ŠTEVILKA 5 MISLI (ThoughU) MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1932 Izdajajo sloveniti frančiškani * Urejuje in upravlja Fr. Baail A. Valentine, O.F.M. 19 A'Beckett Stre«!, KEW, Victoria, 3101. Tel.: 867787 * Naslov: MISLI P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 * Letna naročnina $3.00 (izven Avstralije $4.00) se plačuje vnaprej * Rokopisov ne vraCamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne spcpjema * Tiska: Polyprint Ts'h, ki dnevno prihajajo in Se6. c*ornove- Na vsak korak naletiš na to navlako J* niti ne moreš ogniti, razen če bi z zaprtimi p' °dil p0 svetu. C’ OVsoH ladnji SC '' naravnost ponujajo ženske figure in vSaj ' ^as je človek že kar lahko zadovoljen, če so Hani[)naP°' oblečene. V fotografiji ali risbi, v peraču- 5ih ^ P°2ah ali obrisih, v prefinjenih in poltenih, vča- tl'rr>a !• nenaravnih barvnih izdelavah — pa četudi v a nobene zveze s stvarjo, ki jo reklama ogla- nakuP- Naj gre za navadno motorno vozilo ali kot ~~~ P0,8°'a ženska mora biti zraven. Naj gre »a „ ° ali liker, za pohištvo ali nove vrste opeko °kusno ' • ■ Vselej je v reklami več ali manj ne- pri S||^’. a vedno nekako izzivalno žensko telo, ki naj 1 vzbuja pozornost. V reklami za modo in žen- is>i, M • ’ Ma), 1972. ske potrebščine, za ples, predstave, za turizem in podobno se ta izkvarjeni duh v predstavljanju žene izdaja še prostejše, brez maske in prikrivanja. Žensko telo je v reklami past, vaba, s katero nekdo računa na znani človeški nagon — neresno in grdo izrabljanje čudovitih darov za materialni trgovski dobiček Žena je temu modernemu mišljenju le telo brez duše in se mnogokrat tudi predstavlja brezosebno. Te figure na slikah so le meso — obraz, ki je izraz duše in osebnega dostojanstva, ni važen. Težišče in središče je vse drugod kot v duhovnosti in osebnosti. Žena kot del teh pornografskih reklamnih slik ni več osebnost z dostojanstvom človeka. Ponižana je do živali. Je le še igrača, koristna in prijetna, sredstvo za naslado in igranje s strastmi . . . Moški, ki še čuti pošteno in naravno ter vse to gleda, poniževanju žene in njenega dostojanstva ne bo nasedel. Sin, ki s spoštovanjem in ljubeznijo misli na svojo drago mater, brat, ki spoštuje svojo sestro in je ponesen nanjo, mož, ki ima v časti svojo zakonsko družico in mater svojih otrok, in ženin, ki v vsej predani ljubezni obožuje svojo nevesto . . .vsi se lahko upravičeno zgražajo. Kaj pa čutijo in mislijo ob vsem tem poštene ženske, da dopuščajo to poniževanje in zlorabo svojega dostojanstva? Saj to, kar predstavlja v sto in sto variantah, ni več žena, ki naj bo sestra, nevesta, življenjska družica, mati . . . Morda žene pri vsem tem drugače čutijo kot možje, morda vidijo v vsem tem neko zanimanje sveta za ženo, to pa ženskemu spolu nekako ugaja. A vse to je zmotno in poniževalno. Ob mnogih reklamnih slikah mora tudi vsako pošteno dekle zardeti, če le kaj misli na svojo dekliško in žensko čast. Vse to je le odtenek, skromni refleks na našo moderno bolezen. Odtenek, ki je danes del javnosti in se mu ogniti ne moreš — ponj ni treba v zakotne lokale, knjigarne ali zloglasne mestne predele. Je nekak začetni korak k vsemu tistemu, kar modemi čas propagira kot “naravno” in “dovoljeno” in “zdravo” — obenem pa zastruplja zlasti današnjo doraščajočo mladino in jo peha v najhujše zablode. * V maju nam bo pred očmi druga podoba ŽENE. Naj bo to preprost kip ali slika brez posebne umetniške vrednosti, ali pa priznano delo mojstra-umet-nika. V višino kipi pred nami sloka podoba Žene, ki nam že na prvi pogled govori o nečem vzvišenem v ženi, kar je svet danes tako žalostno pozabