flouember - December 1943
□ dmEU iz flfrikE
DAS ECHO VON AFRIKA ist eine katholisuhe Monatsschrift des Mi9sionswesens zur Untersttttzung der Afrika-Missionen und zur Kefreiung der Negersklaven. Gesegnet durch die letzten vier Papste. Herausgegeben von der Claver-Sodalitat. Erscheint jeden Ersten des Monates. Jaliresbeilage der Missionskalender«.
^ ODMEV IZ AFRIKE. Katoliški misijonski list v podporo afriških misijonov in oprostitev zamorskih sužnjev. Blagoslovljen po štirih zadnjih papežih. Izdaja ga Družba sv. Petra Klaverja. Vsako leto ima prilogo Klaverjev misijonski koledar«.
Milodar za letno naročnino »Odmeva« znaša 10 lir.
Milodar narufnika-dobrotnika 20 lir.
Blagovolite naslavljati na: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ulica 1. (Ček. štev. 10.887.)
Ali pa: Roma (123), Via dell'Olmata 1«. (Cek. štev. 1/1496.)
Po namenu
dobrotnikov Družbe sv. Petra Klaverja in naročnikov »Odmeva iz Afrike« berejo afriški škofje in misijonarji letno
500 svetil) maš.
Delo za rešiiev duš
Vsakdo lahko postane podpornik ali podpornica Dražbe svetega Petra Klaverja, iti zasleduje najvzvišenejše namene: rešitev duš, spreobrnjenje poganov, odkup ubogih zamorskih sužnjev, širjenje božjega kraljestva v Afriki.
Zato tudi vsi tisti, ki podpirajo to misijonsko družbo na kakršen koli način, bodisi z molitvijo ali prispevki, postanejo deležni vseh teh zaslug. Deležni postanejo tudi vseh molitev, katere vsak dan opravljajo afriški misijonarji, spreobrnjeni zamorci in Družba sv. Petra Klaverja. Deležni so tudi premnogih odpustkov, katere je sveta Stolica podelila članom Družbe sv. Petra Klaverja.
Kaj je treba storiti, da postanem podpornik?
Prispevati letno članarino H lire ali dosmrtni znesek 100 lir. Prijaviti svoje ime in natančen naslov, istočasno ko se pošlje članarina.
Blagovolite naslavljati na: Družba sv. Petra Klaverja — Ljubljana, Metelkova ulica 1. Ali pa: Roma (123), Via dell'Olmata 16.
Vsem našim cenjenim naročnikom vljudno sporočamo, da se izdajanje naših listov »Odmev iz Afrike« in »Zamorček zaradi odredbe o racioniranju s papirjem začasno ukinja. Vendar pa uboge afriške misijone še za naprej toplo priporočamo ljubezni in naklonjenosti naših blagih dobrotnikov.
Leto 40 »Odmev is Jlfrilce« st. 11-12.1943
*
Vesele božične * praznike in srečno ^ blagoslovljeno novo leto
*
želi vsem' blagim dobrotnikom in cenj. naročnikom * „Odmeva"
* * *
* *
hvaležno vdana
Sflaoa (Bogu na višaoa/i in mir	Družba
ljudem na zemlji!	SV. Petra Klaveria
**************
Iz ljubezni do malega Jezusa
V zadnjem mesecu leta smo. To je mpsec rojstva Gospodovega. Naravno je, da se v teh težkih vojnih časih oziramo Nanj in se od Njega učimo ljubezni do uboštva in pomanjkanja. On je bil reven ob rojstvu, še revnejši v življenju, najrevnejši ob smrti.
Tako reven se malodkdo rodi kot se je On. V nekem oziru je vsak otrok, ki se rodi, nebogljen, toda naš Gospod je prišel na svet v tujini, v tujem hlevu in ni imel nikogar za postrežbo kot svojo revno mater. Marija pa tudi ni imela s seboj drugega ko nekaj plenic; prave postelje in odeje niti ne. Jaslice so bile edino, kar je zemlja imela pripravljenega za svojega Odrešenika. Kakšno uboštvo!
In kdo je ta, ki se v hlevčku rodi? Božji Sin, za katerega bi najboljše bilo preslabo; ki bi si moral poiskati najbogatejšo hišo na zemlji, da bi mu bila dostojno bivališče. Toda On tega ni hotel. 2e prvo uro svojega življenja je učil s svojim zgledom: Nikar se ne bojte uboštva. Revščina ne napravi
človeka revnega, bogastvo pa ne bogatega. Bogati boste po ljubezni do mene.
Jezus je revščino pred nami okušal, da bi jo nam priljubil. Naučimo se malo potrebovati zase, da bomo mogli laže od svojega premoženja in zaslužka kaj odstopiti onim, ki so res revni: revni na zemeljskih dobrinah, še bolj na dušnih. To pa so ubogi pogani, zlasti zamorci v Afriki, ki ljubega Jezusa še ne poznajo. »Odmev iz Afrike« nam skoraj v vsaki številki piše o revščini in zapuščenosti afriških zamorcev in njih hrepenenju po Bogu in pravi veri. Nikar ne preslišimo tega glasu, ampak iz ljubezni do revnega Jezusa odprimo roko in srce tem najrevnejšim med revnimi.	T. F.
Božič v misijonu
Piše p. Jane« Borra, misijon Wasa, Afrika.
Ravnokar sem prišel domov od božične polnočnice. Srečen sem. Moja nova misijonska cerkev je bila lepo razsvetljena, vse je dišalo po kadilu, vse je bilo nenavadno slovesno. In do zadnjega kotička polno vernega ljudstva! Vsi moji zamorski kristjani so me ubogali in prišli proslavit novorojeno božje Dete. Kar ginjen sem, ko pomislim, da so nekateri napravili dva dni dolgo pot, da prežive sveto noč v misijonu, da gredo k spovedi in novorojenega Jezusa v sv. obhajilu prejmejo.
Zadovoljen sem, ker nad 600 jih je bilo pri sv. obhajilu. Zdaj sem truden. Spovedoval sem od 3 popoldne do 11 zvečer. In vendar sem tudi žalosten in ne morem zaspati. Je ura dve po polnoči, a še vedno bedim.
Ko sem zapuščal cerkev sem videl nekaj meni tako ljubih otrok, malih zamorčkov. Stali so pred cerkvijo in se takole žalostno pogovarjali:
»Jezušček je rojen, je rekel misijonar, a mi ga nismo videli. Prišli smo iz Kidiro (vas, ki je 11 ur oddaljena), pot je bila tako dolga. Tako radi bi Jezušoka videli — in sedaj...«
Te besede mi ne gredo iz spomina. Zato sem vstal, da Vam jih napišem. Vem, da boste tudi Vi usmiljeni in radi pomagali ne le nam v Wasa, ampak marsikakemu misijonu, ki še nima jaslic in Jezuščka v njih, da bi ga mogli mali za-morčki prihodnje leto na sveto božično noč videti.
Boga se bati, greha se varovati, pa dobro storiti, je dovolj modrosti za (osno in večno srelo.	Slom&ek.
Zamorski duhovnik opravlja najsvetejšo daritev
Najlepši praznik
Piše dijak, ki se pri misijonarjih kardinala Lavižerija v Kartagini (Sev. Afrika) pripravlja na svoj bodoči misijonski poklic.
V naših krščanskih krajih je Božič gotovo izmed najlepših cerkvenih in družinskih praznikov. Stari in mladi, vsi hite k polnočnici. Na sveti večer in na sveti dan je vsa družina skupaj zbrana.
Kako pa obhajamo Božič mi dijaki Belih očetov v Karta-gini? Ali je Božič tudi za nas, ki smo tako daleč od svojcev, dan veselja? Je, in sicer eden najbolj veselih dni celega leta. Samo dan mašniškega posvečenja v juniju prekaša po zunanji slovesnosti ta dan.
Med dijaki našega misijonskega zavoda so razni strokovnjaki: mizarji, vrtnarji, elektrikarji itd. Prve dni decembra je zanje mnogo dela. Cerkovniki delajo sveče iz kaplin, ki so jih vse leto zbirali; elektrikarji napeljujejo tok za razsvetljavo; mizarji postavljajo ogrodje za jaslice. Vsi pa preudarjajo, kje naj postavijo osla: ali v ozadju, ali poleg pastirja, ki gode na meh. Svečnike je treba osnažiti in najlepše prte izbrati. Pevo-vodja se trudi z vajo za petje. Zadnje dni je pa vsa hiša na nogah.
Na sveti večer ob 9.15 se oglase zvonovi s stolnice in kličejo vernike. Pripomnim, da zvonjenje v Kartagini ni na električni pogon, ampak dijaki zvone sami. Za veliki zvon je treba vsaj osem mož.
Ob 10.15 se začno latinske molitve: »Christus natus est nobis, venite adoremus« (Kristus nam je rojen, pridite, molimo). Stolnica je že polna, a še mnogo jih bo prišlo iz Karta-gine in Tunisa, tako da bo cerkev do zadnjega kotička polna. Med množico vidiš rdeče kape Arabcev. Naj bi slovesnost katoliških obredov ganila njih srca, da bi zapustili pomisleke, ki jih zadržujejo od krščanstva. Morebiti se bo marsikdo drugo jutro pri zajtrku pohvalno izrazil o polnočni slovesnosti v Kartagini v čast »Sidna Aissa« (Gospodu Jezusu), in »Lala Manama« (Materi Mariji). Veliki prerok, ki ga je Devica rodila, je poznan tudi med Arabci. To sveto noč molimo posebno vneto, da bi ga tudi oni priznali, in sicer ne le kot velikega preroka, ampak kot Sina božjega in Odrešenika sveta.
Na koncu molitev se oglase zvonovi še enkrat in oznanijo začetek sv. maše. Dve vrsti sveč naenkrat zagore, ker od sveče do sveče je napeljana vžigalna vrvica, ki se na enem koncu zažge in v hipu opravi svoje delo.
Stolnica se je medtem napolnila. Tu vidiš obraze vseh barv: bele, črne in rjave. Pod vtisom slovesnosti in petja vse molči in posluša. V marsikaterem srcu se prižge lučka vere v veliko luč.
Po polnočnici pojemo hvalnice. Ljudje so sicer odšli, toda rili pojemo za Boga. Ob dveh gremo tudi mi domov k preprostemu zajtrku, in potem za nekaj ur k počitku. Kmalu nas objame spanec, in v sanjah poromamo daleč tja v domače kraje, kjer praznujejo Božič naši dragi starši, sorodniki, prijatelji in znanci. Ljubi Jezus naj čuje nad njimi in jih ohrani dobre!
Cerkvena slovesnost se nadaljuje zjutraj 25. decembra. Zope je slovesna služba božja, dnevnice in blagoslov z Najsvetejšim. Vse se zahvaljuje ljubemu Jezusu, da je prišel na
Na božični praznik po sv. maši. Veseli se vračajo zamorski kristjani na svoje domove
svet ljudi odrešit. Hvala mu za dar sv. vere. Naj bi bili tega daru deležni tudi milijoni mohamedancev in poganov v Afriki!
