List 29. \ ^ i i r - ■ s i. ..j rr v • lecaj ILIII. I ml ■ -j Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold.. m * •« . ^ | O / za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 goid.. pošiljane po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V Igubljani 22. julija 1885. O b s © g : Kako pridelovati lepo salato „endivijo. O paši in o obdelavanji pašnikov. u Gospodarske izkušnje. wartov in Lichtensteinov. Vprašanja in odgovori. Kako spoznati goljufno barvano vino. Naši dopisi. Novičar. Dobri sveti k jesenski setvi Klub Hohen Gospodarske stvari. Kako pridelovati lepo salato čejo, nejo mar Sej hiti ?? endivijo u Ker je bilo v 26. listu „Novic" povedano se od tako zvane „endivine salate luje, * povemo naj danes, kako se lepa endivij kako lepo seme pride- sama mlečnate postanejo, ter v seme ši-se na fin, gnojen rahel svet, in pokrije se, da setev pred vročino zavarujemo, po dnevu z vejami ali slamo. Setev se more, ako hočemo endivijo noter v zimo vživati, vsaj vsacih 14 dni ponoviti. Zadosti prideluje. Povemo to posebno zaradi tega, ker je ravno zdaj čas za pridelovanje endivije nastopil Endivia voo enuivjje imsiupu. . .---->----— t uw»^ Endivija, nemški „Endivia", latinski „Cichorium krivanjem s slamo presadimo jo prav na gosto dorastle rastline se presade na dobro gnojne lešice ali lehe, in sicer po načinu, po katerem jo biediti hočemo Ako jo hočemo namreč tako s po-tako lahko na dva načina biediti, kakor je to v Ljubljani navadno to je tudi , se povživa, kakor navadna salata, una j posebno kar se nekaterih sort tiče, navadni so ona je > lati (lactuca), v listji jako podobna, ne pa tako v da pride uže na vsakih 10 po 12 cm. v čveterokotu ako jo hočemo pa s pomočjo vežnje ena rastlina biediti ) presadimo jo bolj na redko na 15 do 20 cm uže celo pa ne v cVetji in semenu. Okusa ie v čveterokotu. Presajena endivija se pridno zaliva, ------ ter vsaj enkrat opleve ter oštrklja. Kedar je endivija kedar je tako gosta postala, okusu endivija grenkega zelo tako / kakor regrat ali , nemški „Cickorie", latinski „Cichorium Intvbus adič zadosti dorastla to je nemški „Uickorie" , latinski „Cichorium Intybus", v zauosu aorastia, to je, Keaar je tako gosta j cvetji je pa popolnem regradu podobna, kajti ona cvete da zemlj° popolnoma zakriva, prične se biediti kajti na visokih, jako fraskastih steblih modro-plavo, ne pa, neb^dena je trda, pusta. Po ljubljanskem načinu se * bledi prosto s tem, da se prav gosto presaja, in da kakor navadna salata rumeno m isto tako popolnoma podobna je endivija regratu tudi v semenu, katero je se kedar je dovolj dorastla, s slamo, listjem itd nekoliko bolj belkasto memo regratovega. Sort en- pokrije. Po tem načinu se doseže uže prav lepo oble divije razločujemo v glavnem tri, namreč celim volilu ©nokim listjem, z. xaKo z doij an manj razcie- ^^i«,, iu ua^o^v; ua au p^aamcsm usti sicer jaivu Ijenim in ozkim listjem, 3. tako s popolnoma razreza- Pa tudi jako ozki, in ker vsled tega listje skoro tako s dena endivija, vendar ima ona, ker je v veliki goščavi tako z bolj ali manj razde rastla to napako, da so posamesni listi sicer jako mm listjem, katei „ , tudi mahovito endivijo imenujemo. 12 samega srednjega listnega rebra obstoji, je preveč Vse tri sorte zamorejo v naravnem stanu ali zelenega Pikasto, skora ne pripravno za užitek. Veliko boljša ali pa tudi rumenega listja biti jejo navadno rumene Poslednje se imenu te, m niso čisto nič bolj pač endivija se doseže, ako se bolj redko sadi, in ako se v namen bledenja listje vsake rastline za-se, s slamo pa navadno še slabše memo prvih. Katera sorta med naravno zeleno-listnatiroi da je najboljša, se ne moi eči bičjem trdno v šti - ,-------j ----j ~ . ^u^uv; ^t* O OlllUIUj ali drugim primernim vezilom na vrhu prav skup poveže. Endivija mora pred kajti v enih kraiih cenijo celolistnato, v druzih veznJ° se ve da suha biti, kajti sicer segnije. Maho-mahovito, v tretjih zopet narezano listnato. Najbolj vito endivijo je težko, da skoro nemogoče povezati, izdatna je odločno celolistnata endivija. 110 > zato se zamore s pokrivanjem s slamo ali listjem Endivija je posebno zaradi tega velike cene vredna °Wedeti, ali se pa tako-le z njo postopa. Izkoplje se salatna rastlina, ker nam daje jako fino okusno in kolikor mogoče, s krepcami previdno iz zemlje m se zdravo salato, in to ob času, v katerem druge navadne zloži. Prav na g°sto salate več dobi vspevati nečejo, to je, v poznem po kami v pa ak obe obrnjena s koi na kako čisto trato. Korenike pokri letnem času, v jeseni in tudi še pozimi; in pa ker JeJ° se še s siamo ali listjem do vrha, in to, ako pre med prevaževanjem veliko več dežuje, tako da bi endivija lahko gnjiti pričela, še vročino, kakor tudi boljši prestaja, kakor pa navadna salata Seje se endivija v prvo navadno še le koncem ju s kako storijo Da imamo endivijo dalje ko mogoče v zimo kj^j^ oc ciiuivijti v pi vu iičtvčiuiiu se ie Kuncem ju- iuv^v^v v mmu , po- nija začetkom julija, to je, takrat, ko navadne sorte kopljimo jo v suhem vremenu, ter jo prav na salate zaradi vročine nič več pravih glav delati ne- kaki kleti pnsujmo. Ali se pa po ljubljanskem Ak ' V naslov vrinila se je tiskarska pomota. Vred postopa, da se namreč endivij se ga skoraj ni mogoče več iznebiti. Nek kmetovalec pni osat cvete, odrezati ako-ie pokončevati: Predno osat od-, je treba nizko pri tleh. Štiblja osata ker jo povžije živina v stanu. Tudi tla pašnikov vplivajo dobro na razvoj kopit in parkljev ali sploh nožnih kosti. je ttm času uže votla in deževna voda, ki pride v njo ; prouzroči koi rr b njilobo ? sled katere mora cela elo napačna je ne potrebujejo ob del nem zanemarjajo. misel, če se meni, da pašniki t i te opol Vrednost m inj ali ve& prvi * astlina poginiti. Važno je pravi čas zadeti za to delo ker na cvetju prepozuo odrezanega osata vendar dostokrat seme dozuri. od\ od obdelav se rsti je