatskih Pjevačkih društava in Pevske Zveze v Ljubljani se ugotovi, da bodo zastopane v Slovanski Pevski Zvezi poljska, češkoslovenska in južno-slovenska delegacija po treh delegatih in treli namestnikih. hrvatska in bolgarska delegacija po

dveh delegatih in namestnikih, delegacije Rusov in Malorusov, pevsko organiziranih v Pragi, ter Lužiških Srbov po en delegat za dobo šestih let in se proglaša, da je s tem dne 9. aprila 1928. ustanovljena Vseslovanska Pevska Zveza. Vse podrobne priprave za volitev nalaga zborovanje posebnemu odboru delegatov vseh prej navedenih Zvez. Prva slavnost Vseslovanske Pevske Zveze se bo vršila leta 1929. v Poznanju. — POČ so nato čestitali za SHPD Nikola Faller, izročivši ji krasno v hrvatskih narodnih ornamentih izdelano adreso, za JPZ dr. V. Novak, za Slovence dr. D o 1 i n a r, za rusko emigracijo prof. K i z e -vet ter. za Lužiške Srbe prof. Krawc, za Bolgare D. H r i s t o v, za Maloruse dr. A n t o n o v i č. Zborovalci so nato še sklenili odposlati pozdrav, izraz vdanosti in globokega spoštovanja, prezi-dentu T. Masaryku ter so se razšli v prepričanju. da so položili temeljni kamen pevski organizaciji vseh slovanskih narodov. (Dalje prihodnjič.)
Dr. Anton Schwab (Celje):
Ipavci in jaz
(Vse pravice ponatisa si pridržuje avtor.)
(Nadaljevanje.)
Josip je hotel hibo popraviti, toda vsi «padarji», ki jih je konzultiral, niso vedeli leka zoper to bolezen. Svetovali so mu, naj se besedilo popravi ali opera tudi vsebinsko popolnoma izpremeni s pomočjo kakega priznanega dunajskega libretista. V obupu se mu je zdel ta malo uspeha obeta joč nasvet izvrsten in takoj se je zanj odločil. Ves teden je ostal na Dunaju in obrnil se je vtem času na štiri sloveče libretiste. Pripovedoval mi je, kako je bilo. Prvi libretist ga je pustil čakati dva dni na sprejem. Odslovil pa ga je kratkomalo z izjavo, da je z libreti že toliko zaslužil, da se za enkrat ne more ž njimi več pečati. Drugi je sprejel Josipa prijazno in ga pozval, naj nekaj iz opere igra na klavirju. Radostno je igral Josip najlepše odlomke in dolgo, dolgo je igral, a ni bilo nobene pripombe. Končno se ozre, kaj dela njegov kritik. Pri mizi je pisal pismo in se ni brigal za v potu svojega obraza trudečega se komponista. Končno je dejal: «Sehr hiibsch, sehr hiibsch», a če hočete, da stvar preštudiram, mi dajte 2000 gld., potem Vam povem, če bo stvar izpeljiva in — koliko bo stala! Torej tudi nič! lretji libretist pa je s svojo gostobesed-nostjo obudil takoj nezaupanje v obupanem Josipu. Četrti libretist, znameniti dunajski kritik in estetik Batka, ga je pa najbolj nalimal. Izjavil je, da se besedilo preurediti ne da, pač pa da mu lahko napiše novo moderno besedilo, ki naj ga Josip komponira in ustvari lepo opero. Skladatelj se je navdušil za ta predlog in je izročil Batki zahtevani predujem v znesku 400 gld. Po preteku tedna mu je poslal Batka eno stran bodočega libreta kot vzorec. Josip ga je bil silno vesel in ga je hvalil kot skra jno modernega na vse pretege. Meni pa se je zdel velika kolobocija, a rekel nisem nič. da mu vsaj veselja ne skvarim. Videl pa sem tudi. da Josi pov talent nekako čudno peša in da že zaradi tega ne bo iz te moke kruha. Josip je urgiral za nadaljevanje, a Batka se je zadovoljil z vzorcem v znesku 400 gld., reci štiri sto goldinarjev. Nadaljevanja mu pa ni poslal nobenega več. Ne vem,
kako bi se bila zadeva končala, da se ni zgodilo tedaj nekaj čisto nepričakovanega, kar je uničilo vsako nado na novo opero. Zgodilo se je nekaj groznega, tako tragičnega, da mi kri v žilah zastaja, če se spomnim onega trenutka.
Nekega dne sem bil poklican k Josipu kot zdravnik. navzoča pa sta bila še dva druga kolega. Skladatelj je bil nezavesten in je ostavil vtis težko bolnega človeka. Napravil sem diagnozo in sem spoznal, da je Josip tako hudo bolan, da brez zdravniške pomoči gotovo umrje v najkrajšem času. \edel sem sicer, da imamo zoper smrt v tem primeru sigurno zdravilo, ki je tudi res storilo svo jo dolžnost, prilično in bistveno v osmih dneh in ki je rešilo trenutno ubogega skladatelja smrti, — a v svojo veliko žalost sem obenem spoznal, da mu bodo po ozdravljenju telesne in duševne moči pešale stalno. tako da postane za kompozicije za vse življenje in sčasom tudi za izvrševanje zdravniške prakse in za pridobitkamožnost nesposoben in vedel sem. vse naprej, kako se bo godilo z njim še tekom kratkih let, ki jih bo preživel.
Zdravniku je najtežje, če gleda na ta način v bodočnost, a nima sredstev, da bi posledice preprečil. Kar sem videl v tistem trenutku, se je izvršilo pozneje vse točno. Najhujše pa je bilo, da stvari nisem smel zaupati nikomur razven mojim kolegom. Moral sem poslušati najnezmiselnejše razlage Josipove bolezni — brez opombe — radi molčečnosti. Le branil sem ga, če so ga zahrbtno napadali, branil z globokim usmiljenjem, ki ga pozna le zdravnik, z usmiljenjem, ki ga mnogokrat bolnik in njegova okolica niti ceniti ne zna. Saj je le zdravniku odkrita tragika življenja. Tako je bil pokopan talent, preden se je razvil.
«Pala je pala slanica, zvenila moja rožica.»
In vendar je njegov talent rodil Slovencem kompozicijo, ki je edina pri nas te vrste, namreč pantomimo «Možiček», polno lepih melodij, dasi očituje kot očeta še nedozorelega skladatelja. To pantomimo so uprizorili neštetokrat. Do levu 1909. so «Možička» (kot poroča J. Barle v «Dom in svetu») igrali v Gradcu sedemkrat, v Celovcu dvakrat, v Olomucu enkrat, opetovano pa v Ljubljani. Mariboru, najlepše pa v uradniški kazini v Gradcu (29. decembra 1906.). Prednašanje je vodil skladatelj Josip sam in nemška kritika je pisala: «Izvajanje .Možička' nam ostane neizbrisno v spominu kot časten list kronike našega društva.» Po Josipovi smrti so «Možička» izvajali v Mariboru, toda na plakatu so navedli kot skladatelja panto-mime + Viktorja Parmo, ki je pantomimo nanovo orkestriral. ker se je bila izvirna Josipova partitura izgubila. Iskali so jo zaman pri Glasbeni Matici v Ljubljani, našli pa tik pred požigom hotela «Balkan» v Trstu, kjer so jo imeli shranjeno. Kot italijanski požig ni uničil Slovencev, tako tudi nesreča ni mogla kot umetnika, ki še med nami po svojih delih živi — mučenika Josipa. V veliko zadoščenje mi je, da sem ga videl v trenutku njegove največje slave in sreče v Gradcu v «Kaulmannshausu», ko so uprizorili pod njegovim osebnim vodstvom «Možička». Tam ga je publika čudovito občudovala in oboževala. Zlasti ženski svet je bil splošno navdušen za krasnega, krasno raščenega moža. — gorečega za glasbo. V priznanje za svoje glasbeno delo je prejel velik lovorjev venec in vihar aplavzov.
Tako sem torej gledal vse tri Ipavce v trenutku njihove umetniške sreče: Gustava, ko je prepovedoval nam dijakom o ljubezni slovenskega naroda do njegove pesmi, dr. Benjamina ob njegovem povratku iz Brna, kjer so z uspehom uprizorili njegovo opero, in Josipa takrat v «Kauf-mannshausu». In najsrečnejši trenutek mojega življenja? Ker pišem spomine pod naslovom «Ipavci in jaz», naj mi čitatelj dovoli, da še to povem. Takrat, ko je mojster Hubad najlepše izvajal moj, v moje veliko veselje danes povsod priljubljeni valček «Dobro jutro».
★
Pred vojno, menda leta 1912. ali 1913., sem prišel slučajno na zborovanje zdravnikov v Ljubljano. Na ulici srečam znanega slovenskega pisatelja, ki mi je povedal, da se vrši danes ob 4. uri eliten koncert «Glasbene Matice» na čast nadvojvodi, številnim generalom in oficirjem, za slovensko glasbo reprezentativen, ne da so ga javno naznanili. Povabili so le ljubljansko elito, na čast navzočim oficirjem, ki so imeli strelske vaje v Ljubljani. V «Unionu», kjer se je imel vršiti koncert, je bilo vse krasno ozaljšano z venci in lovorjevimi drevesci in bilo je vse polno praznično oblečene gospode, zlasti tudi venec najuglednejših dam v svečanih dekoltejih, gospodje pa v frakih, oficirji v bleščečih uniformah, vse polno posuti z odlikovanji, kakor da so oni edini na svetu, ki jih zaslužijo.
Vkl jub moji neprimerni obleki so me pozdravili gospodje «Matičarji», priznati moram, zelo prisrčno. Hoteli so me vleči kar gori pred oder v prve vrste med generale, kar
pa sem seve odklonil, ker tako daleč se nisem smel spozabiti, da bi sprejel tako vabilo. Bilo bi duševno grobo in celo razžaljivo, motiti splošno praznično razpoloženje s pocestno obleko. Bil sem torej zadovoljen, da sem se smel skriti čisto zadaj na galeriji in poslušati najlepši koncert, katerega sem kedaj slišal in končno še moje «Dobro jutro» s sijajnim uspehom. Hubadu se imam zahvaliti, da je spravil moje kompozicije do veljave, I) r e z njega bi duševno živ umrl zaradi ne-umevanja tako, kakor je Josip živ umrl za glasbo zaradi bolezni.
Na koncertu je bilo sijajno vse v redu. Nastopilo je okoli 150 pevcev in prilično 70 najboljših godbenikov; predna-šanje pa je bilo tako, kakor ga doseže le naš veliki mojster Ilubad, ki je še danes kot dirigent nedosežen. Vse te vrline so napravile iz skladbe nekaj, kar mi ni prišlo nikdar več iz spomina. In če imam v pevskem oziru zaznamovati najkrutejša žaljenja, postavim oni trenutek kot protitežje v svojo popolno uteho. Hvala Tebi, prijatelj Hubad! Pesem je obudila splošno navdušenje in občinstvo je izposlovalo dvakratno ponavljanje z burnim aplavzom. Ko se je polovica poslušalcev že odstranila s sedežev, se je povrnila nazaj, da še enkrat sliši to pesem. — Jaz pa sem se tiho in neopaženo splazil z galerije ter šel med svoje kolege. — Kmalu pa zopet sit Mukolofeckijevih križevačkih štatut, sem se zvečer povrnil v «Union», kjer sem zvedel, da so me «generali» iskali. Takrat mi je bilo žal, da me niso našli; danes pa mi je to vseeno in vesel sem celo, da me niso našli. Merodajen kritik in general namreč ne pomenita eno in isto! Drugi so vse to pozabili — življenje hitro teče — le meni je ostalo v spominu, spomin na mojo blaženost.
(Dalje prihodnjič.)
Koncertna turneja pevskega zbora Glasbene Matice na Čelioslovaško
in na Dunaj
(od dne 21. aprila do dne 50. aprila 1928.)
Po večmesečnih temeljitih pripravah in napornem študiju se je pevski zbor Glasbene Matice dne 20. aprila odpeljal na Čehoslovaško, v deželo muzike in k ljudstvu, s katerega glasbeno iu gledališko umetnostjo je bil naš narod od davna v najtesnejši zvezi. Učenec je obiskal učitelja, bratec se je srečal z bratom. Toda nesel je po dolgih desetletjih v Prago premišljeno sestavljen vokalni program od Gallusa do Škerjanca, od klasične do najmodernejše dobe in je pokazal v najsijajnejšem podajanju tudi resnično ogledalo ljudske duše: narodno pesem.
Naj podamo nekaj vtisov s pota Matičarjev.
Budejovice, 21. aprila.
Kot skoro povsod na potu so spoznali naši pevci poleg skrajno pozornih mestnih svetov, ki so prevzeli protekto-rate nad koncerti, tudi že v tem, danes na ven docela češkem mestu, predvsem one kulturno in nacijonalno se udejstvu-joče faktorje, ki so pripravili posebno v manjših mestih Matičnemu zboru na njegovi poti uspešen aranžma koncertov in prijetno bivanje: Čehoslovaško-jugoslovansko ligo, pevska udruženja in Narodno vojsko. Češki vojak je inteligenten, trezen in delaven član naroda. Komandant 1. (legijonarskega) pešpolka, Klubal «odpik-polkovnik», je izpremenil vojašnico v reprezentančen dom, ki je nudil zboru s pravo bratsko gostoljubnostjo prijetno in udobno bivališče: budnica, pogostitev, prijateljski defile.
Zvečer je na koncertnem odru v Besednem domu prvič na svobodni češki zemlji našla naša pesem polno priznanje. Že nekaj dni pred koncertom razprodana dvorana ni mogla sprejeti vsega občinstva, ki je napolnilo tudi vse stranske prostore. — Kakor povsod na turneji so smatrala vsa važnejša pevska društva za svojo navdušeno dolžnost, da so naš zbor sprejemala, gostila in vedrila.
Mi ne zmoremo takih sprejemov. Ne moremo povzdigniti naših prednosti in naše pevske blagajne so žalostne. In naše vladne podpore še bolj.
Takoj izpočetka je izrekla češka kritika Matičnemu zboru priznanje, ki je značilo za njegovo nadaljnjo pot gotov uspeh. Znani glasbenik in kritik O. Jeremiaš je napisal med drugim: «Ves koncert je bil navdušena manifestacija, toda ne le narodna, marveč v prvi vrsti umetniška ... Često govorimo pri nas o visokem nivoju češkega zborovskega petja, a mislim, da bi težko pri nas iskali specielno mešan z b o r, ki bi se po pevski popolnosti primerjal temu mojstrskemu korpusu ... Celota je idealno ubrana ... Presenetljiva disciplina se je pokazala v ritmični popolnosti. Tudi v najhitrejših tempih ni bilo najmanjše netočnosti in pri tem je bil ritem čudovito prožen, neprisiljen, kakor bi bil zbor dovršen instrument, ki ga suvereno obvlada dirigent. Ne manjšo hvalo zasluži čuvstveno podajanje. Izvajajo vseskozi jugoslovansko glasbo, ki se odlikuje v vseh pred-našanih delih s čistim vokalnim slogom, v nasprotju z našo moderno zborovsko tvorbo, v katero silno segajo orkestralne prvine. To je seveda znatna prednost za njihovo reprodukcijo. Zaradi tega je njihovo petje vedno resnično petje!»
Povsod je smatralo posamezno mesto obisk slovenskih pevcev za skupno častno zadevo vsega prebivalstva. Našim pevcem so odprla vsa mesta svoje svetovnoznane tovarne, prikazovala svojo bogato industrijo in veliko nacionalno umetnost. Domači pevski društvi «Hlahol» in «Foerster» pa sta že v Budejovicah verno in vneto po koncertu sodelovala z nastopi sodobne in klasične vokalne češke glasbe v mešanem in moškem zboru. Povsod se je — ne v hipnem
navdušenju, temveč z vprav tipično češko preudarnostjo _
podčrtal pomen obiska in ustvaril močan stik zlasti s pevskimi zbori Češke.
Pa neizprosni, a edinstveni potni maršal g. Karel Mahkota, ki je tehnično brezhibno in genialno izvedel težko potovanje (117 oseb!), je že pričakoval pevski zbor
v Pisku, dne 22. aprila.
V provinci nasploh se je občutilo poudarjeno zanimanje vseh javnih faktorjev, kateri so drug drugega prehitevali
s pozornostjo. Pri sprejemu vojaška godba, pozdravi zastopnikov mesta in kulturnih korporacij, množica občinstva. — Matineja se je vršila v Obecnem domu. Navzoč je bil tudi svetovnoznani violinski pedagog 76Ietni prof. Ševčlk. Zbor se mu je poklonil že pred matinejo na njegovem domu. Koncertni nastop Matičarjev je popolnoma prevzel starega mojstra, ki je izjavil ravnatelju Hubadu, da bi tako visoko umetnost, kakor jo nudi Matični zbor, rad užival ves dan do poznega večera. — Strokovna kritika je izrazila svoje presenečenje «nad doslej še nepoznano krasoto zborovega petja, kakor jo je pokazalo prekrasno in resnično umetniško izvajanje zbora Glasbene Matice». («Pisecky kraj», 28. 4. 1928.)