Mi, bodoči misijonarji, pa naj bi bili nekoč vredni ozna-njevalci sv. vere v Afriki. — Misijonski prijatelji, molite z nami v ta namen. Ne more vsak v poganske kraje, a vsak naj nekaj doprinese za širjenje sv. vere z molitvijo in milodarom.
Iz naših sirotišnic
Poroča s. Alojzija, misijonarka na Madagaskarju.
Tri mesece sem bila v sirotišnici v Amparibe in sem od blizu videla globoko pobožnost in krščanskega duha, ki vlada med našimi zamorčki.
Tri deklice sirote, ki so bile doslej pri »evharističnih križarkah«, so se odločile, da hočejo postati sestre. Vse tri: Marijo, Martino in Pavlino sem vzela s seboj v našo sestrsko hišo. Ves zavod je bil ponosen na to.
V Ambatolampy se je število naših sirot zelo povečalo. 13. junija smo imeli slovesnost sv. krsta. Naslednji dan je 19 od krščenih deklic prejelo prvo sv. obhajilo. Pri procesiji
sv. Rešnjega Telesa so prvoobhajanke po zgledu sv. Terezije trosile cvetje pred Najsvetejšim. Starejše deklice pa, ki so »evharistične križarke«, so nosile v rokah bel križ, znamenje njih apostolske vneme. Tako je imel Jezus pri procesiji res lepo spremstvo.
Iz Ambatolampy sem odpotovala v Antsirabe. Naša sirotišnica v tem kraju prav lepo prospeva. Zato bi pa bila velika škoda, ako bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli sprejeti vseh, ki se priglašajo. Toda denarja za povečanje nimamo, ker je taka draginja. Staro poslopje izboljšujemo, kot (se krpa in popravlja stara obleka, da bi vsaj nekaj časa še .vzdržalo. Hiša v Antsirabe je bila leta 1901 zgrajena samo za dve sestri in nekaj otrok. Pozneje je bila nekoliko povečana, vendar so vsi prostori tesni in nezadostni, in povsod strehe puščajo. Pravi Betlehem je to. V njem prebiva sedaj sedem belih in devet črnih sester in 60 do 70 sirot. Imamo tudi devet razredov za zamorčke, ki prihajajo od zunaj v šolo in so prav pridni. Še enkrat toliko bi jih bilo, ako bi imeli prostora dovolj; ker katoliških družin je od leta do leta več. Matere, ki so bile poprej naše gojenke, so srečne, da nam morejo tudi svoje otroke izročiti v vzgojo. Tudi tu je mnogo vnetih evharističnih križark. Voditeljice posameznih skupin so zelo delavne in se trudijo, da bi gojenke ostale pobožne tudi potem, ko bodo zavod zapustile.
Misijon Marondava je naš najnovejši misijon, ki ga je zadnje čase vihar skoraj popolnoma uničil. Naši misijonarji se trudijo, da popravijo škodo. Zdaj sem jaz tja namenjena. Ceste so zelo razdrte, ker še ni bilo časa, da bi jih popravili. Le tri lesene brvi so napravili preko hudournikov in prepadov, ki križajo cesto.
Pravijo, da se nahajajo v teh gorah nepreiskane podzemeljske jame. Po goščavah se skrivajo razbojniki. Zato je potovanje po teh krajih zelo nevarno. Toda mi zaupamo v božjo Previdnost, ki čuje nad nami. Brez strahu se podam s svojo spremljevalko na misijonsko potovanje v zavesti, da bo Bog sam varoval svoje misijonarke.
Misijonski molitveni namen
blagoslovljen po sv. očetu:
Za november: Prepojitev zasebnega in javnega življenja v misijonih s katoliškim duhom.
Za december: Velika skrb mladcev katoliških dežel za zve-ličanje mladine v misijonih.
Naše podeželske šole
Piše p. Peter, misijonar v Argungu, apostolska prefektura Kaduna>.
Lepo se vam zahvaljujem za podporo, ki sem je bil deležen. Zopet se obračam do Vas.
Naš misijon je zelo daleč zunaj na deželi. Mesto in železnica sta daleč. Domačini so revni in neuki, večinoma še pogani. Najprej bi jih pridobil, ako bi bilo dosti šol. Zato naj Vam pišem nekoliko o naših šolah.
V misijonu imamo eno šolo, deset pa jih je raztresenih po deželi. Misijonska šola je seveda največja. Iz drugih šol vzamemo najbolj nadarjene učence in jih spravimo v misijon, kjer jih z vsem preskrbimo in skrbno vzgojimo. Imamo upanje, da se bodo kdaj dali krstiti in postali sami katehisti in učitelji.
Že sedaj imamo nekaj učiteljev, ki v šolah uče katekizem in branje in pisanje. Zvečer navadno razlagajo katekizem odraslim. Jaz obiščem večkrat te šole, učim in izprašujem. Da obiščem vse šole, moram napraviti 512 km pota. Največkrat jaham, ker pravih cest tukaj ni. Na potu me večkrat napade mrzlica. Pred Božičem sem dalje časa ležal v bolnišnici.
Boriti se nam je tudi z mnogimi težavami. Misijon je šele v prvih začetkih, zato nam vsega manjka. Stanovanjska hiša in šola sta zelo revni, živež se težko dobi. Toda, vse to radi prenašamo. Zal da domačini nimajo pravega smisla za šolo in zato svojih otrok ne puščajo radi v šolo. Mi bi morali torej vse napraviti privlačno; a to je težko. Ljudje so zelo revni in zelo borno oblečeni. Skoraj goli hodijo Okrog, in vendar bi se radi oblekli. Kadar dobim kaj obleke, jim jo razdelim in jih tako privabim v misijon.