potrebno ▼ j da ki mu ga privošimo. vs odvodij tako. kakor *ote kisli pašniki travniki ali njive. mokrih pašnikih ne more nobena živina dobro Kako na Angleškem strašijo tiče na nj iv ah. uspevati in mlada d >bi tam največkrat kal Kmetovalcem je znano, koliko sitnost jim napra- neozdravljive bolezni. Dalje pripada k obdelo\ nikov njih čiste Vsako leto se vijo tiči na novo obsejanih njivah ter na vse načine nati, mah iztrebiti at pleti te anji pa ajo krtine pora^ movje poruvati poskušajo se teh nadležnih gostov iznebiti. Angleži rabijo pa kot strašilo proti tičem mačko, katera neki dobi Prepotrebno je tudi oblržiti pašnike vedno moči, zato je priporočati primerno % pr nojem to svrho napne se to svrho polijajo se pašniki v pozni eni z gnojnico ta posel vedno dobro opravlja, čez njivo železna žica (dratj, na kateri je tje in sem potresajo se zgodaj spomladi ali pozno v jeseni z premakljiv obroček prilika > pritrjen. Na ta obroček apnom, pepeliko, mešancem ali sploh z dobro zemlj priveze se na primerno dolg trak ali špago mačka, Kateri način gnojenja se bode olil to se daleč na okrog odvisno od razmer in gnoja, ki j na pola da je Neobhodno potrebno skrbeti na paši za vodo katera vedno preži na tiče ter njivo brani pred požrešnostjo vran in druge enake svojati. Od začetka se ve da je mačka nekoliko nevajena na in senco, kajti svojo novo nalogo, a se kmalo dobro počuti, ko se nima nikake vrednosti. Ako živina žejo trpi ali pa le teh dveh pogojev najboljši pašnik privadi na zavratnik i zato je pa dobro tisti mački, ka- slabo vodo dobi, potem nima zavžita krma nobenega 231 teka tei ravno nasprotno P* liirati Tudi senca je neobhodno potrebna, kamor v vročem dnev nem ca zamore živina leči ter mirno prebavati Po pašnikih naj se zaradi tega nasadi visokodebelnato Dandanes ponujajo se kmetovalcu različne sorte žita, ki imajo pod gotovimi pogoji res prednosti; ali bode pa kmetovalec, ki je tako novo sorto žita kupil, sadno drevje, na pr. moštnice, tepke itd., to je, drevje ki hitro raste, dosto sence da, ob enem pa še tudi pa sadom koristi. Znane so mi na Pivki bivalci trdijo, da jim ni moč čez poletj vasi, kojih pre s svojim seme ne kup amogel tej sorti potrebne pogoje dati, to bode al sam tehtno prevdariti. Sicer se pa žitno edno ie ad pridobitve kake nove sorte, ampak tudi zarad spremembe semena rediti, ker vsa pogine zarad zagovarjanja coprnic Spre goveje živine memba semena je v gotovih obrokih neobhodno po In vendar je temu ok edino to trebna, žalib kmetovalci prodajo seno v Trst ali vezani edino Reko, sami so da (lotični kmetje videti. Večina naših semen uže tega ne marajo spre pa poleti na- do leta slabše postaja, in so zrna lažj ad tega od leta na pašo po vročem kraškem skalovji, ker pri izbii kodar živina celi dan ne pride v senco in ne do kap- tovalci pi Ijice pitne vode Močv toodni vpliv zemlj a, in manjša, semena in pri njegovi pripravi naši kme-brezskrbno postopajo; k tem pride pa še 11 i mokrih blatnih jarkov ne smemo trpeti na pašnikih, ker je v njihovi bližini zrak škodljiv ter zai rastejo strupene rastline in se nahajajo mnogobrojne pridelka/Tako, na pr -..... »r«- ^v^jv,, gnoja in vremena. Sprememba semena izvrši se večkrat ne samo le ad boljše kakovosti trume nadležnih in škodlj to mi vejši pridelek koder je suša redna prikazen priporočati za kraje, koder žito pozebe Vprašanja in odgovori. vernih krajev pak tudi zarad gotovejšega južnih krajev da goto- ; nasprotno seme iz se- Kako je pa pri nas s pripravljanjem doma pride Vprašanje 30. Na katei bode lanega semena za setev? O kakem posebnem pripi njena, hočem vsejati lucerno za več let izpi mi gr lian j skoraj še govoriti ni; kar je žita ostalo čez prodaj, to je pa za seme Ko bi se pa spomladi vedno težavno z delom , blagovolite mi poročati, ali bi smel lucerno še v jeseni vsejati? v P.) Odgovor. Lucerno prav dobro še smete sejati meseca avgusta ali v začetku septembra; do zime se lucerna toliko okrepča, da se lahko vstavlja mrazu krajih s suho spomladjo je jesenska setev še posebno priporočljiva. Vprašanje 31. Nekod sem bral, da je žaganje do pri izberi semena držali načela to komaj še dob z a žili tolikokrat o slabem pridelku me, potem naši gospodarji j e naj boljše bi ne to- Neizmerno važno je čistenje semenskega žita. Dokler se dajo ločiti slabša zrna od dobrih, toliko časa se ne# preneha s čistenjem. Tehtnica (vaga) pri naj tem najbolj pripomore gospodarj niča na pr. tehta hektoliter 67 videz lepa pše 68 kilogramov ako ber g noj arn zelo veliko žaganja na razpola ganje, skusil sem enkrat z njim gnojiti, a vspeh je bil nasproten Morda na tistem prostoi em prav delal skoraj nič zrastlo se ta pšenica še enkrat sčisti, zna tehtati hektoliter 69—70 kilogr. Naši domači čistilni stroji (pajtelni) niso dovolj popolni za pripravljanje semena, zato morajo biti posebni žitočistilni stroji ali kot se jih sploh m podučili kako hvaležen bi Vam bil imam jako mnogo. (B žaganje koristno i če bi v H porabiti, ker ga Odg rabiti, se ve da svez Žaganje da se prav dobro za gnoj po-ga je treba poprej razkrojiti. Gotovo imenuje, „tnerji". Tak stroj smo uže popisali v lan skih »Novicah" št. 39 in z veseljem moramo povedati, da se jih je v teku enega leta več kot 10 na Kranjskem kupilo. *) Za seme je najboljši novo žito, ker tako najraje kali, praktični, kmetovalci pa tudi trdijo, da novo žito žaganje ni dober gnoj, nasprotno, rašča rastlin, ne postane tako močno snetjavo posebno po bukovem žaganji zaostane in gnojilna moč Kar se se le pozna po preteku se žaganje v Pr dobi emlji azkroji daljšega časa, to je, kedar se tiče snetljavosti pšenice vedno rabi vse sorte protisredstev se pi porabi se žaganje za teli v hlevu skoraj vsa nič ne koristijo, če stev tudi i nas se pri vsem tem, da v zanes- li ojega je potem "še na gnojišču dobro obdelati treba! bakreni vitrijol (tudi plavi vitrijol imenovan), ki ljivo edst\ Tako eslj