Prijazni Pisek se je prisrčno poslovil od Slovencev in že istega dne popoldne sta udobna Pullmana odpeljala matičarje proti
Plznu, dne 23. aprila.
Plzen je mesto češke delavnosti, velemesto svetovnih Škodovih tovarn, a tik ob ogromnem utripu mašin in črnih plavžev najčistejši umetniški hram. Občutili smo češko silo in videli realne vrednote v borbah utrjenega češkega naroda. In temu mestu načeluje genialni župan Pick, organizator in vodja delavstva, sam bivši delavec. Pozdravil je navdušeno in z globoko ljubeznijo v mestni hiši in na koncertnem odru naše pevce. In z njim nas je odkrito pozdravil ves Plzen, vse kulturne organizacije in pevska udruženja. Mogočna Smetanova pevska zdravica «Veno», zapeta od 200 grl plzenskih pevskih žup, nas je sprejela že na kolodvoru. Pevsko društvo «Smetana», naš ljubi prijatelj in gost, je sprejel zbor v reprezentančni dvorani «Prazdroja», ga pogostil ter mu izročil zlato društveno kolajno. — Velika dvorana meščanske besede natrpano polna. Kritična rezer-viranost, ki jo je bilo čutiti pri silno razvajeni češki publiki povsod ob začetku koncerta, je bila tudi tu premagana že po prvem Gallusu. Z neodoljivo silo je nato zavojevala slovenska pesem v dovršenem prednašanju Matičnega zbora na mah vso publiko. — Vse glasbene kritike, tudi nemške, so z največjim priznanjem ocenile koncert. — «Ogromni mešani zbor ljubljanske Matice ni presenetil samo s krasnimi in zdravimi glasovi, prevzel z idealno plastiko svojega zvoka, eteričnimi pianissimi in močno kate-dralno ¡zgradbo ogromnega zborovega plena, najfinejšo čistoto intonacije, zanesljivo sigurno tudi v najtežjih zbo-rovih ločkali. Imponiral je tudi z odmerjenim programom, ki je šel od najpriprostejše tvorbe in prikazal tudi najvišja dela jugoslovanskega sodobnega modernega ustvarjanja.» («Nova Doba» — Plzen, 28. 4. 1928.)
V Plznu smo že prvi večer, zlasti pa po koncertu, občudovali zmagovito tehniko čeških zborov, njihovo močno zavest in neumorno požrtvovalnost za goste. Naravnost mojstrsko je vodila ves aranžma Čehoslovaško-jugoslovanska liga. V čast našim Slovencem na Češkem bodi povedano, da so povsod med prvimi pomagali, vodili in se žrtvovali. Povsod smo srečavali tudi češke prijatelje, umetnike, ki so bivali svojčas med nami. — V gostoljubnosti sta tekmovala mesto in Škodovi zavodi.
Praga, 24. aprila.
Kdor še ni videl Prage, je to zanj doživetje. Tu utriplje ogromno srce neupogljivega naroda, tu se je pisala češka zgodovina, tu teče veličasten tok delavnega življenja moderne dobe. Sprejela nas je kraljevsko in ocenila po za-služenju. V pestrem, razgibanem življenju pevskega zbora Glasbene Matice je pomenil praški uspeh slovenske pesmi njeno največje priznanje. Nabito polna Smetanova dvorana Obecnega doma je sprejela skupno s praškim «Hlaholom» nastopajoči naš zbor s strogo pozornostjo. Smetanova dvorana je akustičen umotvor. Kot ogledalo dirigentovih naporov je pokazala dinamične finese, strogo skladnost teksta in muzike ter vse subtilno niansirane glasovne izraze. — Priznanje publike, ki se je stopnjevalo od pesmi do pesmi do viharnih aplavzov, je prestopilo običajne mere, ki jih doživeva ta dvorana ob koncertih, ko je po odpetem programu navalila vsa velika množica pred oder in se ni hotela ločiti. Prizor, ki ne bo v spominu zbora nikdar izbrisan.
Praške kritike, ki nikdar ne pohvalijo, kar ni pohvale vredno — saj imajo dnevno v izobilju na izbiro muzikalnih doživetij svetovne kvalitete — so označile koncert Glasbene Matice kot muzikalen pojav izredne umetniške višine. — «Njihova pevska kultura je absolutna, prekaša v nekih momentih naš mešan zbor. Njihov umetniški slog je tako individualen, da je bil to koncert povsem novih vrednot. Pevovodja M. Hubad je dokraja originalen umetnik, ne le po svojem dirigentskem izražanju, marveč tudi po domnevanju zborovskega tipa. Je skrajno občutljivega posluha in reagira in vodi poleg tega z zapovedujočim, skoro sliema-tiziranim gibom. Vsi so zavzeti od sigurnosti, ki izhaja od tega vodstva; toliko bolj svobodna je njihova melizmatična linija. Zbor zna peti res z izredno umetnostjo... itd. — Slišati je, kako poje telo, enotno šolano in enotno delujoče.» (J.Haba v «Tribuni» 26. aprila.) — «Že ko so peli Slovenci naše himne, je prišel do veljave krasotni glasovni materijal, ki je na razpolago njihovemu dirigentu. Matica je v resnici mešani zbor. Dajem poseben poudarek besedi .mešani', ker nagiba naša glasbena kultura prej k temu, da ustvarja moške zbore. Za nas obstoja v neki meri še danes problem mešanih zborov, ki so ga Slovenci že rešili... Hubad obvlada svoj zbor vprav idealno in polaga posebno važnost na najfinejše izcizeliranje detajlov, nikdar se ne zadovolji s samo površnim naznačenjem celote.» («Prager Presse», 26. 4. 1928.) — «Glasbena Matica v Pragi. — Prišla je, bila je slišana in je zmagala ... Koncert Glasbene Matice v Pragi je bil zmaga resnične umetnosti in njena turneja po republiki obeta postati triumfalna pot.» (J. B. Jirak v «Narodni Osvobozeni», 26. aprila 1928.)
In v tem zmislu pišejo vsi ostali praški kritiki.
Po koncertu je priredilo mesto našim pevcem na Slovanskem otoku banket, ki je izzvenel v pravo srčno pobratim-stvo jugoslovanske in češke glasbe. Srečali smo se z mojstri češke muzike, Sukom, Foersterjem, Vit. Novakom in Jirakom, katerim so bile izročene diplome častnega članstva Glasbene Matice: diplomo za Pevecko obec ČSL. je prevzel naš stari prijatel j starosta dr. Jerabek. Pozdraviti smo mogli tudi znane glasbenike Hoffmeistra, prof. Habo, Nejedlyja, Zikovce in še mnoge druge. Zbor je prejel najvišje češko pevsko odlikovanje: zlato kolajno Pevecke obce ČSL., ne iz razlogov slovenskega obiska, a v priznanje slovenskemu petju. Tam je bil odlikovan ves naš pevski rod in z nami vred vsi oni, ki se trudijo za njegov pro-speh. — Mojster Hubad je prejel ta večer za svoje ogromno, idealno umetniško delo bogato zasluženo plačilo. Vsi velikani češke glasbe so mu v spontanih, odkritih, ne narejenih izjavah priznali mojstrstvo, ki ga postavlja v vrsto prvih dirigentov na kontinentu.
Bogata so češka društva. Po znanju in po žrtvah. Še bogatejša po svoji zmagoviti slavi, zlasti v moškem zboru. Poslušali smo prve zbore sveta. Kot brat nam je bil vinograd-ski «Hlahol», z nami je bil zbor Praških učiteljev in «Smetana» in vrsta zastopnikov številnih drugih zborov ter glasbenih in prosvetnih društev, ki jih pač ni mogoče vseh našteti. — Kaj bi se dalo storiti pri nas s češko temeljitostjo, vztrajnostjo in delavnostjo! Z neumorno borbenostjo. Preveč sentimentalno bolehamo in premalo izrabljamo svoje moči. In premalo nas je . ..
Stara praška mestna hiša nam je odprla svoje zgodovinske dvorane, peli smo ob grobu Neznanega vojaka, ljubeznivo so nas sprejeli Hradčani s svojimi vodniki. Le ena je reprezentančna Praga.
Ogromen dolg hvaležnosti je prinesla Glasbena Matica s seboj iz Prage. Idealni dr. Mandič je žrtvoval za njen koncert par mesecev pripravljalnega dela in njemu ob strani je stal velik odbor in zbor pomočnikov iz vseh vrst čeških in jugoslovanskih kulturnih delavcev in društev. Kdo bi mogel vse imenovati! Na zahvalo Matice so pred slovesom izjavili vsi, da je njihov trud obilo poplačan s tem, da je uspeh praškega koncerta visoko povzdignil ugled našega naroda in naše države med Čehi.
Težko so se Matičarji odtrgali zadnji večer od gostoljubnega praškega «Hlahola», ki jih je povabil v svojo palačo
na prijeten prijateljski sestanek, zakaj že za drugi dan so napovedovali plakati koncert v
Olomoucu, 26. aprila.
Tudi tu smo bili nad vse sijajno sprejeti že ob prihodu in nato v mestni hiši. Starodaven je Olomouc, mnogo zvez je imel in ima s Slovenci. O tem sta nam povedala mnogo zanimivega požrtvovalni organizator koncerta, znani prevajalec slovenskih pisateljev in propagator naše literature, prijatelj prof. dr, Vybiral*, in mestni župan dr. Fischer, markantna in simpatična osebnost. Protektorat koncerta sta prevzela mesto in general Č. Weiss, poveljnik posadke, ki je najmočnejša v republiki. Veliko vojaško letališče je dalo na razpolago aeroplane za jutranje zlete nad mestom.
Zbor je z žalostinkami, govorom in vencem počastil spomin jugoslovanskih vojakov, ki počivajo v monumentalnem mavzoleju. Vsepovsod so bili z nami zastopniki mesta, ob-iastev, armade in raznih društev, posebno starega agilnega pevskega društva «Žerotin» ter Češkoslovaško-jugoslovan-ske lige.
Koncert je bil izveden s popolno pozornostjo in svežostjo. kakor bi bil prvi na turneji. Napori potovanja in nastopov niso mogli vse do konca niti najmanje zmanjšati vzorne discipline in sijajnega glasovnega razpoloženja zbora, ki ga je venomer navdajala misel, da je v visokokulturni državi, ki ji je glasba utrla svetoven sloves.
Iz številnih in obširnih strokovnih kritik, ki so jili prinesli vsi olomouški listi in ki izražajo brez izjeme resno in objektivno pisano izredno priznanje in visoko občudovanje dirigenta in kvalitete njegovega zbora kakor tudi naših skladateljev, naj citiramo le par odstavkov. — Glasbeni pedagog prof. Fr. Waic pravi: «Dirigent Glasbene Matice M. Ilubad je odličen vzgojitelj glasov in izreden zborovodja. .Njegov preprosti, a namenu služeči gib zna izvabiti iz duše pevcev najtajnejše tresljaje, podane z vzornim prednaša-njem in silno bogato skalo dinamike. Štedljivost z največjo močjo številnega zbora daje njihovemu petju, rekel bi, komorno intimnost v nasprotju s pri nas splošno udomačenim pretiranim podenjem za velikim tonom. To se je pokazalo tudi pri velikem številu glasov, ki so se izkazali solistično. Niti moderne harmonije niso spravile zbora iz tega človeškemu glasu bolj prirojenega tipičnega sloga zborovega petja. Na kratko: vzorno zborovo petje.» («Selške Listy», 28. aprila 1928.)
Ali pa prof. Em. Ambros, ki po dolgem odstavku, v katerem slavi izredno mojstrsko, vse obvladujoče zmagovito Hubadovo vodstvo, pravi: «Pa to je bilo opaziti, kako je naša mirna hanacka kri zavalovala — resnično, podobnega aplavza še nisem slišal, odkar delujem v Olomoucu... Kratko, spoznali smo zbor, ki more biti vzor našim zborom ...» itd. («Ceskoslovensky Denik». 28. aprila 1928.)
Po koncertu je združil prijeten sestanek domačine in naše pevce v Narodnem domu, a k odhodu prihodnjega dne se je prišlo poslovit veliko število naših novih prijateljev s prijaznim dr. Fischer jem. in generalom Weissom, ki je poslal k slovesu tudi svojo godbo. — Napis «Vernost za vernost» na grobišču naših vojakov smo nesli v srcih s seboj.
Brno. 27. aprila 1928.
Prišli smo v češki Manchester. Kot v Plznu pa je poleg izrazitega tovarniškega značaja mesta tu še vse bolj glavni center moravskih slavnih zborov. Tu je doma prvi moški zbor Češke in sveta: Pevski zbor moravskih učiteljev in Pevski zbor moravskih učiteljic. Med koncertnim izvajanjem je po prvi pavzi pozdravil pevski zbor slavni komponist «Jenufe», Leoš Janaček, z besedami, «da je čul nedosežno precizno petje in najboljši mešani zbor.» Že kar je trdila praška kritika, je bil uspeh koncerta tudi po vseh kritikah brnskih listov nad vse pričakovanje velik. «Program in izvedba sta pokazala veliko glasbeno kulturo Slovencev-Jugoslovanov in še posebej tega ljubljanskega zbora. Ilubad je dirigent, kakor se jih najde le malo.» Njegovim čestitkam
4 Te dni se je mudil na svojem potovanju po naši državi tudi v Ljubljani in je prebil en večer v prisrčni družbi Matičnih pevcev. — Op. ured.
se je pridružil z resno in nad vse pohvalno izjavo tudi znani dirigent moravskih učiteljev prof. Wach. Priznanja teh dveh velikih svetovnoznanih inuzikalnih veljakov naj nadomeščajo citate i/, časopisnih strokovnih kritik. — V nepozabnem spominu so nam ostali tudi brnski slovenski akademiki, ki so nas vodili in razkazovali mesto raz Špil-berka. — Naša zavest je skromna, a močna: doživeli še nismo mnogo lastnih slavnih sinfonij, majhen je še repertoar slovenskih oper in nismo prišli z njimi daleč čez svoje meje, eno pa je in ostane do zdaj naše najmočnejše: zborovske umetnine naših skludateljev in naše zborovo petje.
Koncertna dvorana je bila popolnoma razprodana, a bila bi mnogo premajhna, ako bi prišli vsi. ki so hoteli slišati Matico na njeni češki turneji. Mnogi so pa že slišali njen praški koncert v radiu in so nam pravili, da je bil njihov užitek tudi pri tem izredno velik, zakaj Praga je koncert oddajala sijajno. Češka je prepletena z domačimi radio-posta jami: uspeh v enem mestu je uspeli v vsej deželi.
Bratislava, 28. aprila 1928.
Kot v filmu je vse poteklo. Prisrčno so nas sprejeli Slovaki, ki so naši čudoviti bratci: mehki, dobri in odkritosrčni. Velik sprejem na kolodvoru je pokazal, da po organizaciji ne zaostajajo za Čehi. Odprle so se nam zopet razkošne dvorane mestne hiše, polne dragocenih gobelinov in zgodovinskih zanimivosti. Glava mesta, prelat dr. Okanik, je podaril zboru krasen album lepe slovaške prestol ice Bratislave.
Po uspelem koncertu, ki je poslušalce resnično razgibal, sta nam veliki župan dr. Bella in msgr. Kolisek v nepozabnih pesniških govorih izrazila globoko hvaležnost za jugoslovansko pesem. Več kot diplomatski obiski, močnejša od političnih shodov in hladnih razprav si je naša pesem sama utrla koridor, ki ni samo «srčna zadeva», temveč živ kontakt dveh narodov, ponosnih na svojo muziko, na svojo pesem, na vrednote svojih duševnih naporov. Neumorno delavni narod smo spoznali. Vzgled nam je bil, a še v bodoče nam bo kazal smer. Od početka do konca turneje po Čehoslovaškem je to močno ljudstvo storilo vse, da nam pokaže silo svoje življenske zavesti in plodove svojih slavnih borb. Govori mestnih starost (Pick, dr. štula, dr. Okanik, dr. Fischer in drugi) niso bile le navdušene besede, živ program naroda so razodevale brez okrasja in konvencijo-nalnih fraz. Kar je močnega, Čehi priznajo. Učijo, a se tudi ne sramujejo, učiti se. Njihova kritika ne razodeva samo svetovnega znanja, taktii in poglobitve, ona prizna tudi lastne hibe in objektivno sodi vsakega, ki se ji predstavi.
Končali smo s Češkoslovaško. Dunaj, >0. aprila 1928.
O Dunaju je resnica le to, da je proti vsemu pričakovanju moralno kronal pevsko turnejo Glasbene Matice. Vse drugo so domači pogovori in ugibanja. Nerazpoloženje nekih prenapetih nacionalističnih krogov in njihovega tiska niti najmanje ne zabriše uspeha Matičnega zbora na Dunaju. Po 32 letih je Matej Ilubad trdno, mirno in z enakim, če ne še večjim uspehom kot takrat na istem kraju (Musikvereins-saal) vnovič prejel priznanje za svoje solidno znanje in za trezen idealizem svojih stremljenj. Vse kritike so strogo resne in objektivne, a priznavajo dirigentu in zboru muzi-kalni nivo. ki gre visoko nad povprečje dobrih zborov.
Slovenska kolonija z Andrejem Gabrščkom je storila več kot svojo dolžnost. Zbor je pozdravil i>oleg slovanskih akademskih društev ter hrvatske, srbske in češke kolonije, tudi slavni rojak Naval Pogačnik. — Praga je resna, Dunaj je vesel in v tem pogledu je nudil našim Matičarjem v njihovih skromno odmerjenih prostih urah mnogo razvedrila. * * *
Še nekaj o koncertnem programu, njegovem uspehu ter o sodbi češke kritike o jugoslovanski vokalni produkciji. — Program je obsegal izključno mešane zbore jugoslov. skladateljev ter je bil izvajan v treh delih: v prvem delu je bil zastopan Jakob Gallus (Petelin) Carniolus (1550—1591) s tremi zbori: Música noster amor (šestglasni madrigal), Ave Maria (osemglasno v dveh zborih), Laus et perennis gloria (osemglasno v dveh zborih), dalje Lajovic z zbori: Lan, Bolest kovač, Pomladni spev, Napitnica. Drugi del je ob-
segal moderne skladbe sodobne smeri: L. M. Škerjanc; Iz cikla «Kmetiške pesmi»; Jakob Gotovac: Jadovanka za teletom; Josip Slavenski: Molitva dobrini očima; Anton Lajovic: Zeleni Jurij; Emil Adamič: Vijola, Mlad junak. — Tretji del je bil posvečen narodni pesmi ter je obsegal Mokranj-čevo II. in VIII. rukovet, nadalje slovenske in hrvatske narodne pesmi v koncertni priredbi: Meglica (Dev), Igra kolo (Andel) ter Hubadove; Gor čez jezero, Miška, Škrjanček.
Skoro ves program je bil češki publiki in tudi glasbenikom še neznan. Sprejet pa je bil z globokim razumevanjem. z velikim priznanjem in celo občudovanjem. Zanimivo je, da je strokovna kritika povsod izredno visoko ocenila izvajanje velikega Gallusa in da se je tudi brez izjeme strinjala s Hubadovo interpretacijo. (Nekateri kritiki v Ljubljani so še vedno mnenja, da je Gallus drugače čutil in mislil, kakor čutijo in mislijo ljudje danes, ter menijo, da je napačno podajati njegove skladbe tako, kakor jih občuti oni, ki jih izvaja, pa naj bo to pred 200 leti ali sedaj. Nasprotnega mnenja je dunajski kritik v «Arbeiter-Zeitung», ki označuje izvajanje Gallusa za doživetje, ravno zaradi tega, ker «ni dala ta glasba niti na eni noti čutiti prahu stoletij, marveč je vplivala sveže, živo in je vprav zagrabila, kar priča, da se dviga velika, plemenita in resnična umetnost nad vezi svoje dobe». In Dunaj se zadnje čase prav mnogo bavi baš z glasbo one dobe.) — Jirak označa izvajanje Gallusa kot največje presenečenje. O nadaljnjih točkah programa pravi, da imajo vse znamenito evropsko višino tako tehnično kakor po izrazu. — Visoko ocenjujejo kritike Lajovica in Adamiča, ki sta posebno z «Zelenim Jurijem» in drugi z «Vijolo» ter «Mladim junakom» dosegla pri publiki in kritiki nedeljeno priznanje. Brez izjeme je priznala vsa kritika tudi skladbe skerjanca, Gotovca, katerega «Jadovanka» je bila posebno pri publiki sprejeta z največjim navdušenjem, Slavenskega (globoka in tehnično težka ter mojstrsko napisana «Molitva») kot umetnine najvišje vrednosti. Kritik v «Narodnih Listih» pravi: «V celem ne kažejo skladatelji, o katerih smo govorili, nekih ekscentričnih modernizujočih tendenc; zvoka polni, tekoči, glasove naravno vodeči in spletujoči slog jim je več nego tipajoče iskanje in eksperimentiranje. In posledice kažejo, da je tako dobro.»
Brez dvoma so bile narodne pesmi sprejete vsepovsod najbolj navdušeno, od publike z globoko hvaležnostjo in viharno pohvalo, od kritike s priznanjem. Kritik v «Prager Presse» pravi: «Tretji del sporeda (harmonizacija narodnih pesmi), ki je pri nas skorajda nameček, je tvoril nasprotno pri Slovencih integralen del koncerta in pri pred-našanju pesmi s Kosova so prišle znamenite kvalitete tega zborovega predavanja šele v polni lepoti prav do veljave.
Hubadove liarmonizacije so jako efektne.»
* * *
Za nami nepozabna pot. Poln življenske sile in novega hotenja po udejstvovanju v širokem svetu in doma je prišel zbor z bogatimi trofejami, številnimi venci in dragocenimi darovi domov. Sad dolgoletnega dela in prizadevanja je dozorel. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske je vnovič pokazal, da resnično živi močno življenje, njegova duša — dirigent pa je dobil med Čehi svoje do zdaj najvišje priznanje in najgloblje razumevanje v centrih češke glasbe.
Koncertna turneja Matice nam je pridobila ugled na zunaj, utrdila je vezi med našimi in češkimi zbori, med našimi in slovanskimi mesti v bratski republiki, ugotovila je nivo naše zmožnosti pred tujo sodbo in je zato pomenila vsesplošen umetniški slovenski uspeh. To je priznala tujina. In njej bolj verjamemo kot sebi.	—i.
Naši skladatelji
Ferdo Juvanec je bil rojen dne 5. aprila 1872. pri Sv. Vidu nad Cerknico. Obiskoval je dvoraz-redno osnovno šolo v Planini pri Rakeku, kjer je bival njegov oče kot upokojen učitelj, nato je dovršil IV. razred na II. deški osnovni šoli na
Grabnu v Ljubljani, 5 razrede na državni gimnaziji istotam in leta 1891. državno moško učitel jišče z zrelostnim izpitom za pouk na občih osnovnih šolah. Učiteljeval je v Cerknici pri Rakeku (1891—1905), v Postojni je bil šolski upravitelj (1903—1919), od leta 1919. do 1926. pa šolski ravnatelj dodeljen v službovanje prosvetnemu oddelku velikega župana ljubljanske oblasti, leta 1926. pa na lastno prošnjo upokojen.
Z glasbo se je pečal že v ljudski šoli in na učiteljišču. V glasbi sta mu bila učitelja Fran G e r -bič in Anton Nedvčd. Na učiteljišču je vodil dijaški pevski zbor, v Cerknici je imel tamburaški zbor, v Postojni je sodeloval v salonskem orkestru, v pevskem zboru, šest let je oskrboval tudi službo organista v postojnski cerkvi. Ob prihodu v Ljubljano je ustanovil «Ljubljanski učiteljski mešani pevski zbor» ter je z njim nastopal v Ljubljani, Beogradu, Novem Sadu, Metliki, Radgoni, Murski Soboti, Ljutomeru in Ptuju. Juvančeve skladbe so izšle v izda jah Glasbene Matice («Rožmarin», «Slovenska zemlja», «Pastir», nagrajen leta 1895. s častno nagrado Ptujskega pevskega društva), v založbi j. M. «Molitev neodrešenih», v izda ji Ljubljanske župe J. P. S. «Budnica», v «Novih Akordih» «Izgubljeni cvet» itd., itd. Mnogo skladb ima v rokopisih, več eno-, dvo-, troglasnih mladinskih pesmi je izšlo v «Zvončku». Juvanec je član glavnega odbora in pevskega zbora Glasbene Matice, član Filharmonične družbe ter odbora ljubljanske župe J. P. S.
Zgodovina pevskih društev
ZGODOVINA PEVSKEGA DRUŠTVA «ZVON» V ŠMARTNEM PRI LITIJI.
V Šmartnem pri Litiji je leta 1884. nadučitelj Ivan B a r 11, tudi pesnik in skladatelj, ustanovil moški zbor 18 pevcev, ki je po kratkem vežbanju priredil pevsko veselico. Pevsko društvo «Zvon» pa je ustanovil šele leta 1898. Poučeval je moški in mešan ter tamburaški zbor, ki jim je ostal vnet vodja do svoje smrti leta 1900. Za njim je petje poučevala učiteljica Nosova, zbor pa je pri nastopih vodil učitelj P i k e 1 j. Od leta 1902 do 1906. je bil društveni pevovodja učitelj Rudolf Pleskovič, v letu 1907. sodnik Ivan N e -r a d iz Litije, v letih 1908. in 1909. Albin Lajovic, leta 1910. Emil Lajovic, do leta 1914. visokošolec Rajko Pir-n a t iz Ljubljane, pomagal pa je tudi Peter J e r e b iz Litije. Med vojno je društvo počivalo. Leta. 1922. je zopet oživelo in imelo pevovodjo v učitelju Svatopluku S t o v i č k u, takoj naslednje leto je njegovo mesto prevzel Mirko P r e m e 1 č, ki je zbor vzorno vodil do leta 1926. Poslej je bilo društvo zopet brez pevovodje. — Vedno menjavanje pevovodij je bilo društvu v kvar, vendar pa je redno prirejalo veselice in koncerte, sodelovalo je na narodnih prireditvah doma, v Litiji, v Št. Vidu, Stični, Zagorju, Trebnjem, Mokronogu in drugih krajih litijskega okraja, priredilo je večkrat pevske izlete v Ljubljano, na Bled, v Postojno, v Kamnik, na Dol pri Hrastniku, v Laško in Zagreb. Društvo šteje 35 izvršujočih članov in članic. Ob proslavi 351etnice obstoja leta 1924. je odlikovalo svoja najstarejša člana Franca Ha up t mana in Franca Blanča s častno diplomo, v letih 1925. in 1926. je uspešno sodelovalo na koncertih Ljubljanske župe J. P. Z. v Ljubljani. Poleg že imenovanih delavnih Zvonašev zaslužijo, da jih omenimo, še: Franc K n a f 1 i č (prvi predsednik), Ivan Razboršek (predsednik od 1908. do 1913.), Ferdo T o m a z i n (na čelu društva od 1915. do 1926.), Tinče A d a -in i č, Ognjeslav F i n c i n g e r, oba na vojni padla tenorista Lojze in Franc V o z e 1 j. Srečko in Jože Rus in Gabrijel H a u p t m a n.
Iz naših organizacij in društev
lz okrožnice glavnega tajništva J. P. Z. (20. junija 1928.), ki so jo prejela vsa v nji včlanjena društva, posnemamo sledeče vesti in opomine. 1.) IV. kongres delegatov J. P. Z. se vrši na jesen tekočega leta. — 2.) Glavno tajništvo je poslalo vsem društvom Zveze glasbena izdanja. 40 društev ni skladb niti vrnilo, niti plačalo, 135 društev pa je izdaje vrnilo. Državni tiskarni v Beogradu dolguje J. P. Z. za note znesek 26.000 Din in glavno tajništvo prosi vse zbore, da se nanje naroče, sicer jih bo črtalo iz imenika včlanjenih društev. Istočasno prosi glavno tajništvo za poravnavo članarine za leto 1927./1928.. ki jo je dosedaj nakazalo le 26 društev. — Društva naj čimprej pošljejo podatke o svojem delovanju za Almanah in fotografijo zbora, naj pošiljajo od vsake prireditve po dva sporeda glavnemu tajništvu in od vsakega samostojnega koncerta 5 % dohodkov za tanti-jeme skladateljem, kojih skladbe so izvajala, da nakažejo od vsakega prostovoljnega sodelovanja 5 % čistega dobička za blagajno J. P. Z. — Važno! Prošnje za polovično vožnjo po železnici povodom koncertov je treba nasloviti na Generalno direkcijo državnih ^železnic v Beogradu potom Umetniškega oddelka ministrstva prosvete. Na prošnji kolek za 5 Din. Prošnje za plačanje 10 % veselične takse za koncerte je treba vložiti na naslov Umetniškega oddelka ministrstva prosvete v Beogradu, kolkovano s 5 Din in 20 Din za odgovor. Prošnje je treba vlagati pravočasno in ne zadnji teden pred prireditvijo. — Društva opozarjamo, da je izdalo Prvo beogradsko pevačko društvo cenik v njegovi založbi izišlih skladb. Državna tiskarna v Beogradu pa razpošilja 17 skladb Petra Krstiča za moški, ženski in mešani zbor. Glavni tajnik poziva, da pevska društva v SHS zbirajo denar v prilog potresnim ponesrečencem v Bolgariji in prosi, da pevci naročajo Jubilarni zbornik u reči i slici, ki ga izda v proslavo lOletnice ujedinjenja Matica živih i mrtvih Srba, Hrvata i Slovenaca.
Peter Jereb — šestdesetletnik. Saj skoro ni mogoče! Ves mladeniški je še, živahen, poredne tekste komponira in v svojih preprostih pesmicah fantovsko zakroži, liti jsko «Lipo» z vnemo uči, v cerkvi orgla in vodi petje, pa bi bil šestdeset let star! «Jutro» nas je na jubilej opozorilo in tik pred zaključkom lista nam je še mogoče, da Petru Jerebu, našemu zvestemu sotrudniku, k šestdesetletnici njegovega rojstva iskreno čestitamo! Naj ostane še dolgo dolgo vrsto let zdrav in vesel, delaven in podjeten!
Večina pevskih društev in zborov ima sedaj počitnice, kajti v vročini je obisk vaj slabši in po vseletnem delu je treba tudi zborom in pevovodjem malo odpočitka. V jeseni pa zopet na delo!
Potrebo skupnih pevskih nastopov so dokazala in prvo pobudo dala za ustanovitev mariborske župe JPZ sledeča društva: Pevsko in godbe no društvo v G u -ž t a n j u, pevski odsek Sokola v Dravogradu ter pevsko društvo Velka v Podvelki, s tem, da so priredila dne 13. maja t. 1. v Dravogradu ter 3. junija t. 1. v Prevaljah dva skupna koncerta z nastopi posameznih društev in pevcev vseh treh društev v skupnih zborih pod vodstvom pevo-vodje P. M o č n i k a. Oba koncerta sta bila dobro obiskana; uspehi sta v moralnem in gmotnem oziru. Društva se sedaj pridno pripravljajo za prihodnji skupni koncert, ki se bo vršil na jesen.
Celjska proslava dr. Schvvabove šestdesetletnice. Celjsko pevsko društvo, ki mu je bil skladatelj dr. Anton Schwab dolgo vrsto let pevovodja ter mu je poklonil svojo povsod priljubljeno skladbo «Zlata kanglica», je dne 16. junija t. 1. proslavilo jubilantovo šestdesetletnico rojstva z dostojnim resnim koncertom, ki je privabil v Celjski dom številno občinstvo, tako da je bila velika dvorana skoro popolnoma zasedena. Prireditelji so proslavo dr. Schwabove šestdesetletnice združili s proslavo petdesetletnice skladateljev Adamiča. Lajovica in Vodopivca ter so izvajali spored izključno skladb vseh štirih jubilantov in je koncert ostavil vtis stilne prireditve. Celjsko pevsko društvo je likratu po dal jši pavzi občinstvu predstavilo svoj mešani zbor in pokazalo, da živi in dela. S svojim novim pevovodjo, absolventom ljubljan-
skega konservatorija in učiteljem petja v Celju g. Josipom Šegulo je društvo pridobilo novo, mlado, delavno, za resno koncertno petje vneto moč, pravega in sposobnega moža, ki je «raztresene ude» nekdanjega zbora zbral, pritegnil k funkciji nove pevce in pevke ter z novim zborom v res kratkem času — vadili so komaj tri mesece! — z vestnim, neutrudljivim vežbanjem skrbno liaštudiral spored sobotnega koncerta in je z njim pokazal nepričakovano lep, hvalevreden uspeh. Zbor šteje okoli 50 pevcev in pevk, ima zlasti v ženskem zboru dober glasovni materijal, tenorji so še nekoliko rezki, basom manjka par nizkih, fundamentalnih glasov. Za začetek je zbor dobro vpet, pazljiv in je nekatere skladbe dinamično in agonično izvrstno predaval. Največjo srečo je imel z Lajovčevo «Kišo», lepo vezano, fino dinamično podano, dalje s pogumno odpetimi «Pastirčki» in šegavo prednašanimi «Kroparji» istega skladatelja. Doktor ochwab je bil na sporedu zastopan z nežno «Moji devojčici» (iz JNovih akordov), z novimi «Zvonovi» (iz Pevca), ki so jih na viharne aplavze morali ponoviti, ter pobožno, povsod popularno «Zdravo Marijo», v kateri je g. Zinka Lovrečeva krasno odpela sopranski solo. Vse tri so učinkovale in občinstvu silno ugajale. Med E. Adamičevimi skladbami je poleg «Tožbe» najbolj ugajala «Kresovale tri devojke», ki so jo živahno, ritmično razgibano zapeli in morali ponav ljati. Zbor je pa celo najtrši oreh vsega sporeda, Adamičev mešani zbor «Pred spanjem» (tokrat šele drugič izvajan), dobro stil in dokazal, da se lahko loti novih, težkih skladb. V. Vodopivec je imel na sporedu dve preprosti, melodijozni in pevni stvarici: «Vipavsko» in «Ves dan pri oknu», ki sta si takoj osvojili srca poslušalcev. Publiki je bila prireditev — trajala je s pavzami vred le petčetrt ure — skoro prekratka, poslušala bi bila še in še. Pred začetkom koncerta je predsednik CPD g. Fink v lepo zasnovanem govoru očrtal življensko delo in zasluženo glasbeno udejstvovanje dr. A. Schwaba (ki ga je društvo imenovalo za svojega častnega člana), Emila Adamiča, Antona Lajovica in Vinka Vodopivca, na kar je moški zbor ognjevito zapel Adamičevo «Zdravico». Po prvem delu koncerta pa je izročilo CPD dr. Schwabu krasen lovorjev venec s trobojnicami, jubilanta je nagovoril pevovodja g. Zorko Prelovec, ki mu je prinesel pozdrave ljubljanske župe JPS in njenega starešine g. Mateja Hubada, s sporočilom, da bo župa v jeseni na velikem pevskem koncertu oficijelno proslavila skladateljevo 60let-nico z izvajanjem ene njegovih skladb. Obenem mu je z zastopniki pevskega društva «Ljubljanski Zvon» izročil diplomo častnega članstva in zahvalo za naklonjenost društvu in «Zborom». Jubilant je prejel več krasnih šopkov, obsipali so ga s čestitkami in neponehajočimi ovacijami. Bil je lep pevski večer, razveseljiv za jubilanta in časten za Celjsko pevsko društvo, ki mu želimo pod novim pevovodjo nadal jnjih, čim lepših uspehov!	P.