Jaz in moj sobrat, ki mi pomaga misijonariti, bova zelo hvaležna, ako morete kaj poslati za naše šole. Vem, da prijatelji in dobrotniki Klaverjeve družbe radi pomagajo pri reševanju duš, zato upam, da moja prošnja ne bo zastonj.
Po potih usmiljenega Samarijana
Pismo sestre Donate, misijon Gorke toplice, Južna Afrika.
Prisrčno se Vam zahvaljujem za vso Vašo dobrotljivost in za vse, kar ste nam v preteklem letu dobrega naklonili. Zaradi Vaše podpore sem mogla pomagati mnogim bolnikom, ki bi sicer v teh krajih ne mogli od nikoder dobiti zdravniške pomoči. Upam na božjo Previdnost, da bom Vaše pomoči tudi
v prihodnje deležna, čeprav je vojska in živimo v težkih časih. Kaj bi počela s svojimi bolnimi ženami in otroki, ako bi Vaše pomoči ne bilo! 2e zdaj je mnogo težje kot kdaj poprej, preskrbeti si najpotrebnejših zdravil ali pa obleke za dojenčke, ko darila bolj redko prihajajo.
Kakšni reveži so naši domačini, kadar zbole. Leže na živalski koži kar na tleh, odeti pa so s starimi cunjami. Niti jesti nimajo, kaj šele kako drugo udobnost. Kolikokrat jih dobim v strašnem položaju, ko so polni črvov po ranah, in polni mrčesa po telesu, tako da jim udje kar odpadajo.
Bolniki, ki še morejo hoditi, prihajajo včasih po 90 do 100 km daleč v misijon, pa tako zanemarjeni, da se jih ustrašim. Kako so le mogli tako daleč priti? Upanje, da jim bomo pomagali, jih žene, da prestanejo vse težave. Dokler se zdravijo v misijonu, stanujejo v revni koči, kjer jih obiskujem.
Posebno nam manjka potrebnega za matere in dojenčke. Večkrat prinese mati svoje dete in pravi: »Glej to naj bo sedaj tvoj otrok. Ti skrbi, da bo imel vedno hrano in obleko.« Kaj naj storim drugega, ko da zdihnem k Bogu, da naj obudi kako dobro dušo, ki nam bo pomagala.
Večkrat potujem po peščenih krajih, ali se vozim z oslovsko telego, da pridem do svojih bolnikov kje tam zunaj. Spim ponoči kar na prostem in preštevam zvezdice, ki migljajo na nebu. Pa nič zato! Da le svojim bolnikom pomagam!
Ob tem imam mnogo prilike, da rešujem duše. Ko strežem bolniku, pridobim njegovo zaupanje in ga seznanim z ljubim Bogom.
Gotovo me razumete dragi bralci, kaj bi rada. Ali Vam je mogoče, da mi pošljete kako podporo v denarju? Kako Vam bom hvaležna, ko si bom mogla nabaviti vsaj najpotrebnejših zdravil.
Kako sem prvič krstila
Pripoveduje sestra Cecilija, dominikanka v Južni Afriki.
V neki koči, nedaleč od našega misijona, je živel zamorec domačin, ki je bil že nekaj časa bolan. Vendar ni stalno ležal, zato nihče ni mislil, da bi mogla biti njegova bolezen za smrt. Naenkrat pa se mu je udrla kri, in bolnik je bil v smrtni nevarnosti. Čeprav je vedno hodil oblečen kakor kristjan, vendar kristjan še ni bil in ni maral o sv. krstu nič slišati.
Tudi njegova mati je bila do zadnjega še poganka, a je zelo zbolela in je iz strahu, da umre, prejela sv. krst. Potem
I'ri misijonurkali se zamorska dekleta naučijo marsikaj koristnega: vezati, šivati, plesti itd.
ko je ozdravela, je ostala zvesta katoliški veri in je izpolnjevala vse zapovedi. Kako rada bi videla sedaj mati, da bi tudi sin postal katoličan; toda ni ga mogla do tega pripraviti. Sin je bil še mlad in nad vse trdovraten.
Bilo je prve dni oktobra. Bolnik je ležal v koči in pričakoval smrti. Tudi krivoverski učitelji so vedeli, kako je z bolnikom, zato so se prizadejali, da bi moža odvrnili od svetega krsta. Toda delali so račune brez krčmarja. Bolnik se je naposled odločil in izjavil:
»Pustite me na miru, moj sklep je trden, da se bom dal v rimsko katoliški cerkvi krstiti, ker ta vera je edino prava. Jutri bom dal poklicati katoliškega misijonarja, da me krsti.«
Drugi dan je hotel sosed Martin iti po misijonarja, toda patra ni dobil doma: bil je v sosednem misijonu, in tudi drugi dan ni imel priti domov. Katehist je bil tudi zdoma. Torej je prišla vrsta na nas sestre, da storimo dolžnost do bolnikov. Vesele smo bile, ko smo slišale, da se je poganski mož premislil.
Jaz in še tri druge sestre smo šle k možu v kočo in videle, da je mož res zelo slab. Vse je kazalo, da se mu ure stekajo. Pokleknile smo k postelji in molile z njim in zanj. Potem sem mu jaz razložila poglavitne resnice naše svete vere in sem ga vprašala, če ima voljo, da bo živel po postavah naše
svete vere, ako ozdravi. In pa: če je prepričan, da je naša sv. vera edino prava. Na vse to je bolnik prikimal; govoriti ni mogel več.