imamo prav sredstvo je edino Dostokrat dela se iz žaganja mešanec (kompost) se ta namen priporočamo Vam pomešati žaganje s emlj v vsaki specerijski štacuni. dob trijolom se pa tako-le dela: Pšenica vsuje se v kak čeber ali bedenj ter se na-njo nalije toliko vode, spešujejo, posebno apnom. Kompostni kupi iz žaganja da je stoji nekaj palcev čez. Med vlivanjem vode meša naj se ne narede preveliki, polivajo naj se pridno z se pšenica z leseno lopato. Čez 10 do 15 minut odlije gnojnico ter vsaka dva do tri mesece premečejo; v dveh se ta voda in druga prilije ter pšenica zopet dobro m drugimi takimi tvarinami, katere razkrojitev po letin je kompost goden in je izvrsten za porabo premeša. Tudi ta druga voda se zopet odlij tretjič prilij vode, v kateri je raztopljen baki ter vi- A tnjol. Ta voda pusti se stati na pšenici eno uro, tei Dobri sveti k jesenski setvi. Le še nekaj tednov in kmetovalec bode iz no vega moral njivo obdelati ter si pridelek za prihodnji leto osiguriti. Predno on to stori, bilo bi morda dobro da si stavi vprašanje: Katero sorto pšenice ali rži naj sejem, se med tem časom pšenica večkrat dobro premeša. Na to se bakrena voda odlije ter pšenica posuši. Na hek- pšenice vzame se 8—9 dekagramov vitrijola toliter Opozoriti je treba, da se namočena pšenica za šestino naraste in zato je treba paziti, da se preredko ne seje. Koliko hektolitrov semenskega žita se vsako leto m ako domače žito ne ugaja? Ali naj seme spre in od kod naj ga dobim. Ali naj seme zava pi proč pomeče! Vsako zrno, ki je pregloboko * C k njem pred snetjavostjo ? kmetijska družba ima na svojem poskuševalnem Ta in še vsakemu tem leže druga vprašanja bodo prišle na misel vrtu na Poljanski Ljubljani trier, kterega prepušča kme pametnemu gospodarju, kojemu je kaj na družbenem vrtu izboljšati in pomnožiti poljski pridelek. tovalcem proti primerni odškodnini v porabo, se ve da na y vedno ker se stroj zarad poškodo ne more in sem vlačiti 232 vsako zrno ki je preplitvo vsajeno, Je Prava globokost v katero ima biti žito vsejano, je 4 tensteinov zgubljeno, braniti zoper lateranske kulturoborce lub ialjuje Lich do centimetrov. Pri nas se še seje z roko in seme stanka ma ker bistvenega opravičenja svojega ob se morali nasproti dvema velikima frak podorava ali pa z brano podvleče, to je pa zastarelo, cijama Čehov in Poljcev konservati poslanci manjih Gotovo ni boljšega kmetijskega stroja kot je sejalni dežel pri enakosti svojega prizadevanja združiti tudi v stroj j enkrat pišem. ki setev pravilno izvrši in o kojem prihodnjič en sam klub. Pravimo anj u » ker nob pri enakosti svojega prizade nejasnemu resen politik negotovim mislim in zpeljivemu prizadevanj dveh ročekrv Politične stvari. nežev ne more priznati pravice obstanka. Lichtensteinov klub imel je v svoji sredi nekoliko samovoljnih gospodov Klub Hohenwartov in Lichtensteinov. in vsled tega je s časoma zmiraj večja razdvoje nost in nepodredjenost, Katera je tako daleč segala, da udj predlog so jih v zbornici hoteli predlagati Kakor je bil dvorni svetovalec Lienbacher povzročil klubu še prej naznanili niso in se je tako zveza zelo dvojenje Hohenwartovega kluba, tako si tudi sedaj nevarno rušila; vsak storil je, kar je hotel, to kazalo zopet prizadeva preprečiti zopetno združenje obeh klu- je glaso v zborn bov tirolski Zallinger pa, ki mu je koncem državnega Koncem zasedanja bil je klub zborovanja najzvesteje pritrkaval med živahnim odobra- pomogel popolnem razdjan. Pl. Zallinger k temu ni malo pri vanjem levičarj mu tudi sedaj zvesto in pridno po In Zalling svoje tirolske tovariše temu maga. Levičarski listi pa, kakor prej, tudi sedaj pridno Klubu v prihodnjem državnem zboru pristopiti; nam ni hujskajo, hvalijo Lienbacherja in Zallingerja, ako treba, znano, bode li ta klub praznoval svoje vstajenje v pri- da celo kneza Lichtensteina, ker dobro čutijo žen Hohen\vartov klub levičarjem mnogo nevarnejši zdi za vv » AAA.VA.vy iVTiUliiJVUl J JU lj.vj UU f U1 UVjOl ^ zj cl -------I v J v OtVlil obstanek večine in njeno ojačenje pomenljivejši, kakor družiti še nasprotne si elemente pod hodnjem državnem zboru in ali bode knez Alfred Lich tenstein po skušnjah, katere je storil, imel še veselje, im kneževini dcepljeuim , posebnim klubom Lichtenstei pa z c Vladini organi se ne utikaj imenom Toda ko bi se ta klub tudi ustanovil ven zelo v to prašanj pa iz katerih vendar se čujejo iz poluradnih listov glase bi se dalo skoraj soditi, da si želi vlada bolj, poseben Lichtensteinov klub morebiti s skrivno mislijo , da bi dar ne verjamemo, da bi tirolski poslanci vabilo spre- Ker njihova glavna naloga je, delati na korist de jeli že njene zveze z državo peh svojega delov nji po prislovici: „d i v i d „imperium t m p u ostajal večji pa morejo le tedaj pričakovati, ako so tesno združeni z desnico." Dalj Da bi bilo tako mnenje krivo, kazale so zadosti vanje Zallingerjevo pa knjižica še obširno in ojstro obsoja delo jasno dogodbe koncem zasedanja državneg zbora Razp ta Kar je bolj pomenlj se preveč raztegnila ako hoteli pa so glasov v Volksblattu" , glasilu štajarskih konservativcev, čegar Grazer opisavati nadrobno tudi še prizadevanje Lienbacherj rejevanje je poglavitno v rokah kanonika Ka Ta list izrekel se je, akoravno šegavo pro t odcepiti vse nemško-konservativne poslance od Hohen wartovega kluba. Zadostovalo bo omeniti, da to zaso zdru varjata Lienbacher in Zallin -------, — -- kar nikakor ni smatrati ženju omenjenih klubov nam, ki poznamo osebe po Da se vsem to o piuti Ziu.ru.