Celjsko pevsko društvo je ta koncert ponovilo dne 27. junija v Laškem. Žal ga je posetilo komaj 65 oseb in še od teh je bilo dvajset iz Celja. Razumljivo je, da slabi obisk ni mogel blagodejno vplivati na zbor, ki se je pa vseeno dobro odrezal, morda nekoliko slabše kot v Celju, dasi navzoči skladatelj dr. Schwab in Laščani lepega petja niso mogli prehvaliti. «Slovencev» poročevalec J. je koncert zelo pohvalil, vendar je poročilu dodal tale repek: «V splošnem sem imel vtis, da imam pred seboj prvovrstne, jako izvežbane pevce, s katerimi bi sposoben in izkušen pevovodja dosegel izredne uspehe.» (Podčrtalo uredništvo.) Ker je «Slovenec» že po koncertu CPD v Celju enkrat in topot vnovič lopnil po zmožnostih in sposobnostih sedanjega pevovodje strokovnega učitelja J. Šegule, domnevamo, da so te notice narekovale strankarska zagrizenost, zloba ali pa zavist. Z mirno vestjo trdimo, da je edinole zasluga pevovodje Šegule na reorganizaciji in uspešnem delu CPD. Pevci in pevke so nam sami to izjavili in povedali, da je Š e g u 1 a iz števila 13 prejšnjih pevcev CPD v treh mesecih s temeljitim, včasih celo prerigoroznim študijem postavil na oder 52 pevcev in pevk. po poročilu J. prvovrstnih in i z vež bani h! Čigava zasluga? Šegule. V zahvalo za svoj trud in idealno navdušenje do petja je prejel dve nezasluženi moralni klofuti. Zato mu pač ni treba obupati in vreči puške
v koruzo. Naprej tako kot d o s e d a j, z b o r 11 a j stremi č i m d a 1 j e višje, zavistneži pa naj po listih stresajo svojo zlobo, kolikor jim drago! — Tem potoni pa se vnovič obračamo do vseli slovenskih političnih listov s prošnjo, da med naše pevske vrste ne zanašajo razdora s poročili o koncertih kateregakoli zbora, bodisi JPZ ali PZ. ki niso pisana iz ljubezni do umetnosti in naše pesmi, marveč morda iz zlobe, zavisti ali celo iz strankar-stva.	P.
Glasbeno društvo «Hrastnik» je po daljšem odmoru nastopilo z nanovo osnovanim mešanim zborom na koncertu dne 17. junija t. 1. v dvorani Narodnega doma v Hrastniku. Zbor je štel 42 pevcev in pevk, 22 sopranov in altov ter 22 tenorjev in basov. Sodeloval je tudi društveni salonski orkester (10 oseb). Vse točke sporeda je naštudiral in dirigiral pevovodja Davorin Č a n d e r, ki je zbor pred štirimi meseci seznanil z osnovnimi pojmi teorije in se še le nato odločil na študiranje koncertnih skladb. Mešan zbor je izvajal C. Pregljevo «Ena t i č k a priletela» (iz «Zborov»), A. Foersterjevo «Ljubico», dr. Fr. Kimovčevo «Marko skače» (iz «Pevca») in K. Adamičevega «V o 1 -k a š i n a», za soli, mešan zbor in orkester, ženski zbor pa V.Mirkovo «Jurjevo» s klavirjem (iz «Zborov»). Na sporedu so bile še orkestralne točke, dalje dva komada za gosli s klavirjem, in solospev s klavirjem. Koncert je lepo uspel, bil je tudi dobro obiskan, tako da ga je društvo moralo čez teden dni ponoviti.
Pevsko društvo «Zora» na Jezici pri Ljubljani je priredilo dne 8. julija t. 1. svojo vsakoletno poletno pevsko prireditev s sodelovanjem svojega in tudi drugih pevskih zborov.
Prvo slovensko pevsko društvo «Lira» v Kamniku je pod vodstvom svojega pevovodje Cirila Vremšaka uspešno kon-eertiralo v Ribnici in Logatcu s sporedom novejših umetnih in narodnih pesmi v moškem zboru.
Pevski zbor «Bralnega društva» v Gorjah je koncertiral dne 29. aprila t. I. pod vodstvom pevovodje A. B i ž a 1 a. Izvajal je skladbe iz «Pevca» in «Zborov». — Pevski zbor «Sloge» v Radovljici pa je isti dan na svojem koncertu, ki ga je vodil pevovodja A. F a b i a n, prednašal moške, mešane in ženske zbore skladateljev Gerbiča, Kimovca, Doli-narja, Klemenčiča, Tomca, Prelovca in dr. Schwaba. Po poročilih navzočih glasbenikov obe društvi vidno napredujeta. Štejejo ju med izredno delavne člane «Pevske Zveze».
Narodno železničarsko glasbeno društvo «Drava» iz Maribora je koncertiralo pod vodstvom svojega pevovodje A. Hrovata dne 29. junija 1.1. v Bohinjski Bistrici, 30. junija na Jesenicah in 1. julija v Begunjah na Gorenjskem. Na sporedu je imelo 17 umetnih in narodnih pesmi za moški zbor. Izvrstni moški zbor «Drave» je povsod pel v veliko veselje domačinov in posebno letoviščarjev, ki tako radi poslušajo slovenske pesmi.
Pevsko društvo «Krilato kolo» uslužbencev cestne električne železnice v Ljubljani je bilo ustanovljeno dne 2. maja 1925. Ustanovil ga je Anton F u r a r. Od ustanovitve pa do 12. avgusta 1927. je zbor svoje prireditve prirejal pod pokroviteljstvom strokovne organizacije. Dne 12. avgusta 1927. se je vršil ustanovni občni zbor ter je s tem prešel zbor v svoje lastno društveno delovanje. Leta 1928. je na občnem zboru dne 27. januarja 1928. bil izvoljen sledeči odbor: za predsednika Edvard Terkuč, za podpredsednika Josip S c h n e i d e r, za tajnika Pavel B a 1 o g, za blagajnika Josip H r e n, odbornika Franc J u h o n t in Ivan O m e r z a ter za pregledovalca računov Leopold Ce j. Društveni pevovodja je Pavel B a 1 o g od početka do sedaj. Zbor se pripravlja za jesensko in zimsko pevsko prireditev.
Hrvatsko pjevačko društvo «Danica» v Sisku je priredilo cerkven koncert s sodelovanjem orgelskih virtuozov Frana Dugana st. in sina Čedomila Dugana, operne pevke Engel-lebo, koncertne pevke J. Popo vice ve in koncertnega pevca 1. Keretica ter gdč. K. Pomajbe. Pod taktirko pevovodje Fr. Medrickega so izvajali pater H. Sattnerjevo kantato «V pepel nični noči».
Hrv. pjev. društvo «Jeka» v Samoboru pri Zagrebu je na svečanem koncertu v proslavo biskupa Strossmayerja iz-
vajalo pod vodstvom M. Z j a I i č a skladbe Šestaka, doktorja Schwaba, C. Preglja, F. S. Vilharja, V. Vodopivca, Avg. Le-bana in V. Novaka.
Desetletnico svojega obstoja je pjevačko društvo «D u -b r a v a» v Dubrovniku proslavilo dne 25. maja t. I. zvečer ob 20/4 v Bondineni gledišču s slavnostnim koncertom, na katerem je pod vodstvom svojega pevovodje J.Vlacha Vru-tickega izvajalo moške, ženske in mešane zbore skladateljev N. Purcella (1658.—1695.), A. Dvofaka, J. Suka, P. Križ-kovskega, J. Gotovca, J. Hatzeja, M. Milojeviča, J. Pavčiča in V. Vrutickega. — Društvu k prvemu jubileju resnega dela tudi mi iz srca čestitamo!
Pevsko društvo «Tomislav» v Varažclinu je dne 21. aprila izvajalo pod vodstvom dr. E. Kraja nskega dr. B. ši-role «M i s so p o e t i c o», skladbo v stilu klasične polifonije za peteroglasni mešan zbor. Delo obsega 15 stavkov in je izšlo v založbi lista «Sv. Cecilija» v Zagrebu. Po časopisnih poročilih je bilo izvajanje «Missae poeticae» — ki ji je prisostvoval tudi skladatelj — izvrstno.
Hrv. pjev. društvo «Trebevic» v Sarajevu išče rutiniranega pevovodjo. Ponudbe in zuhteve na naslov: Hrv. pjev. društvo «Trebevic», Sarajevo, Napretkova palača. II. kat.
Državna gimnazija v Bihaču (Bosna) je priredila dne 2, junija t. 1. glasbeno akademijo s pevskimi in glasbenimi točkami. Duša prireditve je bil prof. Jos. B. Brnobie, bivši pevovodja ljubljanskega «Slavca».
Srpsko pevačko društvo «Sloga» v Sarajevu je proslavilo v dneh 7. in 8. juliju štiridesetletnico svojega obstoja.
Novosti
Ljubljansko narodno gledališče v letu 1928. Izdal Pavel D e b e v e c, založila uprava «Razgleda». Cena vezani knjigi 40 Din. Vsebina: Naši igralci. (Ciril Debevec.) O razvoju naše scene. (Prof. Osip Šest.) Naš operni problem. (Mirko Polič.) Mirko Polič, ravnatelj in dirigent opere. (Matija Bravničar.) Naši pevci. (Pavel Debevec.) Operni dirigenti. (Mat. Bravničar.) Zanimiva knjiga, ki jo krasi nad 50 strani slik in portretov, hoče biti trenutna podoba našega današnjega gledališča, ki zaključuje petintrideset let slovenskega igralstva in gre v novo orijentacijo evropske umetnosti. Vsem ljubiteljem našega gledališča jo v nakup in čitanje iskreno priporočamo!
Alojzij Mihelčič: Mašne pesmi za moški zbor. Samozaložba. Celje 1927. Slavospev Kristusu kralju. Za mešani zbor in orgle. Celje 1928. Kristusu kralju. Šest obhajilnih pesmi, za moški zbor zložil Alojzij Mihelčič. Celje 1926. — Priporočljive, lahke skladbe.
Skladatelj Risto Savin je komponiral solospev «Maske-rada» na besedilo F. Oniča za bariton in klavir.
Skladatelj Slavko Osterc je dokončal svojo novo opero.
Karlo Adamič: «Alina mater». 19 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri 30 Din, glasovom po 5 Din. Preproste pesmi, v harmoniji včasih namenoma izumetničene, ki pa ne prineso novih glasbenih misli. Namesto 19 bi bilo bolje 10 dobrih, novih, četudi preprostih in neizumetničenih. — Zbirka bo dobro došla le cerkvenim zborom, ki sanjajo o starih časih in odklanjajo napredek v naši cerkveni glasbi.
Emil Adamič: «Pet ženskih dvospevov» (zborov) s klavirjem. Založba pevskega društva «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani. Cena partituri 25 Din. Teh pet mičnih skladb je že opetovano z velikim uspehom pel trboveljski «Zvon». — Študirajte jih!
Vasilij Mirk: «Deset povesti za našo klavirsko mladino.»
Zbirka lahkih rondojev na podlagi narodnih pesmic. Založba pevskega društva «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani. Cena partituri 20 Din. Starši naj kupijo svojim otrokom, šole pa priporoče svojim učencem in učenkam te ljubke igračiie!
P. H. Sattner: «Slavospevi na čast presvetemu Srcu Jezusovemu». 10 skladb za mešani zbor z orglami. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri 25 Din, glasovom po 5 Din. Vseskozi blagoglasne, plemenite skladbe, ki
jili bodo dobri in tudi šibki zbori zelo veseli. Priporočajo se same.
Anton Jobst: Napevi k lavretanskiin litanijain. Za mešani zbor in orgle. Samozaložba. Cena ? Sedem napevov, namenjenih dobrim cerkvenim zborom, kratkih sicer, pa opremljenih z barvito, dražljivo kromatično orgelsko spremljavo. Jobst očividno raste, napreduje. Obe, zadnjič v «Cerkvenem Glasbeniku» priobčeni pesmi in pričujoči napevi so dokaz naše trditve.
Fr. Marolt: Osem blagoslovnih pesmi za mešan zbor z orglami. Samozaložba. Cena posameznemu izvodu 10 Din, od šest izvodov dalje 6 Din. Naročajo se pri skladatelju Francu Maroltu v Ljubljani, Stari trg št. 3/II. Priporočljive, prikupne, razmeroma lahke pesmi.
Prof. Hinko Druzovič: Posebno ukoslovje šolskega pevskega ponka. (Druga, predelana izdaja.) Izdala «Slovenska šolska matica». Cena ? Zelo praktična in uporabna knjiga ne le za pouk šolskega, marveč tudi društvenega petja. Naj bi jo preštudiral vsaj vsak pevovodja!
Glasbeni dar H. P. S. za prvo in drugo četrtletje 1928. Krsto Odak: «P r o d j e momče k r o z selo...»; Antun Dobronic: «Ljubezen brez upa»; Zlatko Grgoševič: «P o s 1 e n i č k a», moški zbori; Pavao Markovac: «T a v n a noči», mešan zbor; Antun Dobronic: «Ljubovno pismo če t a še»; Krsto Odak: «Naši oče vi»; Boris Krnic: «Noč», moški zbori; Franjo Dugan ml.: «Rožica rumen a», «M amica su štrukle pekli», mešana zbora. H. P. S. pridno obdar ja svoja društva z dobrimi zborovskimi skladbami.
Stanko Premrl: «Pozdrav vladiki». Mešan zbor. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri 5 Din. Prigodnica v proslavo tridesetletnice škofovanja Antona Bon. Jegliča. Vznešena, slavnostna, za izvajanje netežka in hvaležna skladba.
Vabilo na naročbo. Pevska zveza v Ljubljani bo izdala razpravo «O meri v slovenski narodni pesmi», ki jo je spisal naš dober poznavalec narodne pesmi prof. M. Bajuk (in je izhajala v letošnjem «Pevcu»), v posebni knjigi, ki bo obsegala ,okrog 100 strani v velikosti «Pevca». V njej bo kritično predelanih nad 300 narodnih pesmi, ki so bile kakorkoli napačno objavljene in bodo v popravljeni pravi meri natisnjene. Poleg tega bo obsegala knjiga važna poglavja iz ritmike naše narodne glasbe sploh. Natisnjena bo do septembra t. I. Ker je ta tvarina posebno zanimiva in v naših razmerah prva in edina te vrste, ki bo pokazala marsikaj bistveno važnega zlasti našim skladateljem in onim, ki se pečajo s folkloristiko, vabimo na naročbo in sporočamo: 1.) kdor je naročnik «Pevca» in pošlje naroč nino do I. septembra t. I., dobi knjigo za 20 Din; 2.) vsi. ki niso naročniki «Pevca», jo dobe pod istimi pogoji za 30 Din; 3.) za vse poznejše naročnike ho stala pri poznejših naročilih 50 Din. Naročnina se plača lahko tudi v dveh mesečnih zaporednih obrokih. Naročnino sprejema Pevska zve/a v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 5. — Odbor P. Z.
Listi
«Nova Muzika.» Dvomesečnik za vokalno in instrumentalno glasbo. Letnik I., št. 1. Ureja Emil Adamič, izdaja in zalaga «Glasbena Matica» v Ljubljani. Vsebina literarne priloge: E. Adamič: «Novi Muziki» na pot. St. Vurnik: Nova muzika. S. Osterc: Glavne struje sodobne glasbe in njih eksistenčna upravičenost. O. Šest: Opera — režija — in moje stališče do obeh. I. K. Sancin: Razmišljanja o smoterni glasbeni vzgoji našega naraščaja. — Iz domačih glasbenih listov. Osebne vesti. Koncerti — opera. Razne glasbene zanimivosti. Muzikalije in knjige. Iz redakcije. — Vsebina glasbenega tlela: L. M. Škerjanc: «Jesenski dan»; M.Bravničar: «Skozi gozd je šel»; M. Kogoj: «Letski motiv»; S. Osterc: «Solnee v zavesah» (solospevi s klavirjem); M. Logar: «Romanca o dišavi smrekove smole»; St. Premrl:« Otroško kolo»; J.Pavčič: «Ura»; S. Osterc: «Dve miniaturi». — št. 2. Vsebina literarnega dela: J. Mantuani: «-{- Fr. Ser. Villmr»; Stein-Koželj: «O novi muziki»; SI. Osterc: «Kratek pregled sodobne češke glasbe»; R. Savin: «Kako je nastala opera .Ma-
