List 49.
Gospodarske stvari.
Umetni gnoj.
V nobenem oddelku kmetijstva nismo Slovenci toliko zaostali za drugimi narodi, kakor ravno v gnojenji naših zemljišč, posebno pa v gnojenji z umetnim gnojem.
Umetni gnoj pomeni namreč vse tiste tvarine, katere se še razun navadnega lilevnega gnoja, gnojnice, komposta vporabijo za gnojenje in katere se navadno po umetnem potu dobivajo ali pa vsaj v poprejšnjih časih niso bile znane. Take tvarine so na pr. guano, Chilisoliter, koščena moka, gips itd.
Da je gnojenje s takim gnojem velikrat prav umno in da dotičnim gospodarjem, kateri ga umejo prav porabiti , veliko dobička prinaša, to nam kažejo vspehi v sosednih deželah, tako uže na Avstrijskem, še bolj pa v Nemčiji in Franciji.
Da smo pri nas v tej zadevi še tako malo storili, temu je v prvi vrsti kriva nevednost, potem pa tudi pomanjkanje domače industrije in vsled tega dragina omenjene tvarine. Ker so navadno zelo težke, stane vožnja toliko, da nam vzame ves dobiček, ki bi ga do-nesle s povišanjem pridelkov.
Kako malo znamo ceniti umetni gnoj, kaže nam uže to, da tovarna za koščeno moko v Ljubljani pošilja svoje izdelke na Nemško in da jih za Kranjsko le prav malo proda. Do sedaj so jih le nekateri gospodje nekoliko odkupili in na svojih zemljiščih porabili.
Naš kmetovalec — kakor sploh vsak — je precej konservativen in ima deloma prav, ker se mu velikrat kaka novost ponudi, pri kateri nima druzega, kakor zgubo. Zato se mu mora dobiček kake novosti dejansko pokazati in k temu so poklicani premožni in inteligentni posestniki. Ti se morajo temeljito podučiti in potem na svojem posestvu to praktično izvesti. Se ve da mora tudi k poduku prilika dana biti in zato bi morale kmetijske šole skrbeti. V teh zavodih bi morali torej z umetnim gnojem poskuse delati, kakor se uže v nakaterih zares godi.
Važen vzrok, da smo tako zaostali, je tudi ta, ker se navadno od kake novosti pričakujejo čudeži. Tako na pr. pri gipsu.  Vsak je mislil, da mu bo gips
povsod koristil in vse delo in gnojenje nadomestil; ker pa rezultat ni bil tak, se je reklo: Gips ni za nič, ž njim se nam nič ne pomaga. Tako se godi tudi z novim orodjem in sploh z vsako novostjo pri nas, posebno pa s tako, kjer je treba nekoliko misliti.
Ravno pri uporabljenji umetnega gnoja je treba precej misliti in računati in ko bi praktičnim poskusom ne prišla teorija na pomoč, bi še sedaj ne znali ceniti umetnega gnoja.
Uže slavni kemik Liebig je učil, da je treba zemlji povrniti, kar smo ji odvzeli. Ta stavek pa se ozira le na tiste spojine in prvine, katere se le po malejn v zemlji nahajajo in katerih pogostoma zmanjka. Če ji le ene teh neobhodno potrebnih redilnih snovi primanjkuje, zgube vse druge, še tako obilno zastopano svojo moč. Če je na pr. v zemlji tudi dovelj duščevih spojin, fosforove kisline, apnenca itd. in če primanjkuje kalija, bodo rastline ravno tako hirale, kakor bi onih ne bilo.
To je zakon o minimu in temu se moramo klanjati, tega moramo dobro premisliti pri vporabi umetnega gnoja.
Kemična analiza zemlje pa sama še ne pove vsega, ker rastlina dostikrat kake redilne snovi ne more vsrkati, ker je ta v taki spojini, da ni raztopljiva in da jo tudi koreninični sok ne more premagati. Za to se mora s kemično analizo tudi empirični poskus zediniti in na taki podlagi še le potem lahko sklepamo in druge poskuse delamo.
