Klerikalne doslednosti. V Cerkljah na Gorenjskem je priredil dne 16. t. m. državni poslanec Pr. Demšar volilni shod, na katerem se je zaeno z g. J. Zabretora predstavil kot deželnozborski kandidat. Njpgovih izvajanj ni vredno omenjati, ker se zanje ni ogreval — poleg volileev in nevolileev — niti kaplan Bešter. Zaniraivo za naše razmere je le hujskanje proti učiteljstvu kot nasprotniku kmetiškega stanu. Drugi govornik g. Janko Zabret je tudi čutil potrebo razviti svoj prograra s prvo tožko o š o I s t v u. Iz njegovega govora naj povzamemo sledeče: 1. Že v ljudski šoli naj bi se učenci Tzgojili in izobrazili tudi politiško. (PritrjeTanje.) 2. Skrbeti je, da se učiteljstvo temeljito pouči o vseh strokab kraetijstva, da bo moglo uspešnejše šolske otroke izobraziti v gospodarskem oziru. 3. Dečki pa naj bi hodili v šolo v zimskem času od 10. do 16. leta. (Pritrjevanje.) 4. Da bo delovalo učiteljstvo z večjo vnemo, naj se mu plače povišajo. Po govorih se je oglasil k besedi učitelj tov. Lapajne, ki je odobraval nekatere točke Zabretovega govora. Primerjal pa je izvajanja jabolku, ki ima lepo liee, a gnilo notranjost, t. j. besede so lepe, ne ve se pa, kaka boda dejanja itd. Ko pa je ugovarjal Fr. Demšarjevira natolcevanjem, č š, da smo učitelji sovražniki kmeta, tedaj je planila po govorniku pod vodstvom nekega mežnarja (tukajšnje podružnice Grad) tolpa najboljših prijateljev šole in vede — med katerimi naj zlasti omenimo predsednika krajnega šol. sveta in en odbornik — ki je vsevprek vpila: rEes je, res jel" Govoruik poudarja, da leži na učiteljstvu težka roka zakona, ki nas morda razdvaja. Ljudstvo ne razlikuje šole od učiteljstva. Eo bi otroci obraoili vse nauke, kar jih sprejrao t šoli, bi postali gotovo razumni ia razsodni možje. Mežnar vpije: Bče bi jih učili samo učitelji, bi postali naši otroci psi." (Mož bo dajal odgovor za te brezsramne besede.) Hranilnični odbornik: ,V i n i m a t e n i č, zato molčite!" Govornik: nGre za splošno volilno pravico; sicer sem volilec, avstrijski državljaa ia si ne pustim kratiti svojib pravic." Odbornik kraj" šol. sveta: Rajši učite otroke brati in pisati, nas pa pustite!" Govornik: nIste pravice imam ko ti le vaši kaplani, ki naj bi potem ostali tudi v cerkvi I" Molk. Predsednik kraj. šol. sveta miri. Govornik poudarja, da se je uapadlo šolo in učiteljstvo in je dolžaa te zagovarjati. Prejšnji: Morate malo potrpeti, saj tudj mi potrpimol" Govornik: BBavno zato se vam pa tako godi." Tako je šlo naprej tudi o drugih politiških lažeh, ki so razvidne v dnevnikih. Poudarjati je le, da je učitelj spravil navzočo duhovščino v prav hude zadrege, iz katerih si ni mogla poraagati. Omenimo naj še, kaki sovražniki so klerikalei tukajšnjemu učiteljstru. Županoval je v Cerkljah 30 let — učitelj Vavken. Kmetijsko podružnieo vodi več let nadučitelj (A. Kmet). Gasilno društvo je vodil veS let isti nadučitelj. Tudi mlekarska zadrugai kmečka posojilniea in čitalnica, ki izborno delujejo so v rokah tukajšujega učiteljstva. Nad tem se izpodtika dubovščina in bi rada izpodkopala ugled učiteljstvu; ker sama ne more, si je najela poslanca in nekoliko kričavih svojih privržencev. Primerjajte! Sodite! Ob sklepu volilnega shoda je pozval kaplan Bešter Ijudstvo, naj deluje proti učiteljstvu, rekoč: nAli so vredni taki učitelji, da jim zvišamo plače?" Mežnar se oglasi: BNe, še pol preč!" (Klic: Pa pol mežnarjev preč!) nSlovenec" istega dne jadikuje, da primanjkuje učiteljev, njegovi kaplani pa jib po deželi ubijajo. Značilno je pri vsem, da sta tukajšnji učiteljici najboljši prijataljici kaplanov; morda se Slomškarjem poviša plače iz duhovniških žepov. Zakaj bi se ne mogli čudeži goditi tudi v 20. stoletju. Ko sem sklepal ta dopis, pride mežnar iz Grada, prosi učitelja J. L. odpuščanja zaradi žaljivih psovk, rekoč, da ni mislil nič hudega, pač pa je moral k shodu. Obljubilje, da prekliče pred cerkvijo in se rotil, da nikdar ve8 ne gre k zborovanjera. Kaj naj si človek misli! Gospodom kaplanom pa srao bvaležni, da so dali tudi nasprotnikoma govoriti na shodu. Ees, da sta se sama drznila ined najhujše nasprotnike, res pa je tudi, da so se marsikomu najzagrizenejšib klerikalcev odprle oči. videč, daje vnjih stranki veliko gnilega, o čemer sedaj še niso utegnili razmišljati.