Meni je bilo nekako slovesno pri srcu, ker zdaj je prišel trenutek, ko bom prvič v svojem življenju krstila v sili in umirajočemu odprla vrata v nebesa in rešila dušo. 0, kako je ta zavest tolažilna za misijonarko!
Izbrala sem mu ime Matija in ga krstila. Naenkrat pa se je bolniku obrnilo na bolje, začel je zopet govoriti, prosil je, naj mu dajo vode in je bil neizmerno srečen kot otrok božji* čeprav je trpel velike bolečine in je komaj nekaj kapljic vode mogel zaužiti.
Njegova mati je jokala od žalosti in od veselja. Vedela je: njen sin je bil rešen za vso večnost. Kaj za to, ako ga izgubi za ta svet, saj ga bo še videla v nebesih.
Naj omenim še neko dogodbo, ki so jo povedali Matijevi sosedje, ki so tisto noč pred krstom čuli pri njem.
Sredi noči se je bolniku naenkrat zboljšalo. Poklical je vse, ki so bili v koči, k sebi in rekel: »Ali slišite, kako zvoni? Sestre prihajajo, da me bodo krstile. In tu ob postelji že stoji sestra!«
Ljudje si teh besed niso vedeli razlagati, ker nihče ni vedel, da imajo sestre priti; bolnik pa tudi ne. Niso vedeli, da patra misijonarja ni doma, ker Martin je imel šele drugi dan iti po patra. Zato so se pa tembolj začudili drugi dan, ko so videli, da se je zgodilo, kakor je bolnik v duhu videl.
Ko smo opravile svoje delo, smo šle in še tisti dan poslale bolniku podobic in svetinjic. Bolnik jih je bil zelo vesel in jih ves dan držal v rokah in jih poljubljal.
Matija je živel še do drugega dne. Drugi dan zjutraj pa je rekel navzočnim:
»Pomagajte mi, da bom sedel; umijte me in me oblecite lepo, ker zdaj bom šel!«
Storili so mu po želji. Potem je bil zelo vesel in je rekel: »Zdaj sem lepo pripravljen in rad zapustim ta svet, ki je poln križev in trpljenja, in grem v drug svet, kjer je samo veselje. Povem vam, da sem zelo srečen.«
To so bile njegove zadnje besede. Kmalu po tistem se je naslonil nazaj in izdihnil brez kakega smrtnega boja. Jaz pa sem bila srečna, da sem mogla prvič v sili krstiti.
Potrpežljivost rožice sadi, jeza pa trnje.
Slomšek.
Usmrčen (iger, ena izmed najnevarnejših zveri v Afriki
Boj z antilopo
Piše afriški misijonar iz Kongregacije Sv. Duha.
Tu živi antilopa, ki jo zamorci imenujejo »pakasa«. Je velika kakor krava. Ima dolge, navzad obrnjene in kolobarja-ste roge; konci pa so navzgor zakrivljeni. Stvarnik ji je rogovje ustvaril tako, da si more utirati pot skozi pragozd.
Neko jutro smo zapazili 50 metrov od naše cerkve neko pakaso, ki je pred lovci semkaj pribežala. Bila je ranjena. Ta žival pa, ako je ranjena, podivja in je zelo nevarna človeku, ki bi se ji približal. V bližini je bil nek naš kristjan, ki je
bil tudi lovec. Zgrabil je za puško in streljal, zadel je pa ni. To je žival razjarilo, da se je pognala v tisto smer, od koder je strel padel. Mož je spoznal nevarnost in se je vrgel na tla, ko da je mrtev. Antilopa je pridirjala in začela vohati ležečega moža. Mož se je zganil. Tam blizu je bil močan grm. Tja je pakasa zrinila moža, zato ker je potrebovala neke trde ovire, da bi mogla moža obdelati z rogmi. Nesrečnež je vpil na pomagaje. Predno mu je kdo mogel priti na pomoč, ga je že pakasa zabodla v trebuh, da so čreva izstopila.
Tedaj je pritekel p. Aleksander, misijonar domačin, s puško v roki. Zver se je takoj obrnila proti njemu. Ranjeni mož je imel še toliko moči, da je vstal in šel proti hiši, v kapi noseč drobovje. Isti grm, ki je bil lovcu v pogubo, je bil zdaj patru v rešitev. Okrog tega grma sta se sukala: ako je antilopa napadala od desne, se je pater umikal na levo. Tako je šlo nekaj časa, dokler se ni pater malo »podtaknil in ga je antilopa sunila v rebra. Kri je tekla iz rane, toda pater se ni brigal za to, ampak je prav dobro pomeril, sprožil in zadel, tako da se je žival mrtva zgrudila.
Ves vesel je prišel v misijon. Medtem ko sem mu obvezoval rane, je pritekla žena tistega, ki je moral svoje drobovje nositi v kapi, in prosila: »Hitro pridi, pater, moj mož umira!«
Hitro sem pograbil obvezila in razkužila in tekel za ženo. Mož je ležal v koči na tleh in še vedno tiščal drobovje v kapi. Hitro sem dognal, da drobovje ni bilo raztrgano, ampak samo umazano. Z razkužilom sem ga lepo osnažil in položil nazaj v trebušno votlino. Rano sem potem zašil, položil bolnika na zasilno posteljo. Nad posteljo sem pritrdil kositerno posodo z razkužilom, tako da je razkužilo po tanki nitki noč in dan polagoma kapalo na rano. Vsak drugi dan sem bolnika obiskal, da vidim, kako mu je in da obnovim razkužilo. Vročina se ni pojavila, črevesje je delovalo normalno, česar bi človek ne bil pričakoval. Tako je bolnik ležal en mesec, vedno vesel in dobre volje. Imel je prav dobro ženo kristjamo, ki mu je požrtvovalno stregla, kot se krščanski ženi spodobi.
