ZGODOVINA ZA VSE 57 Ervin Dolenc "ZA MENOJ NE BODO FAEJI •••5•... ZA MENOJ •• SIA MUZIKA" Politični hoji in versko življenje na kranjskem podeželju v začetku stoletja ^'v^K^-C^'v^^.v^-v^^^v^^^^^'v^-Vl.-^X-N-^-^S; Za nekoliko pristransko, vendar slikovito pričevanje o političnih bojih med liberalnimi in katoliškimi javnimi delavci v Senožečah ob Polomu stoletja se moramo v največji meri zahvaliti upniku Janezu Evangelistu Beštra. Bester je bil za žup- j*ega upravitelja v Senožečah imenovan decembra 1910, ^arnor je prišel kot kaplan iz Cerkelj na Gorenjskem, ^župnika je bil potrjen 1. maja 1911. Senožeč seje ^esil maja 1916, ko je prevzel župnijo in dekanijo v 0stojni. V kroniki je obnovil začetke političnih bojev Po ločitvi duhov sredi 80. let v Senožečah. Tako je začel jahtno tradicijo pisanja kronike, ki sojo bolj ali manj d°sledno nadaljevali tudi njegovi nasledniki. Senožeče so bile takrat trg nekaj kilometrov pred za- °dno mejo Kranjske, vendar po svoji gospodarski in duhovni usmerjenosti precej bližje Trstu (30 km) kot jubljani (70 km). Od izgradnje Južne železnice leta °57 je kraj že pol stoletja gospodarsko propadal. Vsaj '2. stoletja je bil na senožeškem gradu sedež zemljiškega gospostva. V začetku 13. stoletja je v Se- 02ečah že delovala dobičkonosna mitnica na eni po- membnejših poti iz Podonavja k Tržaškemu zalivu. rzne pravice so Senožeče dobile sredi 15. stoletja in v stem času je bil s pomočjo ambicioznih zemljiških gos- podov tudi tamkajšnji vikariat povzdignjen v pravo žup- nijo. Pravi razcvet kraja je omogočila rastoča trgovina z lesom in furmanstvo v 18. in 19. stoletju. Do preu- smeritve prometa na železnico je število prebivalcev v trgu naraslo na okrog 1500 ljudi, v vsej fari paje takrat živelo do 2500 ljudi. Gost promet z vozovi je v sezoni v kraj vsakodnevno privedel do 1000 potnikov, katerih del je v Senožečah tudi prenočil, skoraj vsi pa so se nedvomno vsaj za krajši čas .ustavili, spočili in nakrmi- li konje ter poplaknili cestni prah. V trguje bilo takrat okrog 17 gostiln, ki so v hlevih lahko prenočile do 250 parov konj, prometu pa so služili še številni kovači, ko- larji, krojači, trgovci ipd.1 Po odprtju Južne železnice je trg v dobrem desetletju izgubil tretjino, do prihoda župnika Beštra leta 1910 pa že polovico prebivalcev. Gospodarsko so začele Se- nožeče nekoliko okrevati v devetdesetih letih 19. sto- letja, ko so se preostali zemljiški posestniki pretežno preusmerili v mlečno živinorejo, revnejšim paje začela 1 Arhiv župnije Senožeče, Status Animarum ¡769-1873; Miro- slav Pahor, Senožeče, slovenska pomorska postojanka na kop- nem, Slovensko morje in zaledje, ¡t. 1, Koper 1977, str. 23-79; Ervin Dolenc, Senožeče - Skupnost na prepihu, Koper 1994. VSE ZA ZGODOVINO 58 ZGODOVINA ZA VSE dajati kruh rastoča proizvodnja piva. Delniška pivovarna Adria je po temeljiti prenovi leta 1911 s 35.000 hI piva dosegla proizvodnjo pivovarn v Laškem in v Ljubljani ter zaposlovala okrog 100 delavcev, v sezoni več, po- zimi manj. Kljub preusmeritvi prometa so si ljudje še vedno veliko pomagali z vožnjo in prodajo raznih do- mačih pridelkov v Trst.2 Ločitev duhov in začetki političnega spora v Se- nožečah so neposredno povezani z dvema županoma. Prvi je bil Jože Zelen (1830-1919), kije med leti 1866 in 1874 kot zaveden slovenski narodni delavec vodil izgradnjo nove osnovne šole v Senožečah in ustanovil narodno čitalnico. Na volitvah leta 1877 je v kmečki kuriji notranjskega volilnega okraja na listi starosloven- cev prvič kandidiral za poslanca v kranjskem deželnem zboru, vendar sta bila izvoljena mladoslovenska kan- didata Valentin Zarnik in Josip Vošnjak. Na listi Kato- liške narodne stranke je ponovno kandidiral na voli- tvah za deželni zbor novembra 1895 in po izvolitvi do leta 1901 tudi opravljal svoj poslanski mandat.3 Liberalno stran v tem sporu je zastopal Franc pleme- niti GarzaroUi (1850-1930). Bilje potomec Francisca Garzarola, kije prišel v Senožeče konec 16. stoletja kot svobodni meščan iz Bergama.4 Garzarolliji so več stoletij služili senožeškim zemljiškim gospodom, kne- zom Porzia, več časa tudi kot grajski oskrbniki v Se- nožečah. V 17. stoletju so bili zaradi zveste službe po- plemeniteni. Nekaj družinskih vej se je ustalilo tudi v Trstu in v Postojni. Starši Franca Garzarollija naj bi pre- cej obubožali, tako daje moral Franc obiskovati javno ljudsko šolo v Senožečah. Pozneje je končal še kmetij- sko šolo v Gorici. Po umrlih sorodnikih je podedoval nekaj premoženja in z njim poravnal dolgove staršev ter v Senožečah dokupil zemljo. Njegovo premoženje je poleg treh večjih stanovanjskih hiš in nekaj gospo- darskih poslopij obsegalo verjetno več kot 50 ha zem- lje, kar je bilo za tamkajšnje razmere že veleposest.5 Garzarollijevo zgodbo najlepše pripoveduje župnijska kronika, zato prepustimo besedo kar župniku Beštru.6 Pokrajinski muzej Nova Gorica, propagandni prospekt Pivo- varna Adria, Senožeče 1911; Pokrajinski arhiv Koper, Občina Senožeče, š. 50, 51, Mlekarska zadruga Senožeče; Ervin Do- lenc, Prispevek o kmetijstvu na Senožeškem, 27 vasi, XIV/1987- 1991, Senožeče 1991, str 35-36; Ervin Dolenc, Senožeče, n d., str. 58-63. 3 Arhiv Slovenije, Deželno predsedstvo za Kranjsko, Volilni spi- si,/. 117-131; Novice, XXIV/39, Ljubljana 26. 9. 1866; Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem, Ljubljana 1965, str. 354, 355. 4 Napis na nagrobni plošči iz leta 1610 v župni cerkvi Sv. Jerne- ja Apostola v Senožečah. 5 Arhiv Slovenije, Franciscejski kataster, A 171; Ervin Dolenc, Prebivalci Senožeč v prejšnjem stoletju, Kronika, 34/1-2, Ljub- ljana 1986. 