- iu UU111U5U1, i\ai uiivaivui ui smatral odilo, zdi se za načelo desnice in za podpiranje njenih namenov umlji zato pa Lienbacher razkril je uže zdavnej svoj pravi obraz tudi lahko trdimo, da razlogi, za tako ravnanje nikakor obraz starega, nemškega* zagrizenega centralista. Enako niso stvarni, ker bi morale biti sicer načela tirolskih in postavil se Zallin o gornje-avstrijskih katoliških konservativc tvarno drugača, kot ona prvoimenovanih z severno železnico dalj Kako izrekoma pri razpravi pogodbe pa tudi pri svoji novi izvo pa sodijo o združenji obeh klubov tirolski konservativ litvi v tako nasprotje z desnico in "s svojimi deželaui da se ne more nikakor več prištevati k desnici r in njih s t k zastopniki, to nam živo kaže Ako se tedaj oziramo na vzroke ločitve kluba Lich proti Zallingerju spisana knjižica, katere smo omenili v tensteinovega od IIohenwartove vidimo, da so bili zadnji številki „N te koj a; beremo na strani 24. sledeče: ,,Z zgol osebni in ne stvarni; ako gledamo načela, katerih sta se držala oba kluba, najdemo, da ni bilo nikakor-šnega bistvenega razločka. Podpirala je namreč vsa des- na- niso iz stvarnih, temveč osebnih vzrokov odločili od sproti pa so ti konservativci podpirali narodne zahteve Na Lichtensteinovim klubom je sploh posebna stvar stal je iz delaželjnosti nekaterih poslancev, kateri se ni°a nemške konservativce glede šolskega vprašauj Hohenwartovega kluba devanja Lienbacherj nastal je poglavitno vsled priza- nekateri, večidel kmetijski nenemških topnikov na desn poslanci z Gornje- in Nižeavstrijskega in Štajarskega dali so se pregovoriti, pridružiti se ločujočim se gospodom. V teku časa izstopila sta solnogradska poslanca Lienbacher in Fucbs zopet iz kluba in od onega časa v njem ni bilo več kot 18 poslancev. Rad imenoval se je Zgodbe zadnjega zasedanj pa so pokazal kako se je vsled ločitve zgubaval klub Lichtensteinov od onih potov po katerih je hodila ostala desnica tako konečno večina desnic 1 dalj postala got da je ne preziramo, da so nemški konservativci katoliški klub in tudi Zallinger ga tako imenuj v svoji knjižici. Svojega posebno katoliškega značaja pa večinoma prav v vsem enih misli z drugimi udi Hohen-vvartovega kluba, tako, da prav za prav ne razumejo, zakaj niso skupaj izrekoma politično razumnejši poslanci gornjeavstrijski. In ako konečno vidimo, da so nasprot- sami ni razodel ves čas svojega obstanka, ne predlogi in niki združenja obeh klubov skoraj brez izjeme celo ne proženje namenov te vrste niso se rodili v nje- nasprotniki desnice in sedanje vlade, tedaj nam ni težko govi sredi, ker se za to ni našlo prilike. Sploh ni vzbujal odločiti se, kaj storiti. Ne dvomimo tedaj, da se bo pozornosti s posebnim političnim činom , temveč samo večina obeh klubov oziroma udov vsacega kluba izrekla s svojo razdvojenostjo. Tudi v drugih klubih nahajajo za združitev, ako se izrekoma z gornjeavstrijskimi kon-se gorečeverni katoliki in med njimi zelo pomeuij možje." liškega osrednj državnem zbora servativnimi poslanci prav rav Po tej poti se bo Potem obrača se knjižica zoper osnovo kato- desnica sama ojačila in ako tudi vlada stori svojo dolž kluba po izgledn onega v nemškem se imajo zatirani nemški katoliki nost, ima tudi njena sistema gotovo prihodnost 233 Naši dopisi. otrok, ko uganiti. enkrat dorasto, nastati, ni ravno težavno Z Dunaja 20. julija. (Grof Hohenivart; češki obisko valci peštanske razstave; grof Bambergerjev zgubljeni sin.) redu; Uradni spisi so sploh v prav dobrem in poštenem tn in tam se glede teh še prava natančnost, V Pragi izhajajoči »Narodni Listy", ki so znani po tem, točnost, taktnost in rednost pogreša. V šolsko kroniko da slišijo tudi travo rasti in prinašajo novice, o katerih vpisuje naj se le ono, kar v taisto tudi v resnici spada; se vsemu druzemu svetu celo ne sanja ne, poročali so osebnosti in osebni napadi pa v nji prav nobenega prodne 5. in 15. t. m. o nekem shodu vodij desnice držav- štora nimajo in imeti ne smejo. nega zbora, katerega se je razun grofa Hohenwarta in sklepu svojega poročila priporoča nadzornik kneza Alfreda Lichtensteina, tudi udeležilo nekaj nemških zbranim konferentom še prav toplo vestnost, natančnost konservativcev in pri katerem je baje grof Hohenwart iz- vstrajnost pri spolnjevanji dolžnosti svojega prevaž- rekel, da je položaj desnice nekako nevaren (bedenklich). uega< težavnega, a imenitnega poklica. Edinost, zaup- Iz te novice kovali so levičarji takoj kapital proti nost, prava ljubezen, odkritosrčnost in bratovska sloga desnici, dvorni svetovalec Lienbacher jim je tudi takoj naJ vedno med njimi vlada, jih podpira in vodi dosegi prišel pomagat in levičarji jeli so uže peti desnici smrtne pravega smotra in zažeijenega cilja njihovega stanov skega poklica. Res zlate besede, katere naj bi tudi neprestano svoj prekoristni sad na blagor vsem skupaj v pesmi. Na to pa se je oglasil sicer molčeč grof Hohenwart polni meri obilno rodile! Naši in je sledeče objavil v dunajskem „Vaterlandu": V nekem dunajskem listu nahajam članek „Narodnih Listov", P- gospodje sobratje črnomeljskega okraja po katerem bi bil imel takoj po sklepu volitev za dr- pozdravili bili so nas med tem po svojem gosp. nadzor- žavni zbor posvetovanje s knezom Alfred Lichtensteinom in pa nekaterimi odličnejšimi nemško-konservativnimi poslanci, čegar pretek bi mi bil dal povod k izreku, da lsto potjo, je ves položaj desnice postal nekako nevaren. Temu nasproti prosim Vas izjaviti, da od začetka volitev za dr- niku telegrafično tako-le: ^Bratski pozdrav zbranim to varišem!" Jersinovec. Prec na to odzdravilo se jim je Gosp. nadzornik navaja še šolo se tikajoče postave in razglase izšle med časom lanske in letošnje konfe- žavni zbor nisem govoril ne s knezom Alfredom Lich- reace uaše- Slednjič pove tudi še nazočim, da se prav dobra črna barva za šolske table dobi v Ljubljani pri tensteinom, ne z drugim nemško-konservativniin noslan eem, da tudi z nobenim gospodom nisem bil v pismeni Hauptmanu, lastniku tovarne za oljnate barve; ki- zvezi, zato tudi nisem imef povoda k zgoraj omenjeni, logram te barve stane 2 gold. 90 kr. S to barvo more N. L." mi na jezik položeni izjavi ne k okamne- vsak učitelj obdrgnjene šolske table brez posebne težave in truda iz nova sam nategniti in