tija Gubec'». Iz domačih glasbenih listov. Glasbene priloge. Osebne vesti. Koncerti — opera. Razne glasbene zanimivosti. Iz redakcije. — Vsebina glasbenega dela: A. Lajovic: «Begunka pri zibeli»; Z. Grgoševič: «Kak su zajec i lesica puto-vali» (solospevi s klavirjem); S. Koporc: «Iz dnevnika žalostnega tovariša» (za klavir); K.Pahor: «Snežec» (za glas in klavir); I. Ocvirk: «Intermezzo» (za gosli in klavir); S. Šan-tel: «Rokoko» (za C-klarinet ali gosli s klavirjem); M. Taj-čevič: «Dječija uspavanka» (za glas in klav.). — Št. 3. «Nova Muzika» je posegla v naš zborovski delokrog in je poklonila «Obiliču», «Kolu». «Mladosti», pevskim zborom ljubljanske in mariborske Glasbene Matice glasbeni del zvezka v zahvalo, da so odkrili zapadu novo zborovsko pevsko umetnost. V složno kolo je združen ves jugoslovanski jug: Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari, zastopani so slovenski skladatelji L. M. Škerjanc, M. Kogoj, S. Osterc, hrvatski K. Odak, j. Štolcer-Slavenski, srbski M. Milojevič in bolgarski D. Hristov. Za «Malo Novo Muziko» pa sta prispevala j. Ravnik in B. Širola. — «Nova Muzika» je naslednica «Novih Akordov». V svojih prvih zvezkih je z besedami in skladbami točno označila svoj program: težnjo za sodobnim napredkom v naši glasbi. S pestro, zanimivo in obsežno vsebino, z elegantno opremo in ličnim tiskom si je na mah pridobila mnogo prijateljev, naročnikov in čitateljev in želimo ji največjih, najlepših uspehov! Naročite se tedaj na «Novo Muziko», ki stane letno 100 Din! Naroča se pri «Glasbeni Matici» v Ljubljani.
«Muzika.» Časopis za muzičku kulturu. Uredniki M. Milo-jevič, Kosta Manojlovič in Rikard Schwarz. Naslov: Neina-njina 24. Letna naročnina: 120 Din. Do sedaj smo prejeli le 1., 5. in 6. zvezek. List prinaša temeljite glasbene članke, poročila, razmotrivanja, razpisuje ankete, prinaša pa tudi skladbe. Tiskan je v cirilici in latinici. Našim naročnikom ga toplo priporočamo!
«Cerkveni glasbenik.» Urednik Stanko Premrl v Ljubljani, Pred škofijo 12/1. Letna naročnina 40 Din. št. 3/4. Adolf Gröbming: Nekaj poglavij iz fiziologije in fonetike. St. Premrl: Jakob Aljaževe skladbe. F. Ferjančič: Nekaj malenkosti našim pevovodjem v album. St. Premrl: Cerkveno ljudsko petje. V.Vodopivec: Franc Schubert. Organistovske zadeve. Koncertna poročila. Dopisi. Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo. Naši glasbeni listi. Razne vesti. To in ono. V glasbeni prilogi je objavl jenih pet mešanih zborov: Ant. Gruma «Varstvo sv. Jožefa». St. Premrla «Vnebohod», A. Jobsta «Sv. Anton Padovanski», «Sv. Alojzij spoznavalec» in A. Mava «Raz-krij se». Na uvodnem mestu št. 5. in 6. predlaga v kratkem članku dr. Fr. Mlinar-Cigale anketo o cerkveni glasbi, rekoč, «da bi bilo za razvoj slovenske cerkvene glasbe zelo koristno, ako ne naravnost potrebno, da bi se razmerje slovenske cerkvene glasbe do svetne glasbe med Slovenci enkrat temeljito in vsesplošno kritično obravnavalo in fiksiral odnos ene glasbene panoge do druge». Naše, na kratko povedano mnenje: Slovenska cerkvena glasba je prav tako sestaven del našega glasbeno-kulturnega stremljenja in hotenja kot svetna. Cecilijanskemu pokretu sta orala ledino pok. Ant. Foerster in pater H. Sattner. Iz tega pokreta pa je izšla struja, orijentirana v sodobno glasbeno smer, ki pa iz njih skladb še vendar veje domač, slovenski duh. Tu so Stanko Premrl in vsi njegovi sodelavci — ne bomo jili imenoma naštevali — zaorali v našo cerkveno glasbo globoke brazde, ki nam kažejo za njen napredek lepo perspektivo v bodočnost. Vsejano seme klije. Mestni cerkveni zbori tekmujejo med seboj, kdo bo službo božje počastil s času primerno, umetno glasbo, in še večjo hvalo zaslužijo podeželski zbori, ki tudi nočejo zaostati za mestnimi. Predpogoj napredka naše cerkvene glasbe pa ne sloni na skladateljih, ki itak producirajo številne izdaje skladb, marveč na — organistih. Vseh nas, ki nam je glasba pri srcu, hi morala biti dolžnost, da organistom ustvarimo stanu primerno eksistenco in videli bomo še večje uspehe. Tedaj pa bo izginil s cerkvenih korov ves glasbeni šund, organisti bodo, zadovoljni s svojo eksistenco, proučevali nove skladbe in jih tudi izvajali. — Pa še nekaj. V korist napredka naše cerkvene glasbe bi bilo pa umestno predvsem to. da se s cenzuro kateregakoli glasbenega foruma, komiteja, juryja zabranijo izdaje slabih, diletantskih, na preležane stare
tekste uglasbenih cerkvenih pesmi in da so vsi skladatelji pri izberi besedil za svoje skladbe nekoliko izbirčnejši kot do sedaj. — Iz nadaljnje vsebine «Cerkvenega glasbenika» opozarjamo predvsem na za vse pevovodje in zbore dragoceno novost, članek prof. A. Grobminga «O fizijologiji in fonetiki» in na S. Koporčevo poročilo o znamenitem češkem orgelskem virtuozu B. Wiedermannu. Sicer pa: čitajte «Cerkveni glasbenik»!
«Pevec.» Glasilo «Pevske Zveze». Urednik dr. Anton Do-linar; uredništvo v Ljubljani, Florijanska ulica 18; uprava: .Miklošičeva cesta 7. Letna naročnina 30 Din. Vsebina št. 1/2: Prof. M. Bajuk: Mera v slovenski narodni pesmi. Naši pevski tečaji. Vestnik «Pevske Zveze». Iz koncertnega življenja. Nove skladbe. Iz glasbenih listov. Razne vesti. V glasbeni prilogi objavlja dr. Z. Mlinar-Cigale tri muropoljske narodne za mešani zbor, moški zbor «Vriska fantu»; M. Tome pa podaja ženski zbor «Spomin». — Vsebina št. 3/4: Dr. A. Do-linar: Ob stoletnici Schubertove smrti. Prof. M. Bajuk: Mera v slovenski narodni pesmi. Naši pevski tečaji. Vestnik «Pevske Zveze». Iz koncertnega življenja. Iz glasbenih listov. Razne vesti. Glasbena priloga prinaša dve nagrobnici St. Premrla za moški zbor: «Z Bogom, srce plemenito!» in «Jamica tiha»; mešan zbor dr. F. Kimovca: «Grob na Poljskem» in moški zbor A. Jobsta: «Pesem».
«Sv.Cecilija.» Urednik Janko Barle v Zagrebu, Kaptol br. 31. Letna naročnina 40 Din. Sv. 2. Vsebina: O. Antonin Zaninovič, O. P.: Dva odlomka iz d vaju starinskih Graduala. Dr. J. Mantuani: Frančišek Ksaver Križman, izdelovalec orgel. Dr. B. Širola: Novo naziranje o slavenskoj pučkoj po-pijevci. J. Barle: f Serafinu Vilharu. R. Alexander: Glaz-beno pismo iz Beča. Dr. M. Cihlar-Nehajev: O našim pje-vačkim smotrama. Dr. M. Stahuljak: Iz kitaraškog svijeta. 1. Kokot: Moje uspomene na cecilijanski Paris. VI. D.: Sitne muzikalne vijesti iz Engleske. L. Šafranek-Kavič: Glazbena sezona u Zagrebu. F. Perčič: Pneumatika u seoskim crkva-ma. M. Pavelič: Sveti himni. Aeterna imago. O vječna sliko. — Naši muzički radnici. J. Barle: dr. Jos. Mantuani. J. Barle: •)• Mate Meršič-Miloradič. Iz hrvatske glazbene prošlosti. Dr. Ant. Goglia: Franjo Pokorni. — Naši dopisi. Glazbena literatura. Pregled štampe o glazbi. Razne vijesti. Vijesti Cecilijina društva. Nek je svašta. V glasbeni prilogi skladbe t Fr. Pokornega in O. Ans. Canjuge.
«Prosvetni glasnik.» Glasilo Zveze kulturnih društev v Ljubljani in Mariboru. Letna naročnina 40 Din. Mentor prosvetnim društvom! — Opozarjamo na črtice prof. Hinka Druzoviča o življenju, glasbenem delu f Viktorja Parme (3. zvezek).
«Gledališki list» Narodnega gledališča v Ljubljani. Urejata Oton Župančič in Ciril Debevec. Izšle so št. 10, 11, 12 in 17. V 12. številki se obrača uprava do javnosti in razlaga mizerno finančno stanje gledališča in apelira na pomoč oblastnega odbora in mestne občine. Glede poročila ravnatelja drame, opere, glavnega tajnika in dramaturga. — V št. 17. poroča M. B, o Ljubljanski operi na turnejah, A. B a -latka piše o pariških koncertih, gledališčih in o josephini, S. Ostercpao operah «Vojček», «Cardilac» in «jonny». — Gledališki abonentje in naročniki «Gledališkega lista» dobe namesto 13., 14., 15. in 16. številke knjigo o ljubljanskem Narodnem gledišču z raznimi članki in slikami, ki izide še meseca junija. Prihodnji zvezek «Gledališkega lista» izide za premijero Straussove opere «Salome».
«Naš čolnič.» Urednik prof. Filip Terčelj, Gorica, Riva Piazutta 18, Italia. Letna naročnina za državo SHS 50 Din. — V tretjem zvezku se list spominja petdesetletnice skladatelja Emila Adamiča, poroča o življenju in glasbenem delu ■)■ Frana S. Vilharja in priporoča svojim naročnikom lista «Cerkveni glasbenik» in «Zbore». Poročila so iz peresa skladatelja Vinka Vodopivca.
«Razgled.» Slovenska družabna revija, izhaja mesečno in stane celoletno 80 Din. Uprava je v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II. Vsebinsko zanimiv, s krasnimi slikami opremljen družinski list.
«Svobodna mladina.» Uprava v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 4. Letna naročnina 40 Din. Simpatičen, borben list slovenske svobodne mladine, ki posveča posebno pozornost vsem kulturnim vprašanjem.
«Domači prijatelj», mesečnik za zabavo in pouk (Ljub Ijana, Sv. Petra cesta št. 24) je v drugi letošnji številki poleg ostale zanimive vsebine priobčil I. Peruzzijev sonet «Slovenski pevci — Juliju Betettu» (povodom 25letnega jubileja). «Domači prijatelj» spada v prav vsako zavedno družino, tembolj ker je silno poceni. Letna naročnina znaša le 30Din.
«Kulisa». Časopis za kazalište, kino, variete, društvo i šport. Uredništvo je v Zagrebu, Samostanska ulica št. 9, urednik Teodor Rona. Letna naročnina 100 Din. Odličen, bogato ilustriran list!
«Glazbeni vjesnik.» Mesečnik za promicanje glazbene kulture. Glasilo S. H. P. D. Urednik dr. Milutin Cihlar-Nehajev, uprava v Zagrebu. Boškovičeva 23. Letna naročnina 25 Din. Naše pevske zbore smo že ponovno opozorili na ta list, ki v zadnjem obsežnem zvezku obširno poroča o češkem pevskem festivalu, o ustanovitvi Vseslovanske Pevske Zveze, o nastopu hrvatskih pevskih zborov v Pragi, o sodobni češki glasbi itd. Številko krase slike ■(■ skladatelja Vilka Novaka, predsednika II. P. S. Nikole Fallerja, glavnega tajnika in dirigenta Rudolfa Matza, skladatelja Krste Odaka, artističnega vodje H. P. S. dr. Milutina Cihlar-Nehajeva in posrečene slike iz praških pevskih slavnosti.
«Hrvatska narodna pjesma.» Urednik Rudolf Matz. Uprava: Zagreb, Akademički trg br. 12. V zadnjih zvezkih objavlja list hrvatske narodne pesmi v harmonizacijah, ozironr.i priredbah K. Odaka, R. Matza in Mladena Pozajiča. Pevskim zborom ustreza z ženskimi, moškimi in mešanimi zbori. — Hvale vredno podjetje, priporočljivo v naročbo vsem pevskim društvom!
«Muzičar.» Glasilo «Saveza muzičara u Kraljevini SHS». Urednik Jaroslav Šidak, uprava v Zagrebu, Wilsonov trg 9/1, letna naročnina 48 Din. — Muzički pregled. Dim. Georgijev; Neophodno je potrebno da se upoznamo. A. P. Bersenjev: Bugarska muzička kultura. V. Dimitrov: Dječje muzičke kite u Bugarskoj. Dr. B. Širola-Zl. Grgoševic: Bugarska muzi-kološka literatura. Dr. B. Širola: Makedonske pučke popi-jevke u obradbi Josifa Češmedžijeva. Vijesti. V. šušter-šič—aa: Koncert «Glasbene Matice» (5. marca 1928). St. Vrtička: češkoslovački muzički život u sezoni 1927/1928. Organizacijski pregled: Anketa o odnosu muzike prema filmu. -—šk: Povodom drugog redovnog kongresa Savezne Uprave. J.Andrle: Sumrak ljubljanske opere. Prof. II. Druzovič: Nekaj misli k našim organizatoriškim prilikam.
«Glasnik Muzičkog društva Stankovič», Beograd. Tzhaja vsak mesec na 16 straneh. Urednik Milan P. Bogdanovič. Letna naročnina za člane društva 20 Din, za nečlane 40 Din. Vsebina št. 1. in 2.: Prva reč. Kornelije Stankovič. Nova vrsta članstva. Program rada kora. O amaterstvu u muzici. O «modernizmu» u muzici, Muzičke kučne novine. Društvena poseía. Artur Honegger: Kralj David. Kroz muzički svet. Uprava M. D. Stankovič. Koncert «Hasla». Muzička bibliografija. — Nov glasbeni list, namenjen v prvi vrsti zainter-esiranju javnosti za delokrog glasbenega društva Stankovic v Beogradu.
«Hudebni vychova.» Redaktor Antonin Herman, Praha II., Ječna ulice č. 10; uprava Praha II., Pštrossova ul. 200. List, namenjen glasbenim pedagogom, prinaša aktualne članke in kratek pregled svetovnih glasbenih dogodkov.
Véstnik pévecky a hudebni.» Glasilo POČ v Pragi. Praha II., Hopfenštokova 15/1. Zadnje številke so bile posvečene pripravam za velikonočni praški pevski festival, o katerem poročamo na drugem mestu.
«Tempo.» Listy Hudebny Matice. Urednik Boleslav Vo-mačka in Stanislav Hanuš, Praha III., Besedni 3. Zvezki 5., 6., 7. Vsebina: M. Novák: K padesátym narozeninám Zdeñka Nejedlého. L. Kundera: Janáckova glagolská Mše. K. B. Ji-rák: K opoždenč premiere. V. Štčpan: Esteticky problém současne hudby. A. Hába: K cyklu symfonické tvorby V. Novaka. B. Vomáeka: Pév. sdruženi praiskych ucítelú a Jere-miáSuv «Zborov». R. Medek: «Zborov». J. L. Budin: Voják a tanečnice. A. Hába: Franz Schrecker. — Z hudebního života. Hudebni pedagogika. Slike: Prof. Zd. Nejedly. A. Kriissing. Prof. M. Doležil. Z razstave Hudebni Matice U. B.
«Češka 1 Indita. Časopis vénovany pésténi a šireni hudebního uméní. Urednik za glasbeni del: dr. Jaromir Fiala, Pra-
ha XII., Ve Pštrosce 4, za literarni del: prof. Vrat. Vycpalek, Praha XII., Kolinska 2, izdajatelj: Antonin Novak, Ivutna Hora, Masarykovo namesti č. 252. List izhaja dvakrat na mesec in stane letno 40 Kč. «Češka Hudba» prinaša poleg drugih tudi zborovske skladbe in je po obsegu obširna, po vsebini zelo zanimiva. Podobna je našim «Zborom».
Razno
Prof. dr. Pavel Kozina — petdesetletnik. Malo sem okleval, kako naj oblikujem napis; koncem koncev sem se odločil za to-le obliko, ker je kratka in pove pošteno, kaj sledi. Čujem v svoji slutnji v naprej razne glasove; nekateri se bodo razvozljali v pritrjevalni: «No, vendar!», drugi bodo godrnjali: «Že spet jubilej», — «Kaj pa je tega treba bilo» in podobno. Res je pa, da je dr. Kozina kulturen delavec in da je to treba priznati sine ira et — severo — studio, ako nočemo zagrešiti najostudnejše krivde: zamolčevanje kulturnega dela. — Dr. Kozina je bil rojen v Ljubljani dne 6. januarja 1878. leta. Oče mu je bil profesor zgodovine na ljubljanski realki, ki je pa preminul še leta 1878. Pavel je dovršil osnovno in srednjo šolo do petega gimnazijskega razreda v rojstnem mestu. Mati je čutila v sebi smrtno kal in dala nadarjenega sina — da pride do kruha še pred njeno smrtjo — v trgovsko šolo k Mahni. Tam je dovršil dveletni tečaj. A mati mu je medtem umrla. Pavel se je preselil v Novo mesto k svojemu bratu ter se privatno pripravil na sprejemni izpit za osmi gimnazijski razred; matu-riral je leta 1899. Na dunajski univerzi se je posvetil pri-rodopisu, matematiki in fiziki; leta 1903. je bil promoviran za doktorja modroslovja, 1904. je položil državni izpit za pouk v srednjih šolali. Suplent je postal že leta 1903. na II. državni gimnaziji, 1908. je bil premeščen na T. državno gimnazijo, kjer deluje še danes, od leta 1910. kot profesor. — Prvi pouk v igri je dobival Kozina pri soprogi uglednega botanika profesorja Vossa, pozneje v šoli Glasbene Matice (petje, klavir, harmonijo). Na Dunaju se je učil solo-petja privatno in obiskoval dvorno opero ter druge koncertne prireditve. Kot suplent je bil učenec za solo-petje pri ravnatelju Fr. Gerbiču. Leta 1910. je dobil dopust in položil izpit iz solo-petja pri profesorju Ungerju in — državni — pri profesorju dr. J. Gansbacherju, ki mu je dal v spomin na izpit zvezek svojih pesmi ter napisal na naslovni list- «Dem stimmbegabten und talentvollen jungen Sanger, Prof. Dr. Pavel Kozina zur Erinnerung 28. April 1910. Dr. Josef Gans-bacher.» Kdor ve, kako težko dostopen je bil ta mož, bo vedel ceniti to spominčico. — Dr. Kozina se je zgodaj vežbal tudi v vodstvu pevskih zborov. Kot četrtošolec je dirigiral šolski zbor pri službi božji. V Novem mestu je imel svoj kvartet (Jurij in Pavel Kozina, Sterle, Toporiš). Na Dunaju je vodil pevski zbor «Slovenije», v Ljubljani je bil začasno namestnik pevovodje pri zboru Glasbene Matice, a leta 1909. pevovodja Zveze slovenskih pevskih društev, leta 1911. pevske župe. Na I. državni gimnaziji je vodil petje polno desetletje. Po vojni je bil tudi na šoli Glasbene Matice skozi dve leti učitelj solopetja. že leta 1912. je sestavil svoj pevski kvartet (Kozina, Dermelj, Završan, Kragelj; Dermelja je nadomestil pozneje Stegnar). S tem je nastopil 241krat v raznih krajih in ob različnih prilikah. — Leta 1921. je ustanovil lastno pevsko šolo, ki je oblastno priznana; iz te šole je prišlo četvero pevcev na našo opero (Burja, Bcrlot, Pavlic; Vlah). — Leta 1921. je priredil turnejo po Jugoslaviji med 20. septembrom in 12. oktobrom ter posetil s svojim kvartetom: Beograd, Dubrovnik, Kragujevac, Metkovič, Niš, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Skoplje, Split in Vukovar, povsod z izrednim uspehom. — Posebno pažnjo posveča dr. Kozina moderni slovenski pesmi, osobito samospevu, kar je priznal dr. Gojmir Krek že zdavna v «Novih akordih» (letnik X., str. 40). — Leta 1923. je bil bistveno udeležen pri obnovitvi «mladinskih koncertov»; pri nekaterih je prevzel tudi uvodna predavanja. Svoj zadnji koncert je priredil dne 6. maja t. I. v proslavo petdesetletnice prof. Emila Adamiča: petdesetletnik — petdesetletniku! V te j produkciji je izvedel vse pevske točke edinole s svojim kvartetom in s profesorjem K. Jerajem kot spremljevalcem samospevov. — A tudi literarno deluje na glasbenem poprišču. Največje delo