6 Arhiv župnije Senožeče, Kronika 1, str. 3-21. "Mišljenja je bil liberalnega v vsakem oziru. Umev- no je bilo, da mu je bilo postopanje župana Zelenaprav dobro došlo, da sam sede na županski stol. Začelo seje okrog leta 1885 suvanje za prvenstvo med Zelenom in Garzarollijem. Postala sta smrtna sovražnika. Ker je bil Zelen dober diplomat, poiskal sije zaveznika v ose- bi župnika Ignacija Okorna7, kije bil že do takrat nje- gov prijatelj, a živel j e v slogi tudi z Garzarollijem. Gar- zaroUi je pa dobil zaveznike v oderuških trgovcih, ki so imeli vsled zadolženosti ljudi v svojih krempljih. Leta 1890 je bil GarzaroUi izvoljen županom. Začela seje prava vojska v Senožečah, ki seje razte- zala, žali Bog, tudi na versko življenje cele župnije. Ne smemo prezreti tudi dejstva, da seje začel v tistem času širiti liberalizem po celi deželi, umevno je, da tudi v senožeški župniji. Začetek prepira v Senožečah je bil oseben, a župnik Ignacij Okom, kije bil šaljiv in zaba- ven gospod, ni bil za resen boj. Napravil j e prvo veliko napako, da seje dal vpreči Zelenu in ni ostal v oseb- nem boju nad obema strankama. Že pri volitvi za županstvo j e zmagal GarzaroUi. Zelenovih pristašev je ostalo le nekaj osebnih nasprotnikov Garzarollijevih. V teku let seje osebni boj spremenil v načelni boj. Ker ima še danes župan v vsaki občini velik vpliv na vse občane, je umevno, daje bil županov vpliv leta 1890 še večji. Ker je župnik Okom ostal zvest pristaš Zelenov, s katerim je bil prepir vedno na dnevnem reduje Garza- roUi udaril tudi po Cerkvi. Začelje ljudi odvračati od Cerkve in župnika in takrat je velika večina njegovih pristašev zapustila Cerkev in vsako izpolnjevanje ver- skih dolžnosti. Župnik Okorn ni bil mbž, ki bi bil znal braniti verske svetinje in ki bi bil ostro nastopil proti Garzarolliju in njegovim pristašem, ampak jih je pro- sil, da naj izpolnjujejo verske dolžnosti. Ker ni vse nič zaleglo, pravijo še zdaj živeči župljani, da je mnogo- krat jokal nad njih trdovratnostjo. Nazadnje se je pri- vadil tudi tem razmeram inje menil, da se ne dajo spre- meniti. Na prigovarjanje sosednjih duhovnov, zlasti takrat- nega dekana v Trnovem, dr. Josipa Kržišnika, je prire- dil misijon v mesecu oktobru l. 1901 v Senožečah. Mi- sijon so vodili misijonarji družbe Srca Jezusovega iz Ljubljane. Začetek je bil žalosten. Le par starih ženic in nekaj otrok je prišlo poslušat misijonarje v cerkev. Misijonarji so hoteli že oditi. Prednopa odidejo, hotel je še enkrat poskusiti goreč misijonar otajati srca mrz- lih župljanov. In res je ob koncu prišla večina župlja- nov in so se udeležili misijonske pobožnosti. Župnik •••• ni znal izrabiti sadov misijona. Bilje gospod stare šole. Vsled tega je liberalizem dobival več Župnik v Senožečah od leta 1872 do 1907. VSE ZA ZGODOVINO ÏGODOVINA ZA VSE 59 tla po liberalnem časopisju in po Garzarollijevem su- vanju proti duhovščini. Kako zaklet sovražnik Cerkve in vere je bil Garzarolli dokazuje to, daje za čas misi- jona l. 1901 najel na Opčinah godce, da bi bili motili Pobožnost misijona. Bili so godci boljši, in ko so izve- deli za kaj jih namerava Garzarolli porabiti, niso prišli. Ob času misijona je ljudi odganjal od cerkve in sam tudi ni opravil pobožnosti. Njegovo satansko delo je vplivalo tudi na druge vasi v župniji." Le vas Senadole Seje vedno upirala njegovemu vplivu. Dolenja vas in Potoče dolgo časa nista hoteli sprejeti Garzarollijeve- ga nauka, a okrog l. 1897 sta tudi ti dve vasi padli v liberalne roke vsled Garzarollijevega vplivanja. Občino Laže je dobil v roke liberalni gostilničar Kralj, kije z Malimi izjemami vse ljudi pokvaril s pijačo, tako da so Lažanci še danes slepo orodje v rokah Kraljevih. Vsled Pijančevanja jih je veliko zabredlo v dolgove in se jih Je več izselilo v Ameriko, da bi rešili svoja posestva. Pri tem nečednem (poslu)9 seje tudi župan privadil pijači 'i kot pijanec danes kraljuje nesrečnim Lažancem. Vsa ZuPnija Senožeče, izvzemši Senadole, ima danes žalost- n° lice. Trije trgovci, namreč (Franc) Zadnik, Anton ^uša in Ivan Zelen so si nabrali pri župljanih veliko Premoženje, medtem ko so drugi ljudje z malimi izje- mami v dolgeh. Liberalizem jim je vzel vero, oderuški botegar denar in tako jim je ostalo malo več kot golo življenje. Nakateri gospodje kaplani so spoznali, da je treba Pogubnemu liberalizmu zastaviti pot in so skušali kaj storiti v oprostitev župljanov iz liberalnega vpliva. Ta- *° je g. Jakob Kleindienst ustanovil Marijino družbo *a dekleta l. 1906. Na angelsko nedeljo 1906 je bil slo- vesen sprejem v Marijino družbo po prevzvišenem g. Kiezoškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču. V soboto 0 Prišli v Senožeče in popoldne so spovedovali. Istega Çta tretjo postno nedeljo sta priredila dr. Evgen Lampe " dr. Janez Evangelist Krek politični shod v graščini10. ''ara Senožeče je bila od imenovanja v župnijo leta 1463 raz- meroma majhna in zalo pozneje z razvojem cerkvene organiza- cijske strukture ni bila deljena. Poleg Senožeč (leta 1910 so imele 753 prebivalcev) je obsegala še vasi: Dolenja vas (297 Preb.), Laže (187). Senadole (163), Gabrče (91) in Potoče (84), skupaj 1575 ljudi. Poleg farne in podružničnih cerkva po osta- tili petih vaseh je župnik do jožefinskih reform upravljal še tri Podružnice v samih Senožečah. V času župnika Beštra so v Se- nožečah uporabljali le še podružnično cerkev Marije Device °b gradu. yse opombe v oklepaju E. D _cdnjeveški grad iz 12. stoletja na vrhu vzpetine nad Senože- čami j e bil v 16. stoletju že dotrajan, zato je novi zemljiški Sospod, grof Hermes di Porzia, kije senožeško gospostvo pri- ženil verjetno med leti 1564 in 1590, okrog leta 1600 ob vznož- ju vzpetine, tik nad trgom, zgradil novega. Njegov daljni poto- mec, knez Ludvik di Porzia, je leta 1906 grad prodal na pro- stovoljni dražbi. Najprej ga je kupil Karel Lenasi, župnik v da bi Senožečam tudi politično spregledali. Liberalci so se ustrašili tega shoda in so ga hoteli na vsak način preprečiti. Garzarolli je kupil liberalcem en sod vina, katerega so pred in med shodom vozili po cesti, živin- sko pili, tako da bi bil kmalu Medenov sin iz Senožeč umrl in so divjaško rjoveli. Duhovniki so skušali ljudem streči v cerkvi kakor so vedeli in znali, da bi jih privabili v cerkev. L. 1907 so vpeljali jutranjo službo božjo ob pol sedmih ali sed- mih. Toda kljub temu so ostali Senožečam mrzli in niso hodili k službi božji. Vsled menjavanja jutranje službe božje je vprašal še 1.1911 takratnega župnika nekžup- Ijan resno: "Kdaj paje ob nedeljah zjutraj sv. maša?" 31.1.1907 je bilo prvikrat vedno poldnevno (ob 6 h in 12 h) čaščenjepresvetega R.T. (Rešnjega Telesa). 16. sušca 1907 je umrl župnik Ignacij •••• ob 7 uri zvečer. Zapustil je nekaj svojega denarja, katerega je imel vsega skupaj s cerkvenim premoženjem zmešane- ga. Župljanov je prav malo se udeležilo pogreba svoje- ga župnika. Ljubezen do svojega duhovnega pastirja in hvaležnost je zamoril liberalni brezverski duh. Na izpraznjeno župnijo Senožeče je bil imenovan ta- kratni kaplan g. Jakob Kleindienst župnim upraviteljem. V četrtek po drugi nedelji po Veliki noči se mu je izročilo cerkveno premoženje. Ta je prevzel preveč denarja in zato ni znal gospodariti z njim. Namesto da bi bil po- pravil župno cerkev sv. Jerneja in podružnice, ki so bile v zelo žalostnem stanju, je prenašal denar od hranilni- ce do hranilnice, tako da so ga liberalci obdolžili, da si je prilastil večjo vsoto cerkvenega premoženja. In s tem obrekovanjem so mu spodkopali tla, da je njegovo, v začetku zelo temperamentno delovanje, ostalo brez us- peha." Napako je tudi napravil, ker je samo političnih pri- stašev iskal, ni pa gledal na to, ali izpolnjujejo verske dolžnosti ali ne. To je zbegalo še nekatere dobre župlja- ne. Košani na Notranjskem, leta 1912 pa posestnika Ivan Frane- tič in Anton Može iz Dolenje vasi, ki sta grad leta 1920 razpro- dala za gradbeni material. 