Po treh mesecih je mož vstal. Rana se mu je prav lepo pozdravila. Živel je še dvajset let po tisti nesreči.
Takrat blizu in daleč ni bilo nobenega zdravnika, zato sem jaz opravljal zdravniško službo za bele in črne.
Leto pozneje so prinesli v našo bolnišnico nekega moža, ki ga je pakasa tako zdelala, da je po dveh dneh umrl.
Ako bi vam hotel vse povedati, kar sem v petdesetih letih v Afriki doživel, bi ne prišel do konca. Star sem 70 let, a se čutim še prav svežega.
cH/talfia mioi|otiolta pomočila
Sončni žarek. Danes hočem zapoditi vse skrbi, ki mi sicer teže srce, .in se s hvaležnostjo spominjati vsega dobrega, ki nam je dano od Boga. Kako lepo nas božja Previdnost zlasti sedaj odško-duje za vse, kar mora misijonar hudega prestati, s tem, da je naš vikariat dobil dva duhovnika domačina. — 15. avgusta sta bila v mašnika posvečena dva zamorska mladeniča. Poleg tega še dva di-jakona, dva subdijakona, en kandidat za nižje redove, dv,a za ton-zuro. Ta dan je bil res kakor sončni žarek, ki sije v bodočnost in prodira skozi temne oblake. Jaz sam sem imel duhovne vaje za omenjene kandidate in sem videl, kako so se s ponižno vdanostjo in zvestobo posvetili božjemu Zveli-čarju. Vsem misijonskim prijateljem jih priporočam v molitev, da bi jih Bog ohranil dobre in v gorečnosti, in da bodo kdaj kot apostoli svojega ljudstva mnogo dobrega storili med svojimi rojaki.
Priporočil sem novomašnikoma, da naj darujela svojo drugo mašo za vse naše ljube dobrotnike.
Škof Ed. Lup, apostol, vikar v Kivu.
Dva važna načrta. Ne damo se ostrašiti od nepovoljnih razmer, ki so nas privedle v denarne tež-koče. Ne, ampak pogumno snujemo načrte za prihodnost in se zanesemo na božjo Previdnost in na Družbo sv. Petra Klaverja. Dve reči bi rad izpeljal: šole za zamorske katehiste; kajti dobra in trdna vzgoja v verskem in nravnem oziru je predpogoj za uspešno delovanje pri rešitvi duš. Potem pa novo sestrsko hišo v nekem kraju, ki je versko zelo zanemarjen. V tem precej oddaljenem kraju bi
mogle sestre mnogo dobrega storiti zai te zapuščene in uboge ljudi. Prosim pomagajte nam. Koliko dobrega se bo storilo, ako se mi posreči s pomočjo dobrotnikov uresničiti ta dva načrta.
Msgr. Wach, apostol, prefekt v Korhogo.
Dve porušeni cerkvi. Nedavno je bil tukaj silen vihar, ki je porušil mnogo koč in dve cerkvi. Ena teh, zelo lepa, je bila ravnokar dodelana in bi morala biti 1. julija posvečena. P. Coppens jo je 5 let zidal. Druga je stala v dolini tisoč gričev in je bila tudi že skoraj dovršena. Za njo se je brigal zlasti p. Pfifers. — Zdaj bo treba obe cerkvi nanovo postavati. Patri se z zaupanjem obračajo do misijonskih prijateljev. Pomagajte! Hvaležne molitve misijonarjev in zamorskih kristjanov Vam bodo izprosile božji blagoslov.
Škof Delalle, 0. M. I. apostol, vikar v Natalu.
Molite za nas. Tako n,am kliče sestra Estera iz zavoda za gobavce pri sv. Frančišku. Ne preslišimo tega glasu!
Naši fantje prav lepo napredujejo. Mnogim se niti ne pozna, da so gobavi. Ti bodo še ozdraveli in bodo v kratkem zapustili zavod in " odšli v svet. Nekaj dragocenega pa bodo odnesli s seboj: sv. vero.
Mnogo pa je neozdravljivih, ki brez upa za zdravje gledajo v prihodnost. In vendar so po svoje srečni. Tako so veseli in razposajeni, da je sestra domačinka, ki mi pomaga pri postrežbi, danes rekla, da človek, ki je postal otožen, treba, da gre v družbo teh bolnikov, pa mu bo vsa žalost prešla... To je res poseben dar milosti božje.
Dell dobrote še dalje
Zelo sem vesela, da Vam morem naznaniti, kako nam je blago-pokojna grofica Marija Terezija Ledochowska zopet pomagala. Neko sestro so pripeljali v Ababane, ki je bila po vsem životu pokrita z ranami. Ker se ji je bolezen le slabšala, sem nagovorila sosestre, da smo pričeli opravljati devetdnevnico k »afriški materi«. Obljubila sem objavo. Osmi dan se je bolezen obrnila na bolje. Danes je sestra zdrava. Pozneje sem zvedela, da so zdravniki izgubili že vse upanje. Tisočera zahvala ljubi »afriški materi« Mariji Tereziji.
Pretekli mesec sem opravljala devetdnevnico k služabnici božji Mariji Tereziji proseč jo, naj pomaga ob duhovnih vajah, ki so se vršile v misijonu sv. Filipa. In res je bil pater superior zelo zadovoljen z uspehom. — Sedaj pa se priporočam blagopokojni ustanoviteljici za pomoč v misijonu Stegi. A. M., misi j v južni Afriki.