je v tem pogledu njegova «Pevska šola» (I. del leta 1922., II. del leta 1923.) V tej knjigi postopa na harmonični podlagi in izhaja od akorda. Morebiti se do danes ni lotil tega dela da bi ga ocenil, še noben pedagog, ker se ne suče po izhojenih cestah in potili. — Marsikako pojasnjevalno zrno bi se dobilo v njegovem članku: «Kako sem poučeval petje» («Novi akordi», letn. XII. in XIII.). — Tudi v podrobnosti se je spuščal; n. pr. čigava je «Vigred se povrne» («jutro»), ali «Izgovarjava soglasnika 1» («Zbori», II. 1., 1926., str. 10 nsl.), in Gregor Riharjeva «Strunam» («Zbori», II. letnik, 1926., str. 46 nsl.). Dopisaval je o glasbenih zadevah raznim revijam in dnevnikom («Ljubljanski Zvon», «Slovan», «Slovenski Narod», «Laibacher Zeitung», «Jutro», «Novi akordi», «Zbori», «Nova muzika») — skratka: dr. Kozina je mož, ki deluje na poprišču glasbene kulture med Slovenci in Srbohrvati ekstenzivno in intenzivno, praktično in teoretično, tako da mejnika ob petem križu na njegovem življenskem potu ne moremo in ne smemo prezreti. Želimo mu pa i nadalje one svežosti iu žilavosti, ki ju kaže danes, še na mnoga leta!
Dr. Jos. M a 111 u a 11 i.
Mariborsko sezonsko poročilo. A. O p e r a i n o p e r e t a.
Letošnja sezona je stala pod vplivom skrajne štednje in redukcije. Angažirani so bili od solističnega osebja en operni sopran (Burjeva), en operni alf (Kovičeva), en operni tenor (Burja) in en operni bariton (Neralič). Basovske partije je pel Stankovič, tenor-buffo-partije operetni tenor Bratuž; razen tega sta bili v operi še zaposleni operetna diva Predovičeva in operetna subreta Lubejeva. Člana drame, Skrbinšek in Kovič, sta pela druge baritonske, oziroma basovske partije. Operetni komik je bil Harastovič. Gostovali so: Mitrovičeva, Španovc in Poličeva iz Ljubljane ter štagljarjeva iz Zagreba. Zbor je štel 9 moških in 10 ženskih glasov, orkester pa 18 do 32 vojaških muzikov. Dirigiral je opere in dve opereti operni ravnatelj Mitrovič, vse ostale operete kapelnik Herzog. Repertoar je obsegal naslednja dela (v oklepajih je označeno število predstav v sezoni): I. Opera, a) Novitete: Verdi. «Ples v maskah» (8); Mail-lart, «Puščavnikov zvonček» (8). b) Reprize: Verdi, «Tra-viata» (6); Parma, «Urh, grof celjski» (6). Massenet, «Ma-non» (5); Puccini, Madame Butterfly» (5); Verdi, «Rigoletto (5). Število opernih predstav 40. II. Opereta, a) Novitete: Lehar, «Eva» (7); Kalman, «Bajadera» (10); Kalman, «Jesenski mornar» (7); Stolz, «Takrat v starih časih» (14). b) Reprize: Berke, «Pri mladenkah» (7); Kalman, «Čardaška kneginja» (4); Kalman, «Grofica Marica (5); Jamo, «Logarjeva Krista» (8); Granichstadten, «Orlov» (7). Število operetnih predstav 69. Celokupno število muzikalnih predstav je bilo 110 (napram 93 lanskim), ker je muzikalna sezona trajala en mesec več; pričela se je 1. oktobra (lani 30. oktobra) in končala 15. junija. V velikonočnem tednu je proizvajal operni ravnatelj Mitrovič s svojim ensemblom Pergo-lesijev «Stabat mater». Obisk je bil povoljen in publika je kazala stalno zanimanje za muzikalne predstave. Za 83 abonentov iz bližnje okolice sta se vzdrževali dve avtobus-zvezi, in sicer v smeri proti Slovenski Bistrici in Rušam. S prihodnjo sezono se ukine opera iz razlogov, ki so znani. Prislovica «Malo denarja, malo muzike» se, žal. uresničuje tudi tukaj. Skozi dobo svojega obstoja pa je dokazala naša opera svojo nezmanjšano življensko moč in tudi letos se je vzdrževala na lepem umetniškem nivoju. Zasluge opernega ravnatelja Mitroviča za muzikalni pokret v Mariboru so splošno priznane. Istotako zaključuje intendant dr. Bren-čič lahko svojo poslovno dobo z lepo aktivno bilanco. — B. Koncerti. 1.) Orkestralni koncerti. Prvi orkestralni koncert v sezoni je priredil Odbor za postavitev spomenika kralju Petru (18. novembra). Orkester Glasbene Matice je v zvezi z vojaško godbo proizvajal pod vodstvom ravnatelja Hladeka med drugim Čajkovskega petitično simfonijo iz repertoarja lanske sezone. Dne 2. decembra smo slišali prvovrstni orkester Kraljeve garde pod vodstvom muzikalnega referenta Pokornega. Železničarsko godbeno društvo «Drava» je priredilo 15. aprila simfonični koncert v proslavo Schubertove stoletnice smrti. Orkester je bil topot sestavljen skoraj izključno iz civilnih godbenikov. Na sporedu so bile orkestralne skladbe Schubertove, med drugimi h-mol-simfonija. Dirigiral je kapelnik Iterzog.
2. V o k a 1 n o-i 11 s t r u m e 111 a 1 n i koncerti. Cecilijino društvo je priredilo 15. novembra cerkveni koncert v stolni cerkvi. Orgelski part v Rheinbergerjevem koncertu v g-molu za orgle in orkester je bil v rokah Stanka Premrla. Ostale točke s spremljavo orkestra in orgel ali pa orgel samih, so bili vzeti iz domače literature. Vodja, stolni kapelnik Gašpa-rič se je predstavil tudi kot dirigent pevskega društva «Maribor» dne 7. marca prvič z večjim delom, s Haydnovim «Stvarjenjem». Solisti: Lovšetova, Burja in Neralič. Mlado 4n marljivo društvo je svojo nalogo častno rešilo in koncert se je ponovil dne 1. aprila v Celju. O Pergolisijevem Stabat mater, ki se je proizvajal v Narodnem gledališču, smo poročali na prejšnjem mestu. 3. Vokalni koncerti. Moški zbor «Drave» je nastopil 2. marca s primerno sestavljenim sporedom in dokazal, da deluje pod vodstvom dirigenta Horvata prav smotreno. V počitniških mesecih namerava nastopati po raznih drugih krajih. Glasbeno Matico smo slišali 11. maja v docela napolnjeni unionski dvorani s svojim švicarskim programom. O uspehih te turneje je že poročal predsednik Arnuš v prejšnji številki. Ponovila je Glasbena Matica svoj koncert v Ptuju z istotako velikim uspehom. Vsakoletni novinarski koncert je tudi letos združil (1 decembra) vse večje mariborske pevske edinice (Glasbena Matica, «Maribor», «Drava», «Jadran» in «Mannergesang-verein). Od tujih zborov so se oglasili ob priliki svojih turnej pri nas «Kolo» iz Zagreba (3. novembra), ki je pod vodstvom Kumarja proizvajalo Širolov oratorij sv. Cirile, potem akademski društvi «Obilic» iz Beograda (26. aprila) in «Mladost» iz Zagreba (16. maja). Vsi zbori so nam pokazali, na kakšnerfi višku se že nahaja zborovo petje v naših centrih, število orkestralnih, vokalno-instrumentalnih in vokalnih koncertov je ostalo napram lanski sezoni v splošnem neizpremenjeno. 4. Komorni koncerti. Kar smo trdili glede števila prireditev pri prejšnjih koncertnih grupah, ne moremo ponoviti zastran komornih koncertov. Tukaj je število močno padlo napram lanski sezoni (16:9). Koncertni biro je bil zelo agilen, uvedel je abonmane in tekom sezone nas je seznanil spet s prvovrstnimi svetovnimi mojstri. Dne 5. novembra je nastopil poljski pianist Rubinstein, 29. februarja ogrska violinistinja Lorandova in 5. decembra smo slišali spet priljubljene Zikovce. Pod okriljem Ljudske univerze je koncertiral 7. oktobra bolgarski violinist Popov, ljubljanska pianistka Poženelova (2. aprila), Kroemerjev trio iz Gradca (23. novembra) ter domači trio ge. Brandlove (3. februarja). Zanimiv in poučen je bil osobito še Mozartov večer graške «Uranije» (2. januarja), ki stremi po sličnih ciljih kakor naša Ljudska univerza. Ko bi se mogla sčasoma ta oblika muzikalnih prireditev pri nas udomačiti in postaviti na kar najširjo podlago, bi bilo to za napredek naše muzikalne prosvete kar največjega pomena. Treba je veliko-poteznosti, požrtvovalnosti in zanimanja za to panogo muzi-kalno-prosvetnega dela. 5. Akademije in koncerti z zabavnim delom. Tukaj se glede števila ni izpre-menilo nič. Omeniti je vsakoletno Svetosavsko proslavo (27. januarja), pri kateri absolvira vojaška godba serijozen program. (Višji vojni kapelnik Čermak). Nadalje smo tudi letos imeli priliko prisostvovati pevskemu in muzikalnemu nastopu kaznjencev v moški kaznilnici (Pevovodja Cizelj). 6. Število mladinskih prireditev je tudi letos padlo, odkar je pred tremi leti doseglo neki višek (10 : 6 : 6). Zanimanje občinstva za te nastope vsekakor pojema, kar se že vidi pri vsakoletni prireditvi Pomladka Rdečega križa (I. decembra) in pri kateri priliki nastopajo vse mariborske šole po nekem turnusu. Svoječasno je Maribor glede teh prireditev predlijačil. 7. Muzikalne prireditve za 1111 a d i n o so pa letos ponehale. Lani jih je še prirejala Ljudska univerza. Ta ima letos zabeležiti v tem oziru dva otroška večera z mešanim sporedom (pravljice in primerne glasbene in pevske točke). Šolska mladina je imela dostop h generalni vaji «Stvarjenja» (Maribor) in to je smatrati kot edino prireditev te vrste v šir jem pomenu. 8. M u z i k a l n a predavanja. O narodni ideji v naši in tuji glasbi je predaval v Ljudski univerzi profesor Dobronič iz Zagreba (31. oktobra) in v srbskem ciklu je obravnaval srbsko narodno pesem muzik. referent prof. Druzovič (13. februarja). 9. Šolske produkcije. Sklepno šolsko produkcijo je
priredila skozi dva dneva šola Glasbene Matice in istotako sklepni koncert violinska šola ge. Brandlove in klavirska šola kapelnika Frischa. šoli Brandlove in Frischa dokazujeta stalno naraščanje frekvence in lepo razvojno stopnjo. Ne tako šola Glasbene Matice. Ne smemo več zamolčati, da pri sedanji centralistični organizaciji Glasbene Matice in iz te izvirajoče hegemonije pevskega zbora vsestransko trpi šola. Letos med drugim ni bilo mladinskega petja, akoravno so na zavodu v to razpoložljive učne moči. Koncertna bilanca ne more zaključiti tako povoljivo kakor pa pri operi in opereti. V splošnem moramo govoriti o nazadovanju. Katere grupe so pri tem prizadete, o tem govori prejšnji seznam. Napredovala ni nobena kategorija, pač pa so nazadovale nekatere prav občutno. [j Druzovič
Ministrstvo prosvete ukazuje, da se morajo na šolah ob državnih praznikih vršiti proslave. Ker so učitelji petja v takih primerih v zadregi za izbiro sporeda, sem zbral nekaj besedil, objavljenih in še neobjavljenih, ter jih pošljem našim skladateljem s prošnjo, da jih uglasbijo. Ustregli bi s tem šolski mladini, veliko uslugo pa napravili tudi učiteljem petja. — Luka K r a m o 1 c, učitelj petja na državni realki in na I. državni gimnaziji v Ljubljani.
Skladatelj Antun Dobronič v Zagrebu nas prosi za objavo sledeče izjave: N a p o m e n a u z n o v o k o m p o n o v a n u «D u b r a v k u». Kako se narudžbu i nfdavnu izvedbu novo-komponovane muzike za «Dubravku» u «Hrv. kazalištu u Zagrebu i prije i nakon ove izvedbe u raznim našim novi-nama kušalo da opravda, jer da ona, koju sam ja po na-rudžbi istog kazališta napisao prije ove, «nije mogla da prodre med ju publiku onako, kako je to bilo požel jno» («Riječ» 8. V.) i slična, ne mogu da ne podsjetim, da su svojedobno i,sami moji protivnici priznali, da je moju mu-ziku za «Dubravku» «publika primila toplo» (Šafranek-Kavič: «Obzor» 4. V. 1923.), da je «Hrv. kazalište» s «Dubrav-kom» uz moju muziku imala i s t i n s k e uspjehe u Zagrebu i na svojim gostovanjima u Beogradu i Varaždinu, te da, mimoilazeči zasad prave razloge, radi kojih je došlo do ove najnovije muzike, stojim na raspolaganje, da partituru moje i ove najnovije «Dubravke» privatno i sporazumno damo na ocjenu kojoj neutralnoj poroti, u kojem evrop-skom, u pitanjima umjetnosti žrelom i etičkom centruinu. — Antun D o b roni č.
Zikov komorni kvartet je v aprilu na svojem praškem koncertu izvajal jugoslovanske skladbe, in sicer godalni kvartet F. Lliotke, «Sonatina di camera» L. M. Škerjanca in godalni kvartet dr. J. Mandiča.
Josip Rijavec je pel v berlinski premijeri Puccinijevega «Plašča» naslovno vlogo. Vsi listi so pohvalno pisali o Rijav-čevih pevskih vrlinah, o njegovi muzikalnosti, lepem glasu in dobri igri. Na podlagi teh kritik ga je Državna opera povabila na gostovanje.
Iz urednikove in upravnikove listnice
V glasbenem delu četrtega zvezka letošnjih «Zborov» (za julij in avgust) smo priobčili štiri nove, deloma nekoliko daljše in težje moške zbore: F. Juvančevo «M a r z e 1 j e z o», A. Jobstovo «Narodu o», M. Tajčevičevo balado «M i j a -t o v a m a j k a» in V. Mirkovo «S r c e - r o ž a», v prihodnjem zvezku pa bomo zopet objavili krajše in lažje pesmi, namenjene šibkim zborom. — Književno prilogo smo morali topot izdati na 12 straneh in še nam je ostalo gradivo za prihodnji zvezek. — Uprava «Zborov» vljudno prosi vse cenjene naročnike, ki še dosedaj niso poravnali naročnine za leto 192 8., da to nemudoma store. List dobivajo, svoje plačilne obveze pa se ne zavedajo! Kdor ne poravna tekom julija zaostalega dolga, prihodnje številke «Zborov» ne prejme več. Bodimo točni vsi!
G. E. R. Vaše skladbe smo prejeli, pa nam posebno niso všeč. Več Vam pišemo v pismu. — G. H. D. v M. Vaš članek nam bo dobrodošel.
Urednikov zaključek dne 15. julija 1928.