11 Župnik Okom je v oporoki namenil 1000 K za "izobraževalno društvo, ki naj se ustanovi ". Ko so za to izvedeli senožeški liberalci so nemudoma ustanovili Izobraževalno društvo v Se- nožečah in od tajnika tamkajšnje Hranilnice in posojilnice zah- tevali omenjeni denar. Vendar seje tajnik zaradi pripisa, da z denarjem razpolaga SLS, obrnil na predsednika Ivana Šušter- šiča, ta pa je dosegel, daje sodišče denar prisodilo novousta- novljenemu Katoliškemu slovenskemu izobraževalnemu druš- tvu v Senožečah. Arhiv župnije Senožeče, Kronika Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva v Senožečah. VSE ZA ZGODOVINO 60 ZGODOVINA ZA VSE Na Vnebohod L 1907 je sklical g. Kleindienst poli- tični shod na župnijskem dvorišču. Toda liberalci, na čelu jim Garzarolli in takratni okrožni zdravnik dr. (Vin- ko) Gregorič, so prihruli na dvorišče in takratnemu državnemu poslancu dr. Ignaciju Žitniku shod zbili s surovim tuljenjem in rjovenjem. Dr. Žitnik je imel po- tem shod v župnišču nemoteno, ker so liberalci odšli. V torek po Vnehohodu so bile volitve v državni zbor, kjer dinariatu jima niso mogli dopovedati, daje g. Možina sam šel neprisiljen. Ta dva moža...13 sta pripovedova- la, da sta zažugala g. generalnemu vikarju v Ljubljani, da bodo vsi prestopili v pravoslavje kot Ricmanci, ako g. Možina ne pride nazaj. G. Janez Hrovat je prišel 23. 3. 1908 kot kaplan iz Trnovega pri Ilirski Bistrici v Senožeče. Upal je v začet- Imam M U SÜ8 Senožeče leta 1905 je kandidat SLS dobil le nekaj glasov. Vendar je pa v celem volilnem okraju zmagal.12 Medtem je bila župnija Senožeče razpisana, katero je dobil g. Janez Možina, župnik v Rovtah pri Logatcu. Bilje župnik v Senožečah od 3. septembra 1907 do 1. maja 1908. Bil je boječ gospod in zato je prijenjaval senožeškim liberalcem in ker je videl, da čim več jim ugodi, temveč zahtevajo od njega, je prosil za izpraz- njeno župnijo v Podlipipri Vrhniki in tja odšel. Imeno- vanje bil župnim upraviteljem g. kaplan Janez Hrovat, ki je ostal od 1. maja 1908 do 15. decembra 1910 v Senožečah. Ker je g. Možina odšel iz Senožeč, so bili liberalci nevoljni. V svoji omejenosti so poslali dva moža h knezoškojijskemu ordinariatu v Ljubljano prosit, da bi ostal g. Možina v Senožečah, v mnenju daje g. Možino prestavil knšk.(knezoškojijski) Ordinariat. Pri knšk. or- Na volitvah za državni zbor, 14. maja 1907. je v volilnem okrožju Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lot v splošni ku- riji zmagal kandidat SLS Ignacij Žitnik s 5649 glasovi proti liberalnemu kandidatu Deklevi z 2975 glasovi in socialnemu demokratu Mozetiču s 169 glasovi. Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem. Ljubljana 1965, str. 365. ku, da bode s pridnostjo in vztrajnostjo župnijo uredil. Ker ni bilo uspelo je obupal nad župljani. Pokvaril je celi položaj zlasti s tem, ker jih je začel zmerjati, ko niso ubogali zlepa. Pozabil je, daje Krašovec trd kot skala, a za razžaljenje občutljiv kot mestna gospodična. Župljani so zaradi tega opustili obiskovanje cerkve še bolj, niso prejemali sv. zakramentov. Značilno za to do- bo je to, da v Potočah, Gabrčah in Lažah niso vzdrževali niti cerkovnika. V Potočah niti zvonili niso več ne zju- traj, ne opoldne, ne zvečer. V vseh teh vaseh so se vrsti- li prej v zvonenju tedensko od hiše do hiše. Splošna mlačnost se je oprijela vseh. Častno izjemo so delali Senadolci, ki so najbolj oddaljeni od hipne cerkve in (so) kljub temu hodili z malimi izjemami k službi božji, čeprav so jih liberalci v Senožečah zato zasmehovali. Leta 1908 je bila župnija razpisana in podeljena g. Oraniču, delavnemu in podjetnemu kaplanu v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Toda nesreča je bila, da ni prišel v Senožeče, ker se mu je duh omračil takoj, ko je bil inšta- liran. Živi doma v Križali na Gorenjskem. Sposredova- Imena in naslove izpustil E. D. VSIS ZA ZGODOVINO ÏGODOVINA ZA VSE 61 njem g. Janeza Hrovataje kupil hišo v Senožečah št. 94 kot cerkveno last za župno cerkev od Sbrizaja. Dalje za hišo in tri njive pred župno cerkvijo 23 900 kron. Plačal je predrago. Vzrok je bil ta, ker so liberalci, na Celujim neizogibni Garzarolli, hišo umetno dražili. Z nakupom te hiše se je cerkveno premoženje še bolj zmešalo, tako da se g. Hrovat ni več spoznal inje vse "elo viselo. V tej zmešnjavi so pa liberalci neprestano P'etlì svoje mreže g. Hrovatu, ki je začel z njimi občevati. V letu 1909 so poskusili tudi učitelji, čeprav vsi tibe- rini, na ljudi, npr. na starše, vplivati, da bi jim poma- Sali pri vzgoji mladine. Dne 17. 1. 1909 ob treh po- poldne so priredili roditeljski večer za starše. Toda staršev ni bilo blizu. Skusili so tudi učitelji, da to ljuds- ko ni dostopno za poduk in organizacijo. " "Novomašnik g. Anton Šifrar je prišel 13. 8. 1909 ^ot kaplan v Senožeče. Bilje delaven gospod in pri- ljubljen. On je napel vse moči, da bi poživil Slovensko katoliško izobraževalno društvo. Kupilo je društvo tam- burice, toda vsled nespretnosti organista Ivana Geca ni bilo veliko uspeha... G. kaplan Šifrar je bil prestav- ljen 1. septembra 1910 kot prefekt v knezoškofijske za- gode v Št. Vidu nad Ljubljano. Šel je po slovo s kole- s°nt, katerega seje za silo šele naučil voziti, v Hrenovi- Ce- Zvečer je vozil v temi proti Senožečam in srečal za mlinom v Smolevem nekega neznanega voznika, se za- letel v "stango " voza in se tako poškodoval, da so ga morali drugi dan peljati v bolnišnico v Ljubljano, kjer Je vpar dneh vsled poškodb umrl. Na Šifrarjevo mesto Je bil nastavljen za kaplana v Senožečah g. Janko Do- enc. Bilje goreč duhovnik, a prenagel. Prišla sta nav- skriž z župnim upraviteljem. Ker je videl, da gre vse narobe, seje oglasil za prestavitev njegovo ali g. Hro- vata. G. Hrovat je dobil dekret za župnega upravitelja na Goro nad Idrijo, kamor je odšel 15. decembra 1910. ia župnega upravitelja v Senožečah je bil imenovan g. anez Evangelist Bester, kaplan v Cerkljah pri Kranju, kamor jeprišel 15.12.1910 v spremstvu g. dekana Ma- '•/e Erzarja iz Postojne. Sprejel je novoimenovani žup- ' upravitelj še isti dan vse cerkveno premoženje. Ker . "Ho vse v neredu, pisala sta celi dan dva zapisnik o počenem premoženju cerkva. Cerkvenih računov ni bi- °dl. 1907 naprej napravljenih. Cerkve umazane, stre- e slabe, župniščeje bilo nekoliko popravljeno 1.1908, a Površno. V župni cerkvi sv. Jerneja so bile za tlak P°zimi položene smrekove deske. Ker niso bile pribite, Jf- noja po njih povzročala ropot. Mala monstranca je lla v tabernaklju, v humli namesto žeblja vtaknjena Polomljena "žveplenka". Strašen prizor! vnedeljo 18. 