CTji /vv\ D i -•< r ifi }fil j i < -J V. . j n i|;f 7f rCTTff m HjpHM ffrj ■ M. !•: j m Si sfahB lil Trst 15. ]an. 1950 Št. 1 - laeto II. LETO DNI GOSPODARJENJA v coni A Tržaškega ozemlja Eden Umed ekonomskih publicistov, ki smo ga pred koncem leta vprašali za mnenje o položaju triaškega gospodarstva, je smeje odvrnil: cNe more hiti rožnat. Tako sodim po statistikah in tudi po tem, da so me mnogi znanci, ki se ukvarjajo s posredovanjem trgovskih poslov, prenehali poučevati o gospodarstvu in politiki Minilo jih je». Šaljiv, Pa zoovoren odgovor. Ob koncu leta je gospodarski položaj Trsta tak, da se obrazi iz dneva v dan bolj resnijo. Danes je kruh še na mizi, čeprav ne povsod enako dober in tudi dovolj ga ni za vse. Toda vprašanje «kaj po jutri# je a velikimi črkami zapisano na pragu novega leta. Zakaj? V minulem letu nam Trst že na zunaj ni vzbujal predstave o močni trgovski ali industrijski delavnosti. Pač kroži mnogo avtomobilov toda polpraznih ali pa so last vojske in policije. Ni bilo prida blagovnih prevozov, nisi mogel čutiti, da živiš v velemestu, ki je osrednje pristanišče Srednje Evrope. Videz policijsko provincialnega mesta se je za Trst v tem letu še utrdil. Ni bilo nikakega odločilnega koraka, ki bi kakor koli kazal na radikalno rešitev tržaškega vprašanja. Tako se je nadaljevalo gospodarjenje na osnovah i£ l. 194S t. j. na marčnih «rimski)i sporazumih». Odprava formalnosti za vstop v Trst iz Italije in oblastveni ukrepi v smislu «izenačenja» so še okrepili tendenco teh sporazumov. Na drugi stmni ne moremo zabeležiti ni kake važne koncesije o prid mednarodne funkcije Trsta v gospodarstvu. Niti glasoiH z Dunaja, ki so med letom večkrat poudarjali takšno funkcijo, niso izpremenili ničesar. Čeprav je Trst V svojem trgovinskem delovanju navezan z nad SO odstotki na inozemstvu, so razna ministrstva iz Rima, katerih stališča VU skoraj avtomatično prenaša na Trst. izrecno ponovila, da smatrajo in ravnajo z našo luko prav enako kakor z V3emi italijanskimi lukami. Mirovanje, gospodarjenje po preprostem načelu črednega upravljanja» odseva tudi iz tržaške ekonomske publicistike, bodisi italijanske kakor slovenske. Nasproti drugim lukam Trst močno zaostaja, bodisi za Genovo, bodisi za ostalimi večjimi evropskimi pristanišči, kjer povsod izhajajo mnogi zares dobri gospodarski listi in revije. T.o pa je seveda le logična posledica stanja, zaradi katerega naše pristanišče nima niti velike potrebe po takem tisku, niti kake perspektive, ki bi ga hranile. Gospodarski tisk sc mora večidel omejiti na zaznavanje, na skromne informacije in postane živahnejši le zaradi protestov prati davčni upravi. Slovenska gospodarska publicistika posebej se je v tem letu utrdila. Bila, je dobra, slasti ako upoštevamo položaj, ki ga zavzemajo Slovenci v tukajšnjem gospodarskem življenju in še posebej dejstvo, da ta naša publicistika še vedno ni mogla priti do stalnega, neposrednega stika s pristojnimi gospodarskimi oblastmi. Nekaj slabosti izvira tudi od tod, ker slovenski poslovni krogi v primeri z italijanskimi mnogo manj sodelujejo s svojim gospodarskim, tiskom. Nekaj pa od tod, da ji ostaja tesnejše področje ,kakor italijanski, zlasti še, ker se je nepriznanje našega jezika v uradih in gospodarskih ustanovah nadaljevalo. Kaj smo posebej opazili v 1949? Nekdo nam je odgovoril, da jc za tukajšnje razmere v tem letu najznačilnejša zgodba s ladjo e.Biancamano». Ta 2b-tisočtonski prekomomik so obnovili v tržiških ladjedelnicah in ne v Trstu, Nato ga je Tržaški Lloyd slavnostno predstavil naši javnosti nekako kot svojega. Ladja pa je potem odplula v Genovo, kjer jo ja ameriški poslanik svečano izročil družbi «Italia», ki odtlej razpolaga z njo, Taka politika «formalnih in uradnih# dejstev, ki se navadno zelo razhajajo z resničnimi, se jc zares letos dodobra utrdila. Pod konec leta so skušali celo nam pripisati take navade. ERP-prospekt «potvorba In resnica# je iztrgal razne citate in skušal z njimi postaviti demokratični tisk v slabo luč. Toda skrbno se je varoval, dotakniti sc naših gospodarskih pregledov. Ze v njih smo iznesli, da se uradni podatki o razvoju trža* škega gospodarstva le prevečkrat razlikujejo in da jim ni mogoče verjeti. Zal sc je tako stanje v preteklem letu legaliziralo. Zaposlenost Marshallov plan Na račun raznih javnih del i« industrije se je število brezposelnih sicer nekaj znižalo. Toda ako pomislimo, da je pri nestalnih javnih, delih bilo vse Mo zaposleno povprečno 1 — »INASNa IMSHOMIHd 6S0C do 7000 oseb in da j« bilo n. pr. po podatkih poročit generala Aireyja konec septembra 1949 17.558 brezposelnih, po poročilih zbornic« TIP pali številnih bolj ali manj Potrebnih alt nepotrebnih načrtov za katere so žc in še bodo raztrosili ogromne vsote. V pogledu stanovanjskih gradenj jc bilo v tem letu nekaj storjenega, vendar niti po obsegu, niti po kvaliteti ne zadovoljuje: kaj bodo počeli ljudje z enosobnimi stanovanji? Načrt za 1949 je določil gradnjo 282 stanovanj, plus 62 v hotelu uBarkovlje»• in 80 na Greti, namenjene za «displaced personsn. Torej mnogo, mnogo premalo. Tako bi lahko nadaljevali pregled še zelo dolgo. Omenili pa bomo le še odnose s sosedi in položaj kmetijstva. Nasproti zaledju se sistem trgovinskih pogodb ni izpreme- nil. Skozi vse leto je ostal na splošno vsak pri svojem. Avs*rij- sko-italijanska trgovinska pogodba ni uspela koristno vključiti tržaški promet in trgovino; s CSR in z Madžarsko ni bilo ni-kakega dogovora. V odnosih s FLRJ beležimo spremembo v toliko, da sc je povečal obseg izmenjav blaga med obema področjema STO-ja, kakor tudi med tržaško cono in FLRJ « okviru «malega» prometa. ILVA je dobavljala nekaj materiala za jeseniške železarne in tako obnovila svoje stare stike. Mnogo Pa use to ni. Kmetijstvo: skrčili so se famozni krediti za pogozdovanji v korist melioracij in podpor kmetom. Skrb za vinogradništvo je bila večja, čeprav ni gotovo ali je bila tudi pravilno usmerjena, ako pomislimo na pritisk konkurence od zunaj. Kmetovalci so si želeli več podpore mlekarstvu, toda na to uho uradna mesta še niso čula. Pritožujejo se tudi, da so dobivali subvencije iz državnega proračuna s prevelikimi zamudami. P odpore iz ERP-kreditov pa so šle predvsem v korist posestnikov-me-ščanov, ki so v takih rečeh prvi in nadvse spretni. Za sanacijo vasi je bilo neka) storjenega, za Izobrazbo in povezavo med kmeti in kmetijskimi uiadi pa skoraj nič. Celotna gospodarska politika v poljedelstvu se, torej ni izpremenila in čaka primer-nega in sistematičnega načrta. Kmete so v letu 194!) ie Uidi pričele pritiskati škarje t. j. razlika med cenami industrijskih in poljedelskih pridelkov. O ne prvih so se porišale t> primeri s predvojnim stanjem Za 65 krat, drugih pa največ za 55 krat. toda so že pričenjale občutno nazadovati Ribištvo na«ih naselij se ni opomoglo: vsi veliki in mali ER P krediti so šli v korist nekakšne mestne