39. - Ttitzlo xadr^.
rnT	'
J>
i
r j ^

P

É
poÁrefzicdéy


m
T/IO _ fcz2rbo
4- X J) fe
A
C/cts &2'CZC¿
m

P	----Wr-~f

ZLCt- SO/

ÉÉ

//ic/to zacfrs.
f
	-J^	• í® r! L		i Jt-jL)	¿ - fp 1	n r	f-üjH
		re? ir-cx^	,57o. _	r p p ffffl	r —		
		bN= ÍM		ti r	U ^ 1 n —		J p i HH
r- zo	_ uS7o _ - r J> ^ : .. ......i	/§¿7 _ afe» =U4		-1 r j j *	---. - ¿y/u mét Íe-F—P—n—		rmo Z/ipn ítzxo
b VuJ	p VP 1	UJ 1		OJ 1 1	-f^-4-L^- J7¿- c?zz¿/ttO		-----
//


OL'gii
ta
i


ala ~ ve ¿
c/
i J ^
1

«Ja— dra-na alo
J^J J ^ -
Z/ravej
J J
oc¿ yaz*-
éáéá

^__^¿¿V?	Jardarct/
_ -ké? /
dra





¥

ataree-
U/'<'(//
A/cudrve van 7
m
77 /
éé
5
f TsC? 'T .o ^
1
do ' 2?./
c/¿avco
Jtofrpr'&f i

J^la- ce3- ~ve> VO/2 V f
-H» V
V ^
É
ad/'cí.
> > > >
ísz
dJILons en _

iigiy

4

ú
fe
/tío/no vine). Z7zejoror¿:J7tori zcwfat
Narodna
f ¿¿us Pav S brni J a. )
jfyir-jzo, od c ¿¿Čeno.
JVoski zbor.

te

pp
m
¥
s&e zelen
^ j. r j




■m
2'ozzzi cz—z-ciz
4 tJr Hjl.Tfi1»
fÉM
P?
jaz pa
33=
ï
y.
É


»i "g éÉ

sazzftzzzz- oJizzco
fft-F=>
¡S.
U
/zičre/t
J) j
i
B
Zadržano
* ntii »^y * s
* * P' »
£
¡§ÉjÊ
Tze-lcz, ikjen ¿/¿c. — èe—zen je cve\. be^Zct, tzi c¿e>__
J-- J>


4
1

sJe¿ ttjett spo..
i-


ït



-y-


¡jfc
--2ZCLC¿.
ryo.
a 2Z.tZ.Cl_

à / M
un
s
Sâ
X p1 rr <

zzitzz. O^ZJZCL
s be— zo, sre- dù


a ziacb zjoj
g 1
^ fcjf II tlff
I

M


p
£
3E
M
___d T
P?
T

• fitfaefe

et jzcužztfo JlJklZ.
4
[*># y ^ ^
-Jtm.
ceJz
%
JPO.J^
m
sai ^ s ¿¿j ¿aa-fO/
à
P
n

í
i
S!

z.