12. 1910 je župni upravitelj imel ob 10 duhovno opravilo. V cerkvi je bih pod korom nekaj °skih, v klopeh ženske in spredaj šolska mladina. Po sredi cerkve prazen prostor. Ob 6 h zjutraj je bilo pri sv. maši 7 moških in klopi polne žensk. Drugo vse prazno. Župljani niso vedeli, da se v nedeljah zjutraj spovedu- je. Čudno se jim je zdelo, da je župni upravitelj hodil v spovednico čakat spovedance. Ob delavnikih je prišlo k sv. maši par ženic in katerikrat ena ali dve dekleti. Moškega ni bilo nobenega k sv. maši. Zdela se jim je to potrata časa in za lenuha je veljal oni, kije hodil ob delavnikih k sv. maši. Sicer so pa v nedeljah opravljali skoraj vsa opravila kot v delavnikih. Žalostno! Nedelja se skoraj ne razlikuje od delavnika. K sv. maši ob 10 h pridejo moški iz Senadol, nekaj iz Dolenje vasi, Potoč, Gabrč in Laž, iz Senožeč bi lahko vse moške naštel, ki hodijo k sv. maši. Vsak izgovor jim je dober. Zjutraj je temno in mraz, ob 10 h pa morajo kuhati in zato mora pri vsaki hiši ostati tudi ena ženska doma. Moški pa posedajo po ognjiščih, postopajo na cesti, ako je pa slabo vreme, se zatekajo v Mušičev hlev. Cerkev jim je zadnja. Nedelj in postov nočejo poznati. Sploh ni nič krščanskega na njih. Skrajno so sovražni vsakemu duhovnu. Zdi se mi, da bi najraje videli, da bi jih noben duhoven tudi na cesti ne srečal in tako ne motil v duševnem spanju. Zato pa tudi ni nikogar v župnišče razen ako ima nujen opra- vek. Tudi dobri se boje, da bi brezverci videli, da občuje- jo z duhovnom. Strašno je dolgočasno pri teh ljudeh. Kaj začeti? O Bog, usmili se jih! L. 1911 je župni upravitelj vse poskusil, da bi svoje župljane pripravil do krščanskega življenja. Uporabil je vse pripomočke. Koje opazil, da ljudje še časte Ma- ter Božjo, je takoj vpeljal vsako soboto zvečer litanije M. B. (Matere Božje). In res je prišlo že prvo soboto okrog 20 Senožečanov14 k litanijam. S tem seje začelo po malem tudi spovedovanje ob sobotah. Takoj po No- vem letuje začel razširjati krščanske časopise. Skušal je poživiti bratovščino sv. R. T. (Rešnjega Telesa), kije bila vpeljana l. 1901, aje v splošni zmedi tudi zaspala. Velikonočno spraševanje je porabil za razlago o važnosti sv. vere. Toda iz Senožeč, Potoč in Gabrč so 28.1.1911 prišli k Velikonočnemu spraševanju en mladenič in štirje možje. Nevednost o verskih resnicah je velika, mlačnost še večja! Kako podučiti ljudi, to je uganka. Slovensko katoliško izobraževalno društvo je 29. 1. 1911 imelo občni zbor. Vpisanih je bilo par mož, nekaj žensk, večina članov je bilo deklet. Bali so se hoditi v društvo. Župan in njegova tajnica Viktorija Demšar sta pošiljala občinskega slugo pred izobraževalno društvo, da je pazil kdo hodi ob nedeljah v društvo. Zaradi 14 Pravilno Senožejcev; župnik je bil tujec in te jezikovne poseb- nosti ni obvladal. VSE ZA ZGODOVINO 62 ZGODOVINA ZA VSE društva so potem gospodarje in gospodinje napadali, niso dali pri županstvu nobene podpore in sploh so jih šikanirali, kjer so mogli. Le dekleta so imela še največ poguma. Bilo seje bati, da društvo preneha. Nobeden ni hotel več sprejetipredsedništva. 29.1.1911 je bil na občnem zboru izvoljen predsednikom župni upravitelj Janez Bester, kije na splošno zahtevo prevzel predseds- tvo. G. kaplan Janko Dolenc je obljubil, da bo društve- no delo sam opravljal, ker j e župni upravitelj vedel, ko- liko dela ga čaka v pisarni in v cerkvi. Zahtevali so člani le moralne podpore, da ne bi liberalci društva tudi v prihodnosti dušili. V torek 31.1. 1911 je bilo celodnevno čaščenje sv. R. T. Udeležba je bila pičla. Od enih do dveh ni bilo, ra- zen župnega upravitelja, nobenega častilca v cerkvi. Imeli so ta čas moliti prebivalci iz vasi Laže. Bilo seje bati, da bo treba prekiniti čaščenje sv. R. T. K sreči je popoldne prišlo več častilcev. Čudni so ti ljudje! Zdi se jim vsaka pobožnost smešna. Ne poznajo nobene re- snobe še tisti, ki sicer hodijo v cerkev. Brezverci sepa še iz teh norčujejo. Ker pri podružnicah niti na vseh oltarjih križev ni bilo, je župni upravitelj kupil štiri oltarne križe pri Schmittu v Ljubljani, ki so okovani s svetlo kovino in stanejo 49 K. Iz župne cerkve j e dal stare križe podružni- cam, kjer jih ni bilo. " "Cerkveno petje je bilo slabo. Vodil gaje Ivan Gec, kije bil organist "svoje šole ". Velik križ je tudi s cerk- venimi pevkami. Ima jih pet in sam poje. Ako jih ne priganja, da naj pridejo k sv. maši pet, jih ni. Ako jim kaj reče in jih priganja, pravijo, da je surov in hud. Gec tudi sam nima veliko gorečnosti za cerkveno petje in tako se zgodi večkrat, da zjutraj sam poje, ko bi bilo bolje, da bi še sam molčal. L. 1911 je bila prestavljena pridiga na Veliki petek namesto ob 3 h na 7 uro zvečer. Prišlo je več poslušal- cev kot druga leta. Zlasti tovarniški delavci in oni, ka- teri celo leto ne vidijo cerkve odznotraj, razen (za) Ve- likonočno nedeljo in Božič. Velikonočno spoved je opra- vilo 1.1911 samo 80 % žensk iz cele župnije, ravno tako tudi moških, razen iz Senožeč, katerih je opravilo spo- ved samo 20 %. Župnija Senožeče je bila razpisana. Ker j e župni upra- vitelj videl, da se versko življenje v župniji obrača na bolje, je prosil za podelitev župnije. Bila mu je tudi po- deljena. In sicer j e pripadla pravica patronata po raz- prodaji Porzijeve graščine ljubljanskemu knezoškofu. " 15 Senožeški ßdejkomis je Ludvik knez Porzia prodal na prosto- voljni dražbi leta 1906 in s tem izgubil tudi patronat nad žup- Župna občina je dobila za odkup patronata dve parceli ter 4000 K denarja, ki jih je kupec graščine g. Karel Lenasi, župnik v Košani, župni občini odstopil. Novoi- menovani župnik g. Janez Bester je bil ištaliran 1. maja 1911. V mesecu majnikuje bil v pomoč poslan v Plani- no kaplan g. Janko Dolenc, kjer sije župnik Štefan Ri- har zlomil nogo. Zdaj je župnik Bester moral drugo de- lo v pisarni opustiti in se lotiti šole. Majniška pobožnost se je v l. 1911 precej poživila. Tudi k spovedi je prišlo nekaj ljudi. Župnik je v tem letu vse cerkvene pobožnosti uredil po sinodalnih sklepih. Spremenil je tudi čas za molitve na pokopališčih v Do- lenji vasi in Senadolah na praznik Vseh svetnikov. Prej je namreč župnik sam doma recitiral officium in kaplan pri obeh omenjenih podružnicah. Leta 1911 je bil peti officium v župni cerkvi in potem je kaplan šel ob 4 hv Senadole opravit officium, v Dolenjo vas pa drugi dan na Vernih duš spomin. Spoved v Adventu je opravilo l. 1911 nekaj nad 200 župljanov. Moški so v svoji mlačnosti dosledni. Župnik je imel 6 pridig za može, da bi jih pripravil do večkrat- nega prejemanja sv. zakramentov. Uspeh je bil ta, daje prišel k spovedi en mož iz Senadol. Tudi nekaj! Bolje eden, kot nobeden. Obhajil je bilo vse leto okrog 2600. Z veliko agitacijo seje v letu 1911 naročilo (na) Do- moljuba okrog 100 naročnikov. Seveda so nekateri plačali le 1 K, drugo je plačal župnik. " "Leto 19¡2 je bilo naporno. Liberalci so porabili vse moči, da bi ljudi zopet zbegali, ker so uvideli, da jim več tako slepo ne slede. Marijina družba deklet je daja- la lep zgled krščanskega življenja, ko so dekleta napra- vila zavezo za vsakdanje sv. obhajilo. Župnik je imel veliko truda, da jih je nekaj pripravil do tega, ker se drži tudi žensk janzenistovski duh, da imajo velik strah pred pogostim sv. obhajilom. Ledje prebit. Dal Bog, da bi vsa dekleta sledila temu zgledu! V nedeljo 21. 1. ob 3 h popoldne je priredila Mariji- na družba deklet igro v graščini, katero sta kupila Ivan Franetič in Anton Može, posestnika iz Dolenje vasi.'6 Udeležba je bila velika. 31.1, je bilo celodnevno čaščen- je Sv. R. T. Bilo je občutno mrzlo. Obisk pri čaščenju je bil slab. Ljudje se boje mraza in čepe doma na ognjiščih. nijo. Dosegel ga je Rambert von Walsee leta 1463 od tržaške- ga kapitlja, ko so Senožeče postale sedež prave župnije, za pa- tronat nad imenovanjem duhovnikov v župniji pa je zemljiški gospod plačeval škofiji določene denarne dajatve. Za nakup graščine so se, po pripovedovanju domačinov, zani- male tudi uršulinke, da bi v njej organizirale dekliško gospo- dinjsko šolo. Vendar naj bi jim Garzarolli nakup preprečil, za- to so ustanovile šolo v Trnovem pri Ilirski Bistrici. 16 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 63 Ker je bil na severnem koncu kupljene cerkvene hiše star in slab hlev, tako daje komaj zidovje streho nosilo in seje bilo bati, da se podre, začel je župnik priprav- ljati material, da podre hlev in sezida dvorano, katero pogrešamo za vse društvene prireditve. Med tem časom je pridno terjal zaostale cerkvene obresti, da bi s tem denarjem postavil dvorano. Bila je namreč sreča v ne- sreči, ker g. Hrovat ni mogel izterjati obresti, da so ta- ko ostale za zidanje dvorane. Dušnopastirsko delovanje je šlo zelo počasi na bo- lje. Neprestani strah pred senožeškimi zabavljačije si- lil duhovščino, daje spovedovala za Velikonočno spo- Procesija na praznik sv. R. T. (6. 6. 1912) je bila do- bro obiskana. Ljudje so rekli, da že 20 let ni bilo tako veličastne procesije v Senožečah. Procesija na Veliko soboto l. 1911 je bila namreč kljub lepemu vremenu sla- bo obiskana. 9. junija 1912 je bila ustanovljena bratovščina Pres- vetega Srca Jezusovega z namenom, da bi se neskončno usmiljeno Srce Jezusovo usmililo ubogih zaslepljenih župljanov. V ta namen je župnik tudi naprosil misijo- narje družbe Srca Jezusovega, da bi vodili misijon v Senožečah prihodnje leto v Velikonočnem času. Določil seje čas od H. do 16. sušca 1913. Župna cerkev sv. Jerneja Apostola v Senožečah ved tudi pri podružnicah, kakor je bilo od nekdaj v na- vadi. V iupni cerkvi je bilo obhajanih v Velikonočnem času nekaj nad 700 ljudi. Okrog 100 jih je opravilo pri podružnicah. Ostalo jih je veliko brez Velikonočne spo- vedi. Vseh obhajil v iupni cerkvi je bilo 3765. Koncem meseca maja je bila dekanijska vizitacija. G. dekan Matija Erzarje nadzoroval verouk v štirira- zredni šoli v Senožečah 23. 5. dopoldne, popoldne pa v Dolenji vasi enorazredno.17 pak še zelo o. 10-20 glasov, kimavci. 25. 8. je bila v iupni cerk- vi vojaška sv. maša. Daroval je sv. mašo župnik. Vojaška godba je igrala med sv. mašo. Celo vojaki, zlasti častniki, so dali lep zgled Se- nožečanom, da so nekateri iz radovednosti prišli v cerkev. Bile so vojaške vaje. Koncem decembra 1912 so bile občinske volitve v vseh šti- rih občinah župnije.'" Sena- dole in Dolenja vas sta voli- li občinski odbor, kije bil po večini zastopan po odborni- kih - pristaših SLS. V Se- nožečah je bil boj med libe- ralno stranko in SLS zelo hud. Boj je bil zato zelo kočljiv, ker nasprotje gospo- dujoči liberalni stranki še vedno ni bilo načelno, am- sebno. Ostala je pri volitvi v manjšini za V Lužah je zmagal župan Kralj s svojimi Enorazredno trivialka v Senožečah je bila ustanovljena okrog leta 1X05. dve desetletji pozneje je bila razširjena v dvorazre- dico. Leta 1835 seje šola iz kuplanije preselila v lastno stavbo z dvema učilnicama in dvemi učiteljskimi stanovanji. Leta 1875 je bila razširjena v trirazrednico, vendar se je že naslednje leto preselila v novo večjo zgradbo s štirimi učilnicami in prav toliko stanovanji. Stirirazredni osnovni šoli v Senožečah se je okrog leta 1900 pridružila še enorazrednica v Dolenji vasi. Arhiv osnovne šole v Senožečah, Šolska kronika 1945; Arhiv Pri teh volitvah, npr. pri agitaciji je postopal orga- nist Gee nepostavno in je bil vsled tega obsojen na 10 dni zapora. Ker je menil, da bo šlo vedno po njegovi volji tudi pri cerkvenem petju naprej, gaje župnik silil v to, da bi napravil vsaj mešan pevski zbor. Toda Gec seje temu uprl. Na pritisk in žuganje župnika, da tako ne more iti dalje in da bo primoran službo razpisati, je Gec rekel: "Le probirajte z drugim!" Nato mitje žup- nik odpovedal službo. Poklical je za organista cerkov- Slovenije. Okrajni gradbeni urad Postojna; Postojinsko okrajno glavarstvo, Postojina 1889, str. 113-115. 111 V občini Dolenja vas so bile še vasi Potoče, Otošče in zaselek na Hribu, v občini Senožeče pa še vas Gabrče. Občini Laže in Senadole sta obsegali samo ti dve naselji. VSE ZA ZGODOVINO 64 ZGODOVINA ZA VSE nikovega sina iz Cerkelj, Franca Košnjeka, kije prišel 10. novembra 1912. Župnik mu je dajal hrano in 20 K mesečno. Gecje imel 50 K mesečno. Do konca jeseni je bila dvorana po večini dovršena. Dolga j e 14,8 m, široka 8 m, visoka 4,7 m... Vsa dvora- na je stala 6841,92 K. " "L. 1913 je prineslo župljanom več blagoslova. Vsa- koletno darovanje za sveče je bilo 1. 1. Darovali so 72 K. L. 1911 samo 38,40 K. Napredek. 31. l.je bilo ce- lodnevno čaščenje, kije bilo, hvala Bogu, dobro obi- skano v primeri s prejšnjimi leti. Župnik je prišel mese- ca svečana navzkriž z Josipom Zelenom19, katerega je izročil finančniprokuraturi v izterjanje glavnice 2200 K podružnici v Lažah in obresti v znesku 1970 K. Bilje 3. marca pri deželnem sodišču v Ljubljani obsojen v plačilo glavnice in obresti. Vendar pa ta jeza ni dolgo trpela, ker mu je župnik dokazal, daje storil le svojo dolžnost. Misijonje bil kot dogovorjeno od 8. do 16. sušca. Vodili so ga gg. misijonarji družbe Srca Jezuso- vega iz Ljubljane. Superior Valentin Eržen, gg. Flis in Pohar. Udeležba je bila še dosti dobra. S svojo odsot- nostjo so se odlikovali le senožeški možje, katerih je ostalo brez spovedi • polovica. Vseh obhajancevje bi- lo 1685. Bolehni in stari so opravili misijonsko po- božnost doma pri podružnicah. Sklepna procesija je bila veličastna na Cvetno nedeljo. Udeležilo se je je tudi nekaj takih, ki niso opravili misijonske pobožnosti. Stari Garzar olii je ljudi odganjal od misijona, a ni veliko dosegel. Zadela je starega vdovca Garzarollija hitra kazen, da so celo njegovi pristaši kazali nanj, da zdaj razumejo zakaj zabavlja čez vero in ljudi odganja od cerkve. Porodila je njegova kuharica nezakonskega otroka tri dni po sklepu misijona in ljudje so kazali nanj, daje oče. Vsušcuje Marijina družba priredila igro v nedode- lani dvorani. Po misijonuje začel župnik takoj nabirati žene za ustanovitev Marijine družbe za žene. " "Delo pri dvorani seje v /. 1913 nadaljevalo... Ma- rijina družba deklet je dobila novo zastavo... Dne 29. 6. je bila dvorana blagoslovljena in tudi zastava Mari- jine družbe. Slavnostni govor v cerkvi je imel g. Andrej Ažman, katehet v Postojni. Udeležil se je slovesnosti kaplan izHrenovicg. Martin Dimnik. V dvorani je imel govor domači župnik in nato blagoslovil dvorano. Slo- vesnosti seje udeležila po svojih zastopnicah dekliška Marijina družba iz Trsta in skoraj polnoštevilno Mari- jina družba iz Hrenovic20. Slovesnost je bila lepa. Libe- ralci so škripali z zobmi. Od 24. do 27. avgusta seje vršil katoliški shod v Ljub- ljani, katerega seje 5 župljanov udeležilo. 24. 8. zjutraj je umrl nagloma Janez Ferfila, posestnik v Senožečah ... Ker ni bil 28 let pri spovedi, mu je g. kaplan odrekel cerkveni pokop. Pokopal gaje... župan Garzarolli. Ker je imela požarna bramba 24. 8. veselico in so bili v Senožečah muzikantje, je Garzarolli tudi te najel, da so godìi za pogrebom. Kljub temu je pa mlačne Senožečane ta pogreb zelo oplašil in ne marajo biti pokopani ne- cerkveno. Dobre je pa utrdil, češ da ni enaka mera za dobre in slabe. " "Sprejem žena v Marijino družbo je bil 19. 10. Spre- jetih je bilo po domačem župniku 36 žena. Kažejo veli- ko veselje do družbe. Ker je bilo sv. leto, priganjalo se je župljane k sprejemu sv. zakramentov za sv. leto. Žen- ske so večinoma opravile. Moški pa mislijo, da ne sme- jo več kot enkrat k spovedi. Opravilo malo mož sveto- letno pobožnost." "Dne 23. novembra smo priredili na novem odru pr- vo mešano igro. 30. novembra je imel dr. (Vladislav) Pegan, kandidat SLS (za deželni zbor), v dvorani prvi nemoteni shod v Senožečah. Dr. Ignacij Žitnik ni mogel nashodkerjezbolelinumrlvLeoninumu30.12.1913. Ker je bilo vreme skrajno slabo se ni nihče iz župnije udeležil pogreba. Dne 28.12.1913 je priredilo Društvo za otroško varstvo veselico v dvorani. Sodelovali sta obe stranki pri prireditvi. Seveda to ni b(lo všeč Garza- rolliju in tudi Anton Suša, odbornik društva za otroško varstvo je pomagal zabavljati čez prireditev. Veselica je dobro uspela. L. 1913 so bile prekrite in popravljene vse podružni- ce, ki so bile v slabem stanju. In sicer v Gabrčah, v Potočah, kjer so nastavili tudi cerkovnika na pritisk žup- nika, ker bi (župnik) sicer odpovedal vsako sodelova- nje pri Živinorejski zadrugi. Popravila seje cerkev v Lažah in v Dolenji vasi. " "V letu 1913 seje versko življenje precej poživilo- Obisk cerkve j e postal boljši. Samo g. kaplan seje za- meril Senožečanom, ker jih je zmerjal na prižnici in ta- ko so začeli agitacijo proti obiskovanju službe božje ob 10 h. Vseh obhajancevje bilo v l. 1913 6795. Gotovo malo za tako župnijo, a vendar veselo znamenje, da Iju- 19 Prej omenjeni bivši senožeški župan (¡866-1874) in deželni po- slanec (1895-1901) Jože Zelen, do leta 1913 tudi predsednik katoliške Hranilnice in posojilnice v Senožečah. 20 Sosednja župnija, kije prvotno obsegala ves zahodni krak Piv- ke vključno s Postojno in je bila konec 18. in v 19. stoletju razdeljena na manjše. Sedež dekanijc je ljubljanski škof •• 1844 prenesel v Postojno. Franc Rupnik, Zgodovina hrenovii' ke župnije, Hrenovice 1935. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 65 bežen Božja deluje v srcih župljanov. " "Senožečam gre- do pa še vedno neradi v cerkev, še nerajši (težje) pa kaj darujejo za cerkev. Dne 31. 1. 1914 je bilo celodnevno čaščenje Sv. R. T, kije bilo še dosti dobro obiskano. Le moški menijo, da jim ni treba opravljati nobene po- božnosti. " "Dne 19. 4. seje oznanilo, da se bo delil zakrament sv. birme 26. 5. Oznanili so se pogoji za bo- tre. Nastal je takoj odpor pri onih botrih, ki niso in nočejo opraviti Velikonočne spovedi. Obenem seje oznanilo, da naj tisti ženini in neveste, ki ne kažejo prav nič krščanskega življenja, se prej nauče ves katekizem, predno hočejo biti oklicani. Dne 17. 5. je imel kandidat SLS dr. Lovro Pogačnik volilni shod. Z njim je prišel tudi deželni in državni po- slanec Josip Gostinčar. Shod je bil v dvorani in ni bilo nobenega nasprotnika na shodu, ker so imeli liberalci shod v Dolenji vasi... Govoril in lagal je profesor Rei- sner iz Ljubljane. Treba je bilo liberalne laži podreti. Zato je svetoval župnik Bester kandidatu za državni zbor naj priredi dr. Lovro Pogačnik volilni shod v Dolenji vasi takoj v ponedeljek 18. 5. Kako je Reisner lagal liberalcem na shodu so povedali še isti večer župniku senožeški liberalci, ki so šli s shoda. Izjasnili so se, da "i bih dobro, če bi priredila en poslanec SLS in en li- beralni poslanec skupen shod, da se hočejo prepričati na svoja ušesa, kdo ima prav. Seveda so liberalci kljub dvomom volili liberalno. Shod v Dolenji vasi seje vršil na vrtu župana Ivana Franetiča. Takoj so prihruli na shod Anton DavidSuša, Anton Može in Jožef Grahor iz Dolenje vasi. Ti so skušali motiti kandidata SLS z medklici, toda ko so dobili od kandidata in navzočih mož - volivcev zaslužen odgo- vor, so nekaj časa mirovali. Na vprašanja kandidata SLS je v imenu navzočih liberalcev in socialdemokra- tov izjavil Anton David Suša sledeče: "Prav je, da so na Francoskem cerkve zaprli in prodali; dobro bi bilo, ko bi se zgodilo tudi pri nas. Zakon naj bo razvezljiv, vlada naj prosta ljubezen. " Sploh so nasprotniki SLS Pokazali, da nas ne ločita politika in gospodarstvo, am- pak vera. Velikonočne opravljene spovedi listke so prinesli po večini vsi botri in botre. Le trgovec Anton Suša noče o tem nič slišati in davčni eksekutor Maks Moravec seje dolgo ustavljal. Potem je poslal listek, seveda izposo- jenega od drugega. S tem j e premagana tista senožeška 'Wa in svojeglavost, da duhoven ne sme nič ukazati. Vbenem sopa liberalci pokazali veliko hinavščino. Dne 26. 5. 1914 je bilo birmovanje v Senožečah. Za- krament sv. birme so delili presvitli knezoškofDr. An- on Bonaventura Jeglič. Bili so zadovoljni, ker so vide- li, da se mrzla srca senožeških župljanov tajajo in ogre- vajo v ljubezni do Boga. " "Društvo sv. Bonifacija je začelo izdajati v sloven- skem jeziku periodični list Resnica, katerega je 28. 6. 1914 razdeljeval cerkovnik Maks ••• pri cerkvenih vra- tih. Tega pa niso mogli preboleti liberalci in Vekoslav Goreč, sodnijski oficijant (uradnik) je ovadil župnika Beštra orožništvu zaradi kolportaže. Sodba seje vršila pri •. ••. dež. sodišču v Ljubljani, kjer je bil župnik po- polnoma oproščen. Na dan Sv. Petra in Pavla zvečer seje raznesla govo- rica po župniji, da sta bila umorjena v Sarajevupresto- lonaslednik Franc Ferdinand nadvojvoda in nj. sopro- ga vojvodinja Zofija. Vest je bila resnična. Umorjena sta bila od srbskih zarotnikov. Dne 6. 7.1914 je bila za umorjenega prestolonaslednika in nj. soprogo slove- sna sv. maša z libero, katere seje udeležila šolska mla- dina, •. ••. uradništvo in občinski zastopi. Med pošteni- mi župljani vlada splošna žalost zaradi umora, liberal- ci sepa na tihem vesele. " "Avstrija je zaradi umora prestolonaslednika in nj. soproge stavila na odgovor Srbijo... Toda o tem bodo poročali zgodovinarji. Težko pa, da bi poročali zgodo- vinarji, kaj je bil pravi vzrok evropske vojske. Sv. Pavel ap. napoveduje čase, v katerih ljudje zdra- vega nauka ne bodo prenesli, ampak se bodo obrnili k pravljicam etc. In zdaj so taki časi! Ljudje so splošno versko mlačni, veliko jih je popolnoma brezvernih. Hladnokrvno greše zoper Sv. Duha. Poglavitni grehi imajo veliko privržencev. Sploh se mora vsak resen krist- jan vprašati kaj bo z vesoljnim človeštvom, ako bo hu- dobija tako bujno napredovala! Razmere niso veliko boljše kot pred vesoljnim potopom. Evropska vojska naenkrat začne dramiti grešno Evropo iz pogubnega spanja. Toda vsi niso hoteli spoznati Božjega klica, am- pak so v svoji zakrknjenosti iskali krivcev te strašne voj- ske, da bi svojo jezo vsaj nekoliko ohladili. Neumni in hudobni liberalci so začeli dolžiti duhovnike, da so kri- vi vojske. Iskali so krivcev vojske tako dolgo, daje pre- prosto ljudstvo začelo uvidevati neumnost liberalne tr- ditve in se jim je začelo smejati. " Tako je napisal zgodbo o delno premagani krizi ver- skega življenja v župniji Senožeče župnik Janez Ev. Bester. Iz pričujočega zapisa je razvidno, da so se- nožeški župniki tega časa, vključno z Beštrom, krizo razumeli izrazito politično, čeprav je Bester svoje pred- hodnike in pomočnike zaradi preveč političnega delo- vanja pri premagovanju te krize kritiziral. Priporočal in izvajal je bolj versko akcijo ter pri tem tudi žel večje VSE ZA ZGODOVINO 66 ZGODOVINA ZA VSE uspehe kot njegovi predhodniki. Končni cilj, pripeljati izgubljene ovčice nazaj k zanesljivemu in edino pravil- nemu duhovnemu vodstvu Cerkve, paje bil isti. Pri du- hovnem vodstvu so vsi razumeli tudi politično delova- nje ljudi, ki naj ne bi bilo v nasprotju z načeli Sloven- ske ljudske stranke. Dejansko je župnik Bester prav z intenzivnejšim verskim življenjem popravljal politično sliko župnije. Politika je bila z vero neposredno preple- tena, kar so s svojim delovanjem in propagando ves čas dokazovali tudi nasprotniki v liberalni stranki. Pri političnem razkolu v Senožečah ne smemo zane- mariti materialnih razmer oz. lastninskih odnosov, ki so delovanje posameznih protagonistov naše zgodbe v veliki meri pogojevali. K ostrini političnega in verske- ga konflikta pa so nedvomno veliko prispevale njihove osebne lastnosti in značajske poteze. Posebej so bili po- membni značaji vsaj treh glavnih udeležencev. Prvi med njimi je župan Franc pl. Garzarolli s svojo proti-cerkveno gorečnostjo. Garzarolli je bil ob prelo- mu stoletja daleč najbogatejši v Senožečah21 in je kot tak predstavljal interese bogatejšega sloja prebivalcev. Pri tem se je naslanjal na Narodnonapredno stranko, pri kateri je marca 1897 tudi neuspešno kandidiral na volitvah za državni zbor.22 Konec 50. in v začetku 60. let, pred Zelenom, je bil župan v Senožečah njegov oče Jožef Garzarolli, ki je verjetno v nasprotju z Zelenom predstavljal Bachovi vladi lojalno in slovenskemu na- rodnemu gibanju nenaklonjeno politično usmeritev. Sta- rega Garzarollija je leta 1866 izrinil predstavnik slo- venskega narodnega gibanja, Jože Zelen, kar je odno- som med obema družinama verjetno pustilo določen pečat. Ko je Franc Garzarolli začel politično delovati proti Zelenu, mu je bilo 35 let. Večino bogatejših Se- nožejcev je uspel pridobiti že pred politično ločitvijo narodnega gibanja na Kranjskem. V sedmih letih župa- novanja je politično prevladal tudi v štirih sosednjih vaseh oziroma v treh od štirih občin, ki so bile terito- rialno, gospodarsko in upravno vezane na Senožeče. Zato, da bi obdržal pridobljeni županski položaj, je iz- koriščal ves svoj vpliv, ki sta mu ga omogočala denar in župano vanje. Ker paje županstvo oz. občinski svet dobil na podlagi konflikta, kije bil v začetku res lahko bolj osebne narave, gaje moral pozneje tudi vzdrževati na tej podlagi. Konflikt se je, spričo razvoja kranjske politike, očitno politično obarval in ker je bila cerkev 21 Sredi 90. let prejšnjega stoletja je plačeval okrog 140 goldi- narjev letnih davkov, sledila sta mu gostilničar Mušič in trgo- vec Zadnik z okrog 80 goldinarji davka, volilni imenik pa seje nadaljeval z volilnimi upravičenci, ki so plačevali manj kot 50 goldinarjev. Jože Zelen npr. je bil s slabimi 12 goldinarji na 24. mestu imenika. Arhiv Slovenije, Deželno predsedstvo za Kranjsko, Volilni spisi, f. 131. 