počrniti. Sedaj pridejo poročevalci na vrsto. Točko: ..Sestava po ,, lemu diplomatičnemu smehljaju, katerega je hotel zapaziti imenovani list pri shodu, katerega ni bilo." Tako grof Hohenwart. „Narodni Listy" pa se bodo otresli in kmalu zopet objavili kako zanimivo raco. podrobnega načrta navoda za poduk v realijah z ozi rom na postavo iz dne maja in ministerijalne na- Pred dvema dnevoma došlo je na Dunaj po državni redbe iz dne 8. junija 1883. leta ter z qzirom na po železnico krog 1500 Čehov, ki so šli v Budapešt obiskat trebe 7 na!eia šolskem okraji" obdelujeta gospoda po tamošnjo razstavo. Dva posebna vlaka pripeljala sta jih evalca Kalin Kavčič; prvi razpravlja dotično stvar na kolodvor državne železnice, kjer jih je srčno pozdra- 0 eQ0~ 111 dvorazrednih, razdeljenih in nerazdeljenih vila deputacija tukaj živečih Čehov pod vodstvom dr- ljudskih šolah, drugi pa o tri- in četirirazrednicah žavnega poslanca dr. Dostala. kolodvora so Za točko: „Kratka, jedrnata temeljita splošn se popotniki v Renzovo restavracijo na „Landstrasse", razprava o šolski hygieni (zdravstvu)" določi žr kjer je svirala godba spremljajoča potnike in pa so Fr. Mrcino kot poročevalca KJ prepevali pevci Kolinskega „Sokola". Napitnic in srčnega radovanja potnikov in vseh mnogobrojnih drugih gostov bilo je mnogo. Vlansko leto ob tem času izginil je odraščen sin Vsi trije gg. poročevalci so svoje naloge prav častno in pohvalno Debata pri teh razpravah bila je precej obširna, strogo stvarna in mirna Naši okrajni učiteljski bukvarnici ste letos v jako znanega profesorja Bambergerja, sam tudi uže medicinec ugodnih položajih; ona v Postojni, katera sedaj obsega i imela je dohod-kr., stroškov pa 112 gold. 91 kr., i/ tretjega leta. Iskali so ga povsod, posebno krog hriba Raxalpe v Semerinškem gorovji, kamor je bil namenjen, kov 160 g:old. pa vse biloje brez vspeha, govorilo se je celo o samo- toraj je preostanka umoru. vsega skupaj 556 knjig v 694 zvezki Še 47 gold. 71 Va kr.; ona v Vipavi pa ~tr---7 o ' — — - - ~ w JV i • gviu.. »J. /2 • , uuu » r ipati sedaj čez leto in dan našli so kosti, katera šteje 536 knjig v 568 zvezkih, imela je dohod- nekaj obleke in take sledove njegove, iz katerih je po- kov 57 gold. 39 kr., stroškov pa 32 gold. 15 kr. s pre 24 kr. Te račune pregledala in odo- stalo gotovo, da se je bil ponesrečil pa v drugem kraju ostankom onega gorovja, kakor pa je hotel iti. Prem 12. jul. (Okrajna učiteljska konfet 25 gold. zalivala. Letina v šolah seda j je ta Konec.) Naj discipli da se izrednega spridenca Javna kazen i šole rsikak brila sta gosp. učitelj Dunaik in gospodičina učiteljica Levstik. Stalni odbor in knjižnični komisiji ostali so acclamationern" prejšnji. )•) i ner kega Prečitala in podpisala se je tudi peticija do viso popolno in za vselej izključi; ravno tega pa malopridni potepuh prav težko pričakuje, ker mu potem več v šolo hoditi treba ni. Ako se ta kazen nad kom ljudskih učiteljev, katera obsega šest toček. deželnega zbora kranjskega o gmotnih zadevah izvede, škoduje dobri stvari več tem še dru hujšajo in nego koristi ker se s katerim šola ravno preveč ne diši po Gosp. nadučitelj Gašperin nasvetuje, da se tukajšni okra) po farnih in šolskih občinah opiše ter opis ta se vsakemu šolskemu redu, ker vedo, da se jih zemljevidom vred na svitlo da. Nasvet bil je soglasno našeškati ne sme, trdovratno nasprotovati prično v da čemur jih nebrižni stariši še celo sami podpiraj morejo potem brez strahu pred kaznijo pri svojih delih brez skrbi rabiti. Žalostno a resnično, ob enem pa sprejet, a ob enem pa tudi vse potrebno ukrenjeno se stvar obistini. Gosp. nadzornik zaključi zborovanje okolo popoludne 5 da s trikratnim „slava tudi pravi odgoji britko škodljivo je to za celo družbo na kar konferenti navdušeno človeško! Kaj vse more in mora iz takih spridenih himno" zapojo. ure na presvitlega cesarja, še veličastno .»avstrijsko vrli in p. n. c. kr. okraj Globočnik izplačal je potem še konferentom potnino gosp. Anton kaj koristna sicer tako , da zamore Bog ga živi jos brezbrojnaja leta Skupno kosilo bilo eno žati Vičiča Zaupno-brat napitnice. Prva skem nadzornik v narodni gostilni g postrežba bila je prav okusna in dober kup ospoda ko v najhujšem ki i še celo popolnou in kdo 10 centov te junas z d a za j dr- vredna priporočila ustaviti. Toraj je ta stv se za-njo zanimal, u po dičile so tudi navdušene kemu rad postreže j se omenjenemu izumitelju potrudi , ker on gotovo vsa- po našem okraj šol presvitlemu cesarju; odmev bil j gosp. Iv. Thumi, veljala je našemu trikratni frenetič 1 Ljubljane 22. julij ki j stvar ogledal. ta no vit v v I v) živio gospodu okrajner pomočni Mrcina j? slava". Napi so dalj Thumi. Stipko Jele ivarju Globočniku ; Ivan Lavrenčič Zarnik gosp. c. kr. , duh. carske podrt.zni ni še mesec dni u T padla je na IK oziroma odkar so se po Je Klovitna pečatila sraj-Pretekel KUJ J postojnski sk vrli od n i duhovšči med Iva učiteljstvu; Pranj uže se je oglasilo toliko rodoljubov, kar kih naprosili poverjeniki ihovsči Oko učiteljstvom rekaj pa slogi prevzaiuej ta narodni prvim vspehom Da dosežemo in dovršimo Bog živi In tako duhovščine ojo pr nalogo bolj posel ujemo da ihko le. radovolj d o voljni o ta s če strajno delujemo, da dosežemo toliko hi in ueiteljstva nerazrušerio A go! zaupanja, kate am je ta dan prave bratovske edinosti in ne samo d za« željem cilj, gradenje „Narodnega Doma" v Ljubljani, in ta cilj bodemo dosegli, ako nas slovenska inteligenca kakoršne 5 je v Gosp naredil in se podpi 14 let sem v tem okraj premi in potekel pri enakih prilikah še ne spominja, se je bilo treba h i0zi celih prehitro ti na vse erjeništv podpira, temuč se tudi oglaša za po Kolikor uradov na Slovenskem, bodi k tere koli stroke, toliko središč za pobir tovoljnih doneskov bi moralo biti. Knjižica bi se koj razprodala štiri vetrove. Toda prijeten spomin na ta kajti 1 gotovo dobro