% t #
$
"J—

à




f
f
cle^jkle m^oje1;


^ —=
fcczeJe,	ôe> . zziiv; ŽCIpl-ČO
%

y

JlJ


poeczssie/e
ž
ï
čre-jpe..
j n >

ve&ez*
pte r p
j . J! >
Z¿glsc¿ O-
k n -fr

i
tel
m
\pesp2r1 rj?ož/ra
J



(t
±


poAičevct&i

S


y
la.vek: óoc¿¿


f
P

T
T
i
p
zdrava^ öode
%
t
%
ÀÀ
jit 3>
m

scfacrra ,
m
J J ^
r f- y
>
S
ÍÉ ©
/
fp



J9
AYi/atora jnqjka
CLIclcLCZ/.J
6t

'ezzor Solo

P ^
-Alacho 7a/eíev¿e?
__( Magreó.)


%*ar_
v f J- r f
— rzo	severe -
a, y
p r r. r p
pl'&O-, ¿¿^JQo rc
sim.— cse?	tcc-noj
i
T i. I. M I T' r-S-rm r r H

znotful* si_ c ¿ 21 & .2c*.
¿
gor—je
r*cev- /z o,

mm



£
i	_	svez-fa J*/f — jets_ fio_ve f
¿ = ¿ J/¿rno
Tenori
Barth

j9c*s¿
PPP
mmm.


£#3rOjT¿_ ¿Q <%brcji-. lex, eh-,
PPP
J J ^
Y-p7-~P-~P
. pocopi*if
pp
r-F^r r r r r fef
2	* •	• "7 Arf • *	7	I

jd:
Sfór-ojZ Zu- ¿h Afija- va> rr?zzj

— Zco ¿/i Azjet-Zo-vcc mcej&co, hro^ ji __ IcLz ih, rricej_ ^cc
ÍÜ	J~ r\
T—f—V
r r f f =
-/!(cjci vez, Zsncej&cC,
ffirrfTTi

f—sr
preiLf'e P>cce 2TLO&&0
gif, f rtw^^g
SZdrcyjelzz t/e i prehr*cjtlex th.


E
fpoco/'J
SVi joj svceZc zzce Z>r*ojf


/3 O CO ptltf*
6 co j¿ Z cr

rrecx/
¿ ¿ 1YJ=
^ srZjoj^yraH rico
&—r r> r» ^
poco pZee^y
%
sv¿ joj svce—	nee 6r*oj
Sereprc cr-esc. C cencTTzctzcdo

£
i



¿_ z¿ce_ ze_ ¿¿J
±tz
" F
z/cz-. Ivj


51

3ffi
ü
rf"^* y^/ srcel<¿ ¿iex^.6roj zlez— z¿_ ¿¿j
bp g r frrv

r ^lt r r r t
Sve
J°J

rice
_ ifrej i _ zlce_ z¿_ te',
1



¿ve joj	jZ?'^
J'
poco sos&erv.



m f
Lf r qr r T P^fl1^:


ÉE
iZf3 .
i?J2
m.ct. sct~2no ¿re— ttzcí72i7uctc(¿?oc7¿vt-. fct-- éez.

ityc. jl *m J

se
32E
ih
S(Z_Jze_ne_Tria, Tnlcte&cittocj ytfz'-jftz^&ct-
+ + t b



♦—
i

í
¿amo ma, zn7a¿£'tz.no ^.cjf ct A/i-jet _	mlae&ezttocf	_

pesan freí
1 v ,n «¿r^j. j j. i -j,
^_je^zzzr	I	f"



+ + + + ^ ^

-#-^-p-*-
£


ni

./ría,
e¿jr>_ vof Jee.
gggfZT





Jf
o = d- jtyfjvio f come prima).
PP
i


3c

IZJan/yo dacnaJk rifclje_c<2£
-TZCC ,
m


clczjzahj
Pfigrs
í

g g
cíeziz po c¿ccti ctjfc. ízedjelj¿. ccc af&zzcOj

r f P

p
f
M
poco pius¿f
3BE

y f
£
(9 p f
3E
>-«.
__


m^
cfarv po daruz&2-u>c¿fe>ty~¿cct< dtzrLctj 3ktí.c¿

■y-r-Q^iza, c/avrcxncts

£

f—y
poco
ca, dance, &ad
O

ve frt frri	tzcc c[ex trances
VTre I? ~ "
I
y
g g
-fe-i"


5
¿JL
PP _

1
S2I
je_ ¿¿¿¿¿n

t
i

frf f


i
s
äö _ ___
---s-p---g^-izi—O
30
je~dctrv nos L j/l—jcc _ _ ir^ e/¿ex.
O--------------' "
g o
je^ <detile
pocojyiuf epiit- ¿¿losólo


ÉÉÉ

í

S
jr__

£
a/evo- fcccAu
cZru-tfty.

^-
drugi tlo-S i d/ "e v o —jet o A?	_
~ &
?—#—-»--»
f->—p-g jg-
dr¿¿<yi}


v
í
so
1
dr ¿¿y i nos ¿ dje vo ~jdc A u, n e¿ _ Jei^
njjif r

#-9

íAraye 2~los¿ dje vo joto Je Us 2-ci _ /eu,^ ¿ ttac 2'í-í_ ci deveč
ptu l<rezne¿zí¿¿lo
terrtrrf

"-JL
E
H—-f
oros o. ep¿ee^au/rcfocfo f i ,

¿ ää nuoi deveiprsi^c-k« ^
Â2LOS¿ J?Gt- ¿L - /¿<7- 727 pel'.


Í_


•bj

J.
3
i* riaruci dereiprsie- no_ t""«^, xnefuitlo
cV 7losi peí. ic _ no_ vo per
--| " ^ Cresç, č> P Lee etcfipctčaj

IfEEf

p g I
prste, no - vce, deve ? preže- Tiovco} Vreči nogi pex-z-i - n o-vo per_ je ili	cien see ¿yerti O — Ai- ce. n¿ ¿?t'-Z¿—
cien, sie sva H O— Azi- óe.. ni ¿i-Zi,
■etc ci— te ,
iàU
i
aim su svaH o—Ai— ce-ni ht-lî,
--S-©--0
g	O
jBEg
0_ Ai_ ce_ ni ¿>i_Zi
pu r r f f f
U poro sosfenučvr

c*i/n su sva ¿i o_A i— ce.l ni ó i1 /z'.
fe

cirn su.
s v ce
¿i
^prrrn-j i rztxs
cien su ßva^i o - k t, - ce~ ru' ii.li.
"ffiíifíi'-f r i Tfm/i.'ffî.
OfactCh vî.dù jVi-jeZ^ to_ vcù -maJJzOsj od
r „t
za. los Z¿ pade* na zfJnl/Z-ca^
tri P 11
t r t r r r r

%ad¿A vZ-dl Jfi-ja.- Žo-va, rnaj/*^ od
ca

od za- lo~ s ččj
od zcdosrčc pade Jia zeral/'cca
H -^->----
^ od zalosrc pade r¿azemZ/¿cu
m î \ r r
^	T1
jci:

znezzo

r r r r r

#—-f—*—
^ Sožfo voce chías Z parlando :
f1 t l>| tj
J J J J =
a
r r r r


jotír- «¿sv

•vZ _ se ne- -zz - s fiez - de,
* .-\
ž-
< [t r r
j J -
i
ppp

*---
__>_2>_
gf f [
_ sfret- de.
,-r-«
Ž
T
r t r

/ses.
Srce __ roža.
f t/crnko ^SctTzzee.)

Pc
ocasb
Ta&lčif Afčr/z.
^osAo zbor.
	/22t	°čocfi/o ¿ZJ —-M	•GZZZŽO L , h-	I J jI	J
ep 7 A— JTa? m-A * J..	-4—	Jfo? ¿¿¿•alf ■ iJ- — - -	# a jr- .7)c/_ -J J J	J (tp - ■fc-agr je N " -J> >	H ' «si3/? -f^J-1-
v f	-t r1 i	—= -_		T—f	«j? -
'4


■2~e	sii oc i
s¿7 bi vč>- soZj.
rci^ "f
m
J
: ■ cr.trt7.LtL.

1
«i sveč.


HfM
i
s.
te
y
ž>č vesolf-
ev-eč,
sL~
rt
i— jk?
oc nji/n ocl
i


i
"•7
SIO
JT.V
i


a
M
rt

S

f?-f
r


¥

£

-K

-i/

jfyoTf jtbl/bvo, a ne preveo.
/
S

J> J> É É




P Mfr P
Tlt-Zcz-rie rux
f=f=
GtPS&t.
r P p
F=f=

cal
je po —
J?¿	mol—
n


©
pg


P
i

f=r
r?
FT
f


j7e>mpo JT.
hre/yka/pe-.
í
seni
r
m
joes OZZe jo o
Ê
.FWl
?" los bb brez

T
r

WW
m
P
_hren — zkctl
njbA ¿>0-
ï
üt
í



1§¡¡
k


f
T. * V
LTT
%ezzJzciZ pzesezzz.


J- r- precbnfbzrzb /e-
1 m "ft <fTKJ> h h Ihn
joo----pree¿
tXcmi'tt.
na-
m TBñ
i
j ',, g ¿Ž
î^nr
besbô ¿n.
seb p o—


■y
P.


É

yf--

iffy/ YJ?"jí
f r	r
pref.- ^ J9o7f ¿ÍVO.
Ž . ■ ^T.. w, f >
ftltzzrsL.^-- pr
tí
P

a


tr
> > > > > >



s

%

f=f
FWJ
T=F=
Aojve^
f=f
s>rej-
r
¿b
su ¿rj em bezAejro o_
a o b'b_
gEjgjJ«
jfciJ
mf
tí hjL&
i *

«
!

Bp
m
r
Tenido

ff

> >




ÉÉ
S jW'ft
wf

scct¿¿ J¿7v

Cbzíb;


- Spz*ozzi¿b
speszrz ifo je/v
vzcc_ zy f
4
$
J-Ktl^j J

h j J> =5
i

cZ
w
t
f

3
f ft\f
v

¿to— ve> iz
zrn* __ J^e?.
pol


T~
n i/v
Í
t
■W.
Lïimiiv
r^rf rr
tzö_
J*/alo ¿?o Ife/iôlfîvo.
íjfoi bH.J- - h J ffi lUs j „ J J> J> j> àEEt

M P P
é¿-l¿ 30 2*e-



r
r

t'A 2ZO.
So






fa.b» d ft
s
«
i«
S


ri







f

J J)' J> J>



Fi
f-M
r p j p
=f=*f==




P
ZfXOSLt.
rjfroux vs&Jz ciosej_
J j) ) i
sanj,
m
f=f

IfjRJ^J 1		Tenyjo JT , |K J)H	j»	J 1 H			■—J—i	J J < Jr 1	
' r Qî.fr j 1 J-		—^ 2> J	ç K a	se ¿/¿^— kV p	=H* èezriî j		M= irez — J—rJ-	hV r r mejïiij Jzet— -ri J» J	
XJU f		1* -		^r r		y-n	' r		"it"-1
s Jzz'U-7to2n> v&cm'Ji.

Zziaitf.
t- J^ocasl,— -
■VSO/.	foza, Ziele'-etet vse*.
—j - — _ —
V set	-
/O
j* o ¿ce, jr-c/eac^
A-J-J
Najboljši ŠIVALNI stroj in
: je
Josip Peteline
znamke
GRITZNER
ADLER
za rodbino, obrt in industrijo, istotam najboljši Švicarski pletilni stroj
Pouk v vezenju in krpanju nogavic in perila vsak čas
brezplačen. Posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, pnevmatika,
igle, olje. Najnižje cene, naflepšc opreme, večletna garancija, tudi na mesečna plačila. Edino le
Ljubljana
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika, ob vodi.
NOGAVICE,
rokavice za dame in gospode, žepni robci, kravate, srajce in ovratniki, kloti, sifoni, dežniki, palice, nahrbtniki, razni svilnati trakovi, mila, jedilno orodje, aluminij in alpaka srebro, žepni noži, škarje lasostriž-nice, kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike in sedlarje najceneje pri
Josip Peteline-u
LJUBLJANA
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika,
LITOGRAFIJA — OFFSETTISK
ČEMAŽAR IN DRUG, LJUBLJANA
IGRIŠKA ULICA 6
razmnožuje note po zelo solidnih cenah ter izdeluje vsakovrstna druga lito-
grafska dela, kakor etikete, lepake, delnice itd. Glasbene priloge „Zborov" so natisnjene v LITOGRAFIJI ČEMAŽAR in DRUG.
?-
KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
Brzojavni naslov: Kredit LJubljana | ^J ^ L, J N A Telefon št 2040, 2457> 2548> 2808 in 2807
PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 50 (V LASTNEM POSLOPJU)
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe - deposits itd. itd.

PRVA POTOVALNA PISARNA V SLOVENIJI
Propagandni material za tu-in inozemstvo
Železniške in paroplovne rezervacije in karte vseh linij
Rezerviranje hotelskih sob
Karte za spalnice in zračni promet
Družabna, društvena in in-kluzivna potovanja
'J os:
ZIDAR
TELEFON 2759
Avtoture
Prtljažna in osebna zavarovanja
Denarna nakazila
Vse informacije brezplačno
Pismena naročila po povzetju
Karte za vse države
Legitimacije za velesejme
REISEBÜRO - BUREAU DE VOYAGES - TRAVEL OFFICE
CARINSKO - POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUREAU
LJUBLJANA
KOLODVORSKA UL1EH /JJ
NASLOV ZA BRZOJAVKE : «GROM» TELEFON 1NTERURBAN ŠT. 2434
r
t
ANT. KRISPER
LJUBLJANA
MESTNI TRG 26, STRITARJEVA LLICA 3
GALANTERIJA, PERILO, PLETENINE IN ČEVLJI
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
ZAVARUJE PROTI OGNJU, TATVINAM, NEZGODAM ITD.
TER NA DOŽIVETJE IN ZA SLUČAJ SMRTI. PODRUŽNICE PO VSEJ KRALJEVINI. DOMAČE PODJETJE.
# * * * & * & $ & * * * * %
NAŠA PRAVA DOMAČA
KOLINSKA CIKORIJA
JE IZVRSTNA
& # * * # $ & % * & # « ^ *
Naročite Vaši klavirski mladini
Deset povesti Vasilija Mirka.
Cena partituri 20 Din brez poštnine.
Založba muzikalij pevskega društva „Ljubljanski Zvon".
=IBl
Izdaja in zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delniška tiskarna, litografirata Čemažar in drug. Letna naročnina za državo SHS 40 Din, za Italijo 25 hr, za Ameriko poldrug dolar. Pomnoževanje partitur, litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni material dotične pesmi za ves zbor