Ker so pa Nemci in Francozi uže brezštevilno poskusov napravili, bi bilo nespametno, ko bi mi od kraja začeli, ampak porabiti moramo one skušnje in na podlagi onih gnojiti, eventuelno še dalje poskušati. Zato bodem nekoliko tacih rezultatov pri posamesnih gnojih navel.
Umetni gnoji pa ne koristijo samo s tem, da služijo rastlini za hrano (direktni gnoj), ampak nekateri izmed njih imajo druge dobre lastnosti, zavoljo katerih se posebno rabijo in take imenujemo indirektne gnoje.
K prvi vrsti spadajo, na pr.: Guano, Superphos-phat, Chilisoliter, Kainit itd.; k drugi pa: apno, lapor, gips in kuhinjska sol.
Umetni gnoj ni popoln gnoj, torej ne more na-domestovati živinskega ali pa hlevskega gnoja, ampak moramo ga smatrati za dodatek k slednjemu-,  le v redkih  slučajih je umestno samo^ž
njimi gnojiti. On ni sposoben, fizikalične lastnosti zemlje zboljšati (izvzemši apno, lapor in nekatere ka-lijumove soli), on deluje le kemično.
(Dalje prihodnjič.)
388
396
Umetni gnoj.
(Dalje.)
Umetni gnoj je posebno sposoben, da ž njim zanemarjeno posestvo v kratkem času zopet povzdignemo in zboljšamo in da posebno novine lahko dobro kultiviramo.
S pomočjo umetnega gnoja se lahko emancipiramo od navadnega, sicer dobrega kolobarjenja, ako nam kaka rastlina posebno velik dobiček prinaša in slednjič nam umetni gnoj tudi takrat koristi, kadar hočemo   zaostalim   kulturam  na  pomoč  priti  (naglavni
gnoj).
Pri vsem tem moramo pa polja še z večjo pazljivostjo obdelovati, kakor sicer, to je, da globoko or-jemo, pridno okopavamo in da pravilno sejemo, ne pregosto, ne preredko.
Kjer je drenaža potrebna, se mora poprej izpeljati, predno začnemo z umetnim gnojem. Se ve, da se ne sme tako štediti in misliti, da bo perišče take moke uže pomagalo. Cem finejši so te tvarine zmlete, tem hitrejše bodo koristile. Treba se je pa tudi prepričati, ali je res v kupljenem gnoju toliko procentov rastlinske hrane (na pr. v guano, toliko dušca in fosforove kisline), kolikor se nam je garantira.
Začnimo z neposredno (direktno) gnojilnimi tva-rinami.
A.    Kalijumove spojine.
Med tistimi prvinami, katerih rastlina neobhodno potrebuje,  in katerih pogostoma zmanjka v zemlji, je tudi kalium (K).   Uže davno dajemo tudi pri nas v pepelu precej kalija.   Vsak ve,  da pepel posebno de-teljišču ugaja.   Rastline ga vsrkajo kot žveplenokisli klorov kalij,  soliterno-kisli  in fosforokisli kalij.   Najbolj pripraven jim  je   soliternokisli in fosforokisli kalium ,  ali navadno jim teh ne more ponuditi,   ker bi bilo predrago; večidel se jim gnoji le z žveplenokislim (K2 S04) in klorokaliumom (K Cl).   Take soli se dobivajo  na Avstrijskem  v  Kaluszu v  Ofalieiji in  na Nemškem v Stassfurthu (prov. Saksonsko).   V Kaluszu se koplje sedaj samo še kainit (K2 S04 + Mg S04 + Mg Cl2).   V Stassfurthu pa se dobi razun kainita še karnallit (K Cl + Mg Cl2),  polyhalit (K„ S04 + Mg S04 + Ca. O), kieserit (Mg S04), sylvin (K Cl) in tally drit (Ca Cl2 -f- Mg Clfi).   Največ je karnallita, in ker ima ta veliko primesi, se mora še čistiti, posebno skrbno se skuša ižptgnezijev klorec odstraniti, ker nekateri trde, da je ta rastlinam škodljiv, čeravno to še ni dokazano. Večkrat se tudi kaliumov klorec še dalje preustroji v žveplenokisli kalijum,  in  ker je  potem tudi bolj zgoščen, ima več % kalija (38 in 50—52%)-Najbolj po ceni je pa kainit, ki se kar skopan zmelje in proda,   se ve da ima navadno le kakih 12— 13°/0 kalija in je za daljni transport nesposoben.  Joh. Hei-linger na Dunaji prodaja 100 kgr. žveplenokislega kalija (80% = 46% kalija)  po  13 gld. in takega bi se porabilo 100—150 kgr. na oralo, ali okolo 200 kgr. na H. A., kainita pa je treba 200—500 kgr. na oralo.