Tukajšnj kemu nazočih neizbrislj bode pa lahko 10 dne vsacega meseca sieh ? Inik k e d a dobi ost v svoji na novo vpisan kroniki zopet dva blag Hrvatje za svoje kazališče pla Tak rtvuje delali ki ter po 21 junija t podaril J>h tudi IliO iki mesec de na olt mi do- gold šoli. je g. A. Z., vstrajni dobrotnik naše šele mali »telepho vreden Dai kranjske pismo iz dne 9. t. m., št. 572, v katerem na- movine. Zaradi tega bi predlagal, aa se pri vsakem da kot inventarni dar tukajš idil naroči knjižica z mark po 10 k eden prejelo se je pa od si. kmetijske družbe zame poverjeništvo. Če kdo blagovoli več dati, tem bolje. Ako se priprosto ljudstvo, kaKor smo čital kazal se je za marlj pokončevanje škodljivih mrče sov tukajšnji šolski mladini 10 gold. nagrade iz dotične državne g si. društvu „Narod je tj kih delavcih v Ljub tem bolj je zavezana intel za to o slo ) pod skega blaga ubvencije. Za ta znesek naročilo se bode pri raznega šol uv.ui uuij jo ^nvc^čtLia luiciigeuca z dobrim izgle-* pravo pot pokazati. Naj se vendar enkrat pokaže šola za mladi sloga pri nas Slovencih Obema blagima dobrotnikoma izrekam s tem v svojih K ne dajmo se osramotiti od sprotnikov pri nas uradnikih, naj bi se tudi po ib imenu šolske mladine in ajsrčnejšo zah in lostno oh SI 3. Bo obema ke občine najiskrenej ju živi, bla k u p a j o in mi i t obeta Letina tukaj letos sploh še precej dobro kaže in kmetovalcu trud dobro povrniti Ce oorodile bile so obilnih in okusnih sadežev. Sena bode memo lanskega leta dosta več. Ozimne tu in tam nekoliko redka in sploh okopav in jara žita so lepa sentjava, goinoljiue so do sedaj jako čvrste; češplj stanovih ustanovljale poverjeništva, kajti pri najbolj resni volji je skoro nemogoče za jednega človeka v kakem kraju nagovoriti vsacega za doneske. Toraj, dragi rojaki, na noge,« ne udajmo se, ter pokažimo, da sloven ska sloga tudi nekaj velja. In če se nam posreči ta narodna ideja, prepričan sem, da se plodonosni nasledki ne bodo le v tem kazali, da zgradimo „Narodni Dom*' in v Ljublj* ji del tem do narodna zavest se bo tudi krepila, kajti b» rv vje je po nekaterih legah s sadeži kar nasuto. Hrušek bode še precej veliko a lansko ibolk pa skoraj nič , ker so eto močno cvetela in tudi nekoliko rodila. je n pripomo ajniže stopinje Ljubljane. kakor uradne bo ves slovenski svet ■^■■■(■mm ■naj v Uradnik Dr. Friderik Keesbacher imenom aznanja današnja „Laib. Zeitun • / Trta izrašča se v lep in krepak les; grozdje je i ko za svetovalca in zdravstvenega p o r o č e v a1 CTu O 1 a cvefcel bode pridelka. je odnejšem vremenu kar pri c. k. dež a kranj je najno- do lJ Bo upno dober. I po teh krajih vejsa in JP uovica , katero imamo gu, se ni; pač pa se tu in tam napo eauje zopet pol • / biležiti za čas vlade grofa Taaffejeve in predsed škodlj »perenospora iticola tva barona AVi nk v deželi Dr. Keesbache dež Skoraj slednji dan ob svojem času malo rmi in je med vsem enski rodom predobro poznan, zato- ekoli P* fce je še vsa poko času posušiti mogh sušenji sena postraši, a dosedaj trava v seno lepo iu pa nam ni treba dodajati nikakoršnega pojasnila — ime- a to (seno) o pravem pa pod streho spra nje samo govori jasno dovolj pojasnuje se ma cj r kaj druzega! viti dalo. Sploh rečeno: vreme bilo je do sedaj v tem mesecu jako ugodno in povoljno. Le mili Bog naj nas pred točo in drugimi elementarnimi silami tudi v pri- čer ob ti Mestni odbor ljubljanski zboroval je včeraj uri in je reševal dne h o d n j stih s dobrot obvarovati porednih slabih pa bode letos po Se- znanila prvosedstva. II. Volitev enega nega odbora v upravni komisijon za lokalno nerodovitnih letih et enkrat ploh precej dobra letina. Bog jo tudi skoraj daj potrebno je je uže vse! M. Ptant vni red: 1. zastopnika mest- realkino zaklado. III. Volitev treh članov nies:nesa zastopa v % odseka slučaje epidemič- Cola 10. julija. (Dobro sredstvo za vinjene in za- stalni mestni zdravstveni svet. IV. I poročilo o gradnji mestne bolnice za nih boleznij. V. Šolskega odseka poročilo a) o dolo čitvi prostora za gradnjo poslopja mestni petorazredn spane voznike) iznajdel in naredil je kovač in bivši žu- deški šoli; b) o rešitvi priziva ljubljanske mestne ob pan And ej Rovan na Colu, namreč da si zamore vpre- zena živina," konji, voli itd. sama voz zavreti ali „za- čine na ministerstv sveta kranjskega naredbo z 12 zoper c. kr. deželnega šolskega 1884 št žlajfati". Pa tudi za ročne voziče je omenjena naprava (poučni jezik mestnih ljudskih šol); c) o dop kranj 235 eke hranilnice v Ljubljani glede neke zamene učnih sob c, kr. velike realke. Tajna seja: seka poročila o prošnjah itd. Finančnega, od- Krajcarska podružnica »Narodnega Doma u Ljubljani sme imenovati v Šolsko poročilo ljubljanske višje gitn za vem tednu velikansk razdelilo se je med i peh svojega delovanj v tem kratkem času v pr zposlalo minulo šolsko leto obseg von des Philosophen Protagoras, ..Schulnachrichten vom Director Uebsr den Sensuali Oscar Gratzv ulo Misel milih Ll irod knjižic z markami za 30.001) mesečnih doneskih skla- dnih 82 strani prva prava sama Vsa knjižica obseg strani. Učitelje za »Narodni dom" je bila sprožena uže več podučevalo je zaukazane predmete 30, nezaukazane pa Na vsi gimnaziji bilo je koncem leta učencev 718, dati darove krat tu in tam zgubile so navadno kmalu veselje, ker niso našle ter tudi izvršena snemanja. Jelaotne uprave in žive a te male družbice po- med temi Ljubljančauov 143, sicer Kran 475 Po kalo odb se bila izvršila t taci i manj krajcarske podruž ep e rodnosti bilo ie Slovencev 582, Nemcev 139. Lahov v SV0Je roke Nam n Narodne^ misel. Zato je pa dom u 10, Hrvatj Čehi Po veri bil so vsi razun treh 62 pohvaljenih, 455 z dobrim redom, 87 jih Ijati preskuš katoličaui. Po napredku razvrstijo se učenci te ponav dr už jiin t t to reč o- ima dvojko, 40 pa trojko sol da plač nine se je, pridobiti vsacega Slovenca s v o- Ge se to tudi ne da tako natanko izvesti, _______ v ^ ji ter toliko krajcarjev na mesec, kolikor mu je'mogoče do u vsak len Slo svojo dolž s pol plačalo za učence 8882 gold. Ustanov vži- ia vsak pridobljen ud nagovori valo je 127 učencev in ustanove sprejete znašale so uda> ^ode kmalu toliko mesečnih donesk in pridobi druzeg svoto 10.835 gold. 58 kr da pride na stalo Izpraševanje zrelosti pre- V8a tudi več Tržaško c gimnazijo obiskavalo je v na pr 10 20 m biti prepričani, če vsi svojo dolžnost lem letu 424 učencev, med temi 143 Nemcev, 144 Lahov v teku leta 100.000 gold 101 Slov Anglež. 