22 Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem, str. 361. dobro agitacijsko izhodišče političnih nasprotnikov je versko življenje trpelo vse posledice lokalnega poli- tičnega spora. Garzarollijevo plemiško poreklo, bogas- tvo in politični vpliv v lokalni skupnosti so ga naredili oholega in gospodovalnega. Znane so anekdote o tem, kako si je z bankovci demonstrativno prižigal cigare. Takratna politična kultura kranjskih velmož, ki so jo vsakodnevno prinašali slovenski časopisi, pa tudi ni po- menila bistveno boljših zgledov. Drugo stran sta predstavljala Jože Zelen in župnik Ignacij Okorn. Zelen je bil na občinskih volitvah leta 1890 poražen že pri svojih 60 letih. Za sabo je imel uspešen županski mandat v času slovenske narodne pre- buje in neuspešno kandidaturo na volitvah za deželni zbor julija 1877. Pet let po liberalni politični prevladi v Senožečah je bil na listi Katoliške narodne stranke iz- voljen v kranjski deželni zbor. Vpis v volilnem imeni- ku iz tega leta kaže na njegovo solidno gmotno stanje. Z 12 goldinarji letnega davka je sicer šele na 24. mestu, vendar je takrat gospodarstvo že prevzel sin Ivan, trgo- vec, kije z 22 goldinarji davka zasedal 13. mesto, dru- gi sin Tonček paje odpiral gostilno ob glavni cesti. Bolj odločilno je bilo to, da sta oba z župnikom Okornom pripadala precej starejši generaciji od Garzarollija (20 let razlike) in da sta bila vajena narodne sloge. V nju- nem času od srede 60. do srede 80. let seje število tuj- cev (predvsem Nemcev) v Senožečah gibalo okrog 20 oz. ni presegalo 2 %. Tako sta bila do volitev novem- bra 1886 redno izvoljena kot volilna moža v občini Se- nožeče, takrat pa sta to vlogo prevzela že Garzarolli in takratni senožeški župan, nadučitelj Karel Demšar.23 Župnik Janez Evangelist Bester predstavlja tretjo ge- neracijo senožeških politikov tega časa. O njegovi ver- ski in politični gorečnosti neposredno govori zapis iz župnijske kronike, o njegovi sposobnosti pa to, daje v prvem letu župnikovanja v Senožečah opravil 2600 ob- hajil, v drugem letu (1912) 3765, v tretjem letu pa že 6795 obhajil. Popravil in dodatno je opremil župno ter podružnične cerkve, zgradil društveno dvorano, uredil je cerkveno petje. Konec leta 1912 so v občinskem od- boru občine Dolenja vas dobili spet večino pristaši SLS, leto kasneje je imel kandidat SLS za deželni zbor po dolgih letih prvo nemoteno politično zborovanje v Se- nožečah. Tako je Bester v borih šestih letih napredoval od kaplana v Cerkljah na Gorenjskem do dekana v Po- stojni. Vse to pa pri ponovnem pokristjanjevanju Senožej- cev ni imelo velikega učinka. Sredi Velike vojne je Bester odšel na bolje in po vojnih zmešnjavah je z ita- lijansko zasedbo Primorske nastopil čas še večje 23 Arhiv Slovenije, Deželno predsedstvo za Kranjsko, Volilni spi- si, f. 125-131. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 67 zmešnjave. Vojni čas je ljudi spet nekoliko bolj prib- ližal Bogu, a v povojnem hlastanju za posvetnimi bla- gri seje zdelo, da so od Boga še bolj oddaljeni. Oblasti italijanskih katoličanov do slovenske Katoliške cerkve niso kazale velikega spoštovanja. Župan Garzarolli se je Italijanom predstavil kot član stare bergamske družine, ljudem paje zabrusil: "Za vašo Jugoslavijo ne dam počenega groša!" in začel uradovati v italijanščini. Leta 1921 je župni upravitelj (Franc Rupnik) razposlal pobiralce prostovoljnih prispevkov za novi mali zvon župne cerkve, ki so ga razbili pritrkovalci na veliko so- boto. Župan Garzarolli je pobiralca nagnal z besedami: "Za menoj ne bodo farji pevali in ne bo treba zvoniti, za menoj bo šla muzika."24 Toda razmere so se kmalu spremenile. Najprej so v Jugoslavijo emigrirali sodnij- ski uradniki, potem učitelji, sledili so bogatejši gostil- ničarji in trgovci. Prej strogo razdeljena prosvetna društva, kreditne in produktivne zadruge so se začeli združevati. Leta 1922 je na občinskih volitvah zmaga- la lista nove, "ne liberalne, ne klerikalne" generacije. Vse, kar je Senožejcem ostalo slovenskega, je bila ve- ra, od leta 1922 do 1962 pod duhovnim vodstvom žup- nika Janeza Vilharja, pravega primorskega Čederma- ca. Čez dobri dve desetletji seje za vero spet vse obrni- lo. Religija in politika sta nerazdružljivi. Zusammenfassung Hinter mir werden nicht die Pfaffen singen... Hinter mir geht die Musik Politische Kämpfe und Glaubensleben in der Krainer Provinz zu Beginn des Jahrhunderts Gestalt und Schärfe der politischen Spaltung zwischen liberalen und katholischen Politikern in Krain in den neunziger Jahren des vorigen Jahrhunderts wurden mancherorts von auf lokaler Ebene vorausgegangenen persönlichen Konflikten einzelner lokaler Honoratio- ren bestimmt. So spaltete sich die Öffentlichkeit in Seno- žeče, einem kleinen Marktflecken an der Straße von Ljubljana nach Triest, der nach der Umleitung des Verkehrs auf die Eisenbahn schon ein halbes Jahrhun- dert lang am Verfallen war, schon lange vor Ausbrach der politischen Konflikte auf Landesebene in zwei La- ger. Den politischen Konflikt in Senožeče löste Mitte der achtziger Jahre ein junger, aber doch recht ver- mögender Repräsentant des Kleinadels, eines damals schon im Niedergang begriffenen Gesellschaftsstandes, namens Franz von Garzarolli, der 1890 für mehr als dreißig Jahre das Amt des Bürgermeisters übernahm. Im Gegensatz zu den alten national denkenden poli- tischen Führern der Ortsgemeinschaft, die katholisch und konservativ eingestellt waren, begann sich Garza- rolli in der liberalen nationalen Fortschrittspartei zu betätigen. Wegen des großen politischen Einflusses der katholischen Partei versuchte er mit aller Kraft das Glaubensleben der Pfarrgemeinde zu zerstören und er- reichte in zwei Jahrzehnten ein hohes Maß an Säkulari- sierung in der Einwohnerschaft. Im Jahre 1911 kamen nur noch circa 20% der männlichen Einwohnerschaft von Senožeče den allernötigsten Glaubenspflichten nach. Die Seelsorger widersetzten sich einer solchen Politik größtenteils mit gegenlautender politischer Pro- paganda, doch ohne Wirkung. Erst das intensivere und strengere Glaubensleben, das der neue Pfarrer Janez Evangelista Bester mit dem Jahre 1911 einführte, kon- nte hier Abhilfe schaffen. Er half dem Glaubensleben in der Pfarrei bis zum Ersten Weltkrieg wesentlich wie- der auf die Füße, obgleich es ihm nicht gelang, auch den politischen Sieg zu erringen. Dennoch: Religiöses Leben und politischen Verhältnisse blieben auch später untrennbar miteinander verbunden. Arhiv župnije Senožeče, Kronika 1, str. 35, 71. VSE ZA ZGODOVINO