Gnojenje s kalijem se je skoraj pri vseh rastlinah dobro obneslo, le krompir je imel manj škroba po kaliju , torej ni bil tako močnat, akoravno se ga je več pridelalo.
Zraven kalija se mora skoraj vedno zemlji tudi dušca (N) in fosforove kisline (P2 03) podati, v tva-rinah, katere bodemo še pozneje spoznali; le pri lupinah (Wolfsbohne) je bil največji vspeh na tistem zemljišči, kjer je bilo samo s kalijem gnojeno. Posebno očividno je to gnojenje koristilo ovsu, travam in detelji, Poskusi v vinogradih mi sicer niso znani, pa  prepri-
čan sem, da bi ravno tukaj kalijeve soli dobro ugajale, ker potrebuje trta veliko kalija. E. Mach pravi v svoji „Technologie des Weines": „Die ausschliess-liche Verwendung leicht loslicher, kiinstlicher Dttnger hat sich im Weinbau im Allgemeinen nicht bewahrt, wohl aber sind sie als Beid linger schatzens-werth."
B.   Fosforove spojine.
Le mineralični fosfati in pa Spodium-Superphos-phat sta prava specijalna gnoja, vsi drugi fosforovi gnoji pa imajo v sebi več ali manj duščevih spojin (guano, koščena moka itd.).
Mineralični gnoj za fosforovo kislino (P2 05) se nahaja v večih krajih Evrope. Nekateri minerali te vrste obstoje iz okamnenih živalskih teles in se imenujejo Koprolithi. Za nas nimajo posebne važnosti, bolj pa se moramo zanimati za fosforite, to so minerali, katerih sostavni del je fosforokisli apnenec (Ca), (Ca3 (P04) 2). Ti se nahajajo v naši bližini na Koroškem (Lavantthal^, potem pa še na Češkem ali v Jura-apnencu, ali pa v periodi krede. Najbolj so pa razširjeni po Euskem, kjer jih je toliko, da bi baje lahko celo Evropo ž njimi tlakali. Vsaj bi se znabiti tudi pri nas kaj takega dobilo. — Gnojenje s takimi minerali nima sicer toliko vspeha, kakor se je od pričetka pričakovalo, ker je namreč fosforova kislina — čeravno jo je na pr. v koroških fosforitih 29—30% — v taki obliki, ali tako spojena, da je rastline ne morejo takoj porabiti. Tudi polivanje z žvepleno kislino (Aufschlies-sen) tukaj ne pomaga toliko, kakor pri koščeni moki, ker se fosforova kislina zopet združi z glino in železom v spojine, katere so slabo raztopljive.
Pravi se, da je šla fosforova kislina zopet nazaj (zuruckgegangene Phosphorsaure). Vendar so najnovejši poskusi dokazali, da prvič navadni surovi fosfo-riti posebno v humoznih zemljah precej koristijo in da so drugič po „Extractionsmethode* dobljeni superfos-fati precej lahko raztopljivi in da imajo vsaj na pol tako vrednost kakor superfosfati iz koščene moke.
Spodium „superfosfat" je žgana koščena moka, torej ne premore nič dušca (N). Dobi se iz tovarn za sladkor.
Oprane, masti očiščene in zmlete kosti dajo koščeno moko (rohes Knochenmehl). Koščena moka ima kakih 21—24% fosforove kisline (P2 05) in 3—4% dušca (N). Ker je tukaj fosforova kislina slabo raz-topljiva, se bo korist gnojenja le počasi pokazala; ako se pa hoče hitrejša sredstva, se vzame ali sparjeno koščeno moko ali pa superfosfat.
(Dalje prihodnjič.)
401
Umetni gnoj.
(Dalje.)
Čim finejši so kosti zmlete, tem boljše bodo upli-vale na rastline in zato se podvržejo kosti uplivanju vodenega para pri tlaku nekolikih atmosfer v zaprtih prostorih, kateri jih iako spremeni, da so potem posušene jako krhke in da se dajo prav drobno zmleti. Taka koščena moka se toraj imenuje sparjena (ge-dampftes Knochenmehl).
Superfosfat pa se dobi iz surove koščene moke, če se ona s žvepleno ali solno kislino polije ; s tem se namreč fosforova kislina odveze (auf >chliessen), da postane bolj raztopljiva in torej hitrejše rastlinam koristi. Vendar se v praksi superfosfat ni posebno ob-nesel; vsaj za peščene, močno apnene in laporove zemlje ne. V sredno-težki (ilovnati) ali sredno-apneni (la-porovi) je dobro koristil, posebno dober pa je malo humozni mrzli glinasti zemlji. Zdaj je najbolj priporočljiva sparjena koščena moka, ona ima kakih 2L do 24% fosf. kisline in 2—3° () dušca, torej nekoliko manj, ker se pri tej operaciji tudi hm ekštrahira. Dobiva se v tovarni v Ljubljani po 6V2 gokl metr. cent (100 kilogr.),  navadna koščena moka pa po 6 goli,
Joh. Heilinger na Dunaji prodaja spodiuni superfosfat (19—21% lahko raztopi. P2 G2) po 10 gold.,
koščeno moko sparjeno (21—24% P,, O, in 3—4% N) po 8 gold. 50 kr.,
koš-jieno moko razvezano (aufgeschlossen (1*5 — 2% N in 14—15% P2 P5) po 8 gold. 50 kr.
Jako veliko važnost ima za kmetijstvo tudi guano, to je. tičji gnoj iz Peru, Chile, afrikanskih otokov itd. Guano ima v sebi fosforovo kislino, dušeč in nekoliko alkalij, pa v jako različnem razmerji, in sicer fosfor. kislina od 7—19*9%, dušca od 5—19% in aikalij od nič do 11 '5%.
Ker je guano jako koncentriran gnoj, je treba pazljivo ž njim gnojiti. Najpoprej naj se dobro stolče, da se kepe zdrobe, potem naj se s prstjo pomeša in naj se z roko ali strojem po polji razdeli. Če se ga preveč na en kraj strese, posebii) če pride do korenik, naredi vsled svojih jedkih lastnosti mnogo škode. Dober je posebno kot naglavni gnoj (Kopfdiinger). Joh. Heilinger prodaja Peru-guano (dobro zmlet in brez kamnov in kep) 7% dušca in 14% fosf. kisline po 19 gld. m. cent in Mejillones-guano razvezan 20% fosf. kisline in 1% dušca po 12 gold. m. cent.
S fosforovo kislino se gnoji, kedar je nekoliko preveč dušca v zemlji, na pr. v pravilno obdelanem barju, ali po rastlinah, katere dušeč nabirajo (detelja, sočivje) in slednjič včasih zraven navadnega gnoja posebno v rahlejših zemljah. Povsod tam, kjer ne pričakujemo dušca v zemlji, damo najboljše dušeč in fosforovo kislino v omeri 1: 1. Tudi pri gnojenji s kalijem se vedno pridaja nekoliko fosforove kisline. Ta tvarina ima namreč lastnost, da rastline, z njo pognojene; poprej dozore, zato pa ima na pr. sladkorna pesa potem več % sladkorja in krompir več % škroba. Pri zgodnjih sortah bo pa obilno gnojenje z fosforovo kislino škodovalo; zato se moramo držati pravila. K god-
405
nim rastlinam malo fosforove kisline, poznim pa več, v peščenih tleh manj kakor v glinastih, na vrheh manj kot v dolini in na severni strani več kakor na južni.
(Konec prihodnjič.)