17 Hrvatov Grki Arme dati na mesec ki lahko dajejo na mesec nema storijo, da imamo Mogoče nam je doseči tak 50 in 100 kraj ia Od novomeške vise poročilo, katero obsega: D imnazije došlo nam je letno Platonische Anamnesis von Gustav Stanger, in: Schulnachrichten vom Director. Iz šolskega poročila posuamemo, da je bilo koncem pre-na- lep vspeh, a treba je, da nihče ne zaostane v svoji narodni dolžnosti. Narodnjaki naj delujejo, da dobi vsako mesto, vsaka vas in vsako selo ne le po jedne^a pover- jenika, ampak po več. Narod hovščina. društva ka du pirajo, koliko razumništvo in slovenski dijaki naj nas pod leta na tej gimnaziji 129 učencev menj, kako ponosni „Narodni dom nih krajih udje pristopajo je v njihovi moči, in kmilu imeli bodemo teklo leto), izmed teh je bilo vredjenih z odlič_ . . - . ______^ predkom 11. z dobrim 78, ostali učenci pa s slabim na- .JC: Plujejo, izdal je odbor knjižice z desetkraj Ker v mestih in bolj premož-ki na mesec po 10 do 100 predkorn. Po^ narodnosti bilo je Slo 125 in Srb Šolnine so plačali 1176 gold., podn Nemci iz skimi markami vrstice, oglasi d. orojaki vsak ustanov pa se jim je izplačalo učencev, ki so se minulo leto gold. 59 kr. Izmed ?lala se mu bode brezplač naj se poverjenikom podružnice bere to dopo- og lasili zrelosti, prestali so to izpraševanj za izpraševanj Letos za to izpraševanje oglasilo učencev, katerih so pa se je krajcarskimi, ali pa, če želi, ______________^ kami. Naslov se glasi: Krajcarska podruž od nega doma" (Dr. Jo poverjeniška knjižica z en z desetkrajcarskirai mar Narod stopili, od ostalih pa so prestali trije, med njimi eden z odlikovanjem. Učeniko predmete, nezaukazane pa podučevalo 14 zaukazane virih bami Novi knj ta vil v Stare) v Ljublj Kranjska mest n Floreutin Hrovat tiskal in založil Iz poročila prve mestne peterorazredne deške je knjižica, v kate _ ljudske šole v Ljubljani posnamemo, da je tam pod vod- kranjska mesta: Ljubij Krajec po raznih nekaterimi podo- Novomesto 1885 pisatelj na 133 straneh popisuje stvom bilo učence Lahi atelja in nadučitelja P r a p r o t n i k Kamnik učitelje med Srba ki so v 5 dovljico Ilrij Lož katerimi 1 Hrvat in -Li. ^ 1 l* p 1 U l U i a VAV T ij IV, Lf, 1 Ulju, UJ6, redih podučevali 495 vico, Krško, ' Metliko V Kranj Loko. Ra 444 Slovencev, 43 Nemcev V f j 7----~ ■ w ^ Črnomelj in Kočevj Novomesto, Kostanj Knjig Ceh sobnih spoznanih je bilo 60 Iz letnega poročila drug obnih pa 130 redne deške ljudske šole pod vodstvom mestne peteroraz- ško in Metlika sicer ponatis iz „Vrteča" in tedaj pisana za mladino6 Podobe nahajamo Kr- ' — — * j ---- r--------------» i u. touaj višji razred spo- pa bo vendar-le vsakemu dobro došla v njej od mest: Kamnik, Novomesto Kostanj atelj Druga knjižica ima naslov: „M1 a d i n i". Belarja posnamemo, daje na njej podučevalo 10 Miljenko Devojan, Novomesto 1885. čitelj koncem leta 703 učencev, razun 45 Nemcev Krajec. vsi Slovenci, med katerimi je bilo za višji razred spo- rino oko", u bnih izrečenih 452, nesposobnih pa 239 Stanko u ---7---------,,^ula.lh^vv , ,,l^ia ovou vcucr , „oesiri" Za učence živinozdravništva s Kranjskega de- dve ste pesmici, ostale pa povestice. Ta knjižica obsega na 90 straneh: Mato", „Hromi Jurij , „ Na sveti večer", ,,Sestri" in „Božidar". Prve n Spisal Tiskal iz založil Mate-Petričev Blažek". žel izpraznj odbor kranjski razgl na c. kr Za učence s Kranjske nozdravniški šoli na Dunaji čeni mašniki Nove mase imeli bodo leto s ustanova letnih 300 gold. Prošnjiki za to ustanovo mo rajo dokazati, da so dostojni na Kranjsko, da so z do- u3 ali realke, da so zmožni slovenskega in nemškega jezika in da so spolnili 18. in še ne prekoračili 26. leto starosti. Poduk traja Go Bulo ve c Mihael 9 sledeči novoposve avgusta v Radovljici; g. Erzar Matija 15. avgusta v Cerkljah spehom dovršili 6 razredov gimnazij K1 e m e n č Pakič Marka 26. julij zjutraj v Ljublj pri sv. Jakobu v Ljublj Mihael 26. julija na Blejskem jezei L V Pe tri leta. Učenci se imajo za vsprejem prvi teden 26. julija v Kamniku; g. Ambro šulinski cerkvi ob 6 ji i Alojzij Š č i n k o v e ( oktobra pri natelji živinozdravniške šole na Dunaj oglasiti. Prošnjiki za to ustanovo naj svoje s krstnim listom in šolskimi spričali podprte prošnje do 20. avgusta leta 1885. vlože pri deželnem odboru kranjskem. 27. julija Avgust „ „ v cerkvi Jezusovega Srca v Ljubljani ob 8. uri zjutraj Janez 26. julij ljani Kos Josip 26. julija v Šmihelu pri Novem Mestu Josip 26. julija pri sv. Jakobu v Ljub » K r a m Kunaver Janez avgusta v frančiškanski •j, 36 cerkvi v Ljubljani; g. Mali Anton 20. julija na Rož« niku ob 9. uri dopoludne ; g. Pavlic Janez 2. avgusta narodoma. bo deputaciji mogoče poravnati ojstra nasprotja med v Kranji; č. o. Hirscli Henrik, frančiškan, 2. avgusta Nemška. Vprašanje, kdo bo naslednik umrlega v frančiškanski cerkvi v Kamniku; čast. o. Skuhala barona Manteulfelna pri namestništvu alzaskiin je re Teodozij, frančiškan, 26. julija v frančiškanski cerkvi šeno. Odločen je za to mesto dosedanji nemški poslanik v Kamniku. časa Novičar iz domačih in tujih dežel. j' Dunaja. — Včeraj pripeljal se je, kakor delj uže vsako leto nemški cesar Viljem v toplice Gastein, kjer ga namerava čez nekaj časa pozdraviti naš cesar, nemški cesar pa potem našega v Išlu. Tudi z ruskim čarom sošel se bo naš cesar