Zahvaljujem se Mariji Tereziji Ledocho\v9ki za večkrat uslišano prošnjo in darujem obljubljeni dar. Še nadalje se ji priporočam za pomoč.	B. Ana.
Zelo sem bila bo'lna. Ležala sem tri mesece, ker sem imela roko in nogo mrtvoudno. Zaupno sem se zatekla k služabnici božji Mariji Tereziji za pomoč, da bi se zdravje vsaj toliko zboljšalo, da bi mogla hoditi. In res, uslišane so bile moje prošnje in ozdravela sem toliko, da za potrebo že hodim. V zahvalo služabnici božji Mariji Tereziji Led6cho\vski pošiljam botrinski dar trem zainorčkom, ki maj se krstijo na ime Marija, Julijana in Peter. — Julijana Škoda.
Zahvalim se služabnici božji Mariji Tereziji za uslišanje v neki zadevi. V zahvalo pošiljam botrinski dar zamorčku na ime Alojzij in jo prosim, da mi še nadalje pomaga.	N. N., Gorenje polje.
Imela sem hudo bolezen v glavi. Priporočila sem se Mariji Tereziji Lfed6chowski in začela opravljati devetdnevnico njej v čast. Obljubila sem tudi dar za uboge zamorčke, ako bom uslišana. Moja prošnja je bila uslišana, bolezen je ponehala'. Iskrena zahvala ljubemu Bogu in njegovi zvesti služabnici Mariji Tereziji. — Neža Kump.
Zahvaljujem se služabnici božji Mariji Tereziji za srečno pre-stano operacijo. V zahvalo darujem obljubljeni dar za krst zamorske deklice na ime Jerica.	J. č.
Iskreno se zahvalim Mariji Tereziji Leduchowski za več uslišanih prošenj. Pošiljam obljubljeni dar za misijone in botrinski dar zamorski deklici na ime Danijela.	M. N., S.
Služabnici božji Mariji Tereziji Ledochowski se priporočajo: M. M. za pomoč v važnih zadevah. Ako bo prošnja uslišana, obljublja misijonski dar. — Pavla Hladnik se priporoča za pomoč v neki posebni zadevi.
Pripomba uredništva: Devetdnevnico za poveličanje služabnice božje Marije Terezije, na 'prvi strani njena slika, na željo rade volje pošlje Družba sv. Petra Klaverja.
Ein Nachdruck von Absiitzen aus »Echo von Afrika« ist nicht uestattet, vou Missionsbriefen und -nachrieliten nur mit genauer Ursprungsangabe. Der Vorsteller und Eigentumer der Schrift: Missionsgesellschaft des lil. Petrus Claver, in Laibach. Verantwortlicher Schriftleiter Jože Košifiek in Laibach. Druck der Ljudska tiskarna in Ljubljana (Jože Krajnarič). Ponatis člankov iz »Odmeva iz Afrike« ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le z natančno navedbo vira. — Predstavnik in lastnik lista: Družba sv. Petra Klaverja v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Jože KoSiček v Ljubljani. — Tiska Ljudska tiskarna v Ljubljani (Jože KramariS).
43 3.000
Vsebina
Uvodni članki, misijonski dopisi in povesti:
Pogled naprej....................1
Orodje božje previdnosti. P. Jansen............2
Kristus — luč sveta..................3
Apostolski prefekt na motorju. Škof Wantenaar.......4
Škofovo srce je v zadregi. P. Griffin...........5
Delitev vikariata Slonovo obrežje. Škof Boivin .........	6
Bog blagoslovi Klaverjevo družbo. Škof Reesinek......7
Božja cvetka. S. Evfemija...............8
Neizbrisno znamenje. Misijonska sestra..............9
Pomagajte mi vzdrževati moj misijon. Škof Julien......10
Pozen obisk. P. Natanael...............11
Kamela. P. Kusar..................12
Kratka misijonska poročila..... 14, 31, 46, 62, 79,	93
Velečastiti p. Vladimir Led<5chowski...........18
Sveti Jožef, sodobni svetnik. Tomaž F...........20
Sveti Jožef nam je izprosil dežja. Afriški misijonar.....21
V	največji bedi. P. Schut................22
Važne ustanove. Škof Fernandez.............24
Čarovnik iz Wataile. Misijonska sestra..........25
Skrajna potreba. P. Marsigli..............28
Vaški otroci. Marija Elekta..............29
Božja sveta volja. Misijonar iz Bagamoyo.........30
V	slogi je moč...................33
Jezus zmaguje. P. Gabrijel...............34
Vse pridobiti za Kristusa. Misijonska sestra........34
Milostna podoba v hiši gobavih. S. Felicijana........36
Naša nova cerkev. P. Biicking.............38
Zahvala za zdravila. P. Jožef..............39
Duhovnik, afriški domačin. H. Babumba.........40
Hvala Bogu za take očete. P. Vagnato..........40
Višek. S. Konstancija.................41
Misijon sv. Antona. P. Arnold.............42
Naš poštni sel. P. Sylla................43
Za praznik Predragocene Krvi.............49
Prav nadnaravno. P. Donders..............50
Darovala se je za duhovnika. P. Alfonz..........51
Novicijat zamorskih sester. S. Evgenija..........55
Iz misijona sv. Križa. S. Odilija.............56
Cerkev bo kmalu dodelana. P. Ignac Alghisi........57
Misijonsko delo lepo uspeva. P. Lyding.........,58
Kotiček naše fare. P. German.............58
Kristus vlada, Kristus kraljuje.............65
Čudeži govore....................66
Naši prvoobhajanoi. S. Virginija.............67
Misijon, ki mnogo obeta. Msgr. Mesmer..........68
Cerkvica angelov varuhov. P. Klein...........69
Veselo zaupanje. Škof Reesinek.............70
Za naše gobavce. S. Osmunda.............71
Spominek ljubezni in verske gorečnosti. P. Ignacij.....72
Še danes je sužnja. P. Arpe...............75
Veliko delo vrše naše afriške sestre. S. Barbara.......77
Iz ljubezni do malega Jezusa.............80
Božič v misijonu. P. Janez Borra............81
Najlepši praznik. Bodoči misijonar............83
Iz naših sirotišnic. S. Alojzija..............85
Po potih usmiljenega Samarijana. S. Donata........87
Naše podeželske šole. P. Peter.............88
Kako sem prvič krstila. S. Cecilija...........89
Boj z antilopo. Afriški misijonar............92
Razno:
Deli dobrote še dalje....... 15, 32, 48, 63, 80,	92
Naša kronika....................16
Popolni odpustki................16,	32
Iskrice.......... 23, 47, 48, 53, 55, 70,	96
Misijonski molitveni namen........ 24, 38, 56,	84
Trije zamorski novomašniki..............54
Jezusove besede...................66
Afriški mučenci...................78
Novoletno voščilo..................81
Vsebina......................95
Spomnimo se dragih rafnkih!
Pomagajmo našim dragim rajnkim z daritvijo svete maše. To je najdragocenejša pomoč, najslajše darilo, katero jim moremo nakloniti. Vpišimo jih v
Mašno zvezo za Afriko
Tako bodo deležni vsako leto 300 svetih maš, katere se berejo za vse žive in mrtve člane te mašne zveze. Prispevek za vsakega člana se plača enkrat za vselej, in sicer 2 liri. V mašno zvezo za Afriko se vpisujejo tudi živi in otroci. Članarino in prijave prosimo naslavljajte na Družbo sv. Petra Klaverja. (Natančnejši naslov glejte na drugi strani ovitka.)
Spomin na drage umrle
t Preč. gospod Ivan Tomažič, dekan, Trebnje. — Alojzij Malen-šek, Muljava. — Ana Cvelbar, Kandija. — Jerica Oblak, Brod. — Ana Jamnik, Stara cerkev pri Koč. — Marjeta Jakopin, Ponova vas.
—	Marija Gobec, Moste. — Simon Koren, Magosti. — Marija Mikuš, Gora, Idrija. — Marija Malihen, Log. — Ivanka Pracek, Duple. — Lucija Cestnik, Sv. Jurij ob Taboru. — Frančiška Kerkoč, Ljubljana.
—	Pavla Penko, učiteljica, Črnomelj. — Ana Vode, Ljubljana. — Matilda Pance, Glince-Vič. — Helena Vede iz celjske občine.
Usmiljeni Jezus, daj jim večni mir!
Kdoc p ris petra za
Matiie Xttttiit sklati
pomaga pri najnujnejših zadevah naše misijonske naprave. Presveto Srce Jezusovo in služabnica božja Marija Terezija Ledochowska naj vsak najmanjši darček bogato povrne. — Prispevke v ta namen hvaležno sprejema
Družba sv. Petra Klaverja.
I *o.*ojI TOPLO PRIPOROČAMO |nopoj|
KLAVERJEV MISIJONSKI KOLEDAR 1944
ki je pravkar izšel in je priložen današnji štev. »Odmeva iz Afrike«.
Ob spominu na 50 letnico ustanovitve Družbe sv. Petra Kla-verja je novi koledar posebno lepo opremljen. Na prvi strani ovitka ima krasno umetniško sliko; prinaša polno lepili povestic in slik iz misijonskega življenja. — Prosimo V,as, pomagajte misijonom s tem, da priporočate in razširjate novi Klaverjev koledar.
Za koledarček, ki je priložen »Odmevu«, prosimo dobrotnega milodara (najmanj 3 lire). Blagovolite istočasno poravnati tudi naročnino za »Odmev« in vse skupaj poslati po naši poštni položnici. —• Naislov glejte na drugi strani ovitka.
Na znanje: »Misijonski koledarček za mladino 1944 < zaradi omejitve papirja n i izšel.
Spomni se, o presladko Srce Jezusovo, krotko in ponižno, da še nikogar nisi zavrglo, in nikomur prošnje odbilo, če se je v kaki potrebi zatekel k tvojemu božjemu Srcu. S tem zaupanjem navdan prihajam k tebi, o Jezus. K tebi sem pribežal in tvojemu Srcu priporočam svoje zadeve, zlasti tole... Ne zavrni me, temveč sprejmi me v svojo srčno rano in ne pusti, da bi se kdaj ločil od tebe! Stoj mi na strani v vseli potrebah, posebno v tej, sedaj in vselej, zlasti pa ob smrtni uri. O dobro, sladko, dobrotljivo Srce Jezusovo! Amen.
Presveto Srce Jezusovo, v tebe zaupani!
(300 dni odpustka.)
Podobice z molitvico, kot zgoraj, se dobe pri Družbi sv. Petra Klaverjii. Ljubljana, Metelkova 1. Cena.: t izvod 15 cent. — Naročite takoj večje število podobic skupaj, n. pr. 50 ali 100 izvodov, in jih porazdelite med Vaše prijatelje in znance, Presveto Srce Jezusovo Vam bo povrnilo to delo ljubezni in gorečnosti za njegovo čast.
POPOLNI ODPUSTKI
za člane Družbe sv. Petra Klaverja pod navadnimi pogoji:
dne 21. decembra, sv. Tomaž, apostol;
dne 27. decembra, sv. Janez, apostol in evangelist.
■ / f