na Ce- e tudi nemški cesar, še ni gotovo, skem ali pa pride govori se pa, da knez Bismark gotovo tje pride Naši ministri odhajajo in zopet prihajajo na Dunaj na vzočih je tam redno toliko i da redna opra nia ne zastajajo. Včeraj odpeljal se je trgovinski minister baron Pino na Koroško , vrnil pa se je zopet na Dunaj mi-nisterski predsednik grof Taaffe se zadnje dni nič več. naučnem ministru Pri tukajšnji deželni ravnave zarad le- vršijo se različne konečne obravnave tošnjih goljufij pri tukajšnjih denarnih zavodih znanega Kuflerja je baje preiskava tudi uže dokončana Zop Gradec Tukajšnjo namestništvo pustilo je ker pre elikonemško gnjezdo „Deutscher Verein koračil meje po njegovih pravilih pristoječih mu pravic Po našem mnenji moralo bi se to zgoditi tudi na mnogo druzih krajih in nasproti m onim nemškim dru štvom, v katerih se goji velikonemški, protiavstrijsk duh, vrh tega naj bi pa tudi kazenske sodnij kolovod jem takega početja malo pokazale one paragrafe našega kazenskega zakonika, ki govore o veleizdajstvu ena kih hudodelstvih toda goditi bi se moralo to z golo krepko roko in ne glede na ime in stan osebe, potem bo kmalu zad ona za Avstrijo sramotna kuga ki se sedaj skuša širiti v nekaterih deželah naše lepe države. Budapešt. — Velika družba čeških obiskovalcev tukajšne razstave bila je slovesno in presrčno sprejeta. Zastopniki mesta, države in komisije za razstavo in pa tukajšnje „0eške Besede" pričakovali so goste z brezštevilnem množico ljudstva na bregu Donave, kjer so se vršili prvi presrčni pozdravi in odzdravi z zahvalami v madjarskem, češkem in nemškem jeziku Po pozdravih odpeljali so se gostje v preskrbljena stanovanja. Enako so se po tem vršila pozdrav- azstavi sami, potem pa so se gostje razdelili v jim g Ijanjf in si v skupinah ogledovali razstavo, vinske zaloge, elki svinjski terg vvKobaniji.' Povsod povdarjala se je vzajemnost med Cehi in Madjai skupno pnza Cehi je za mogočno skupno domovino avstrijsko-ogrsko. izrekali so svoje veselje nad častnim sprejemom in gostoljubno prijaznostjo Madjarsko, in pa zadovolj-nost o lepem napredku tamošnjih narodov, čegar živa pnca je ki razstava Enako srčno pozdrav )jajo tudi tukajšnji časniki brez izjeme česKe goste N dvomiti, da bode tako prijazno dotikanj obeh naših ogočnih narodov tudi v političnem oziru imelo prav dobi e na sled k Hrvatsk Predsednika ogerske in hrvatske reg nikolarne deputacije sta te pismeno zedinila za bil shod in" posvetovanje deputacij najugodnejši čas koncem meseca septembra ali začetkom meseca oktobra. Razpravljati ima ta deputacija, kakor znano, mnogo v Parizu knez Hohenlohe j ki je uže tudi obljubil sprejeti to težavno in kočljivo mesto. Neprijetne skušnje, katere knez Bismark dela, pri teh od Francoske odtrganih deželah , morale bi mu biti v svarilo, segati še po druzih deželah. Te dni bila je govorica , da se ho- četa knez BismarK in grof Kalnoky razgovarjati o tem kako bi se poravnala gospodarska nasprotja nastala med našo in nemško državo vsled povikšanja nemške carine. — Posebnega vspeha pa si od tega razgovora nihče ne pričakuje, ker Bismark gotovo ne bo povedal našemu Kalnoky-u, kako popraviti ono po njem nam prizadeto škodo, — zato pa, da bi se naša država in Nemška združile v eno carinsko skupino ne bo nihče govoril razun Schonerer-Knotzjanov, tedaj moramo se mi staviti popolnem na tla lastne koristi in v kolikor bi ne bila očividna naša škoda, Bismarku vračati prav po njegovi lastni meri in z njegovim lastnim orožjem. Ako Bij-marš v Nemško zapira pot naši živini, našemu lesu, našemu žitu itd., imamo pa tudi mi dolžnost, onim pridelkom ia izdelkom, za katere naša država plačuje brez nujne po- trebe največe svote zavreti uvažanje. koiikor se tiče izreKoma izdelkov, namestili se bodo prav v kratkem z enakimi domačimi izdelki. Skušnja uči, da obrtnije hitro znajo prekoračiti take zapreke in se pre selijo tje, kjer imajo največ in najboljšega kupca. Sicer pa bo po nemški carini najhujše prizadeta oger-ska polovica tudi znala odgovoriti na silovitosti nem- škega kancelarja. Francoska. Vojne zadrege, ki so nastale v daljnem Anamu še niso odstranjene in tudi ni pri čakovati, da bi se odstranile kmalu, vlada in vojsko vodji francoski bodo zadovoljni, ako se le za trenutek odkrižajo vedno preteče jim nevarnosti. Prisvojiti si Anama ne smejo vsled mirovne pogodbe s Kitajci, r tega pa so se tudi prepričali, da nimajo ne Kitajci ne Anamci ali drugi tamošnji narodi navade — ostati mož beseda. Sicer pa ima vlada sedaj na vse kola opraviti s pripravami za nov državni zbor. Te se imajo razpisati ali za 16. dan avgusta, kakor sedaj namerava vladaf ali pa, ako se spolni želja večine poslancev: dne 27. septembra. Po vsi deželi pa so se pričele že volilne borbe, vse stranke prizadevajo si pridobiti več tal Vsi vsaj sorodni. in zavernikov, ki so ji po časniki pa, ki opisujejo dosedajne izjave pomenlivejših strank in oseb med francoskimi politiki, trdijo soglasna da ni ne ena izjava večjega političnega pomena in ne ena oseba taka, da bi se javna pozornost nanjo ozirala z večjo, kot navadno pozornostjo. Ta teden pričelo se je v Parizu posvetovanje tako imenovane denarske konterence (Mtinz-Conferenz), pri kateri je minister Freycinet pozdravil zastopnike raznih držav in izrekel odkritosrčno željo Francoske, da bi se koncem tega leta preteče pogodba iz leta 1878., katera ponovila z nekaterimi dostavki. T Žitna cena v Ljublj 15. julija 1885 Hektoliter: pšeaice domače 7 gold. 15 k banaške 7 gold. 80 kr 53 kr turšice 5 gold. 50 kr soršice 6 gold rži 5 oaLjJi a vijau nua ta uc|jutavij«, j , ^©^ — « rstne, zelo resne pritožbe Hrvatske zarad rušenja na- prosa 5 gold. 85 kr gold. 85 kr ječmena 4 gold 87 k ajde 5 gold 4 kr ovsa 3 gold godb oblastnijah madjarskih. Zelo dvomljivo je. jeli 36 kr Krompir 4 gold kr 100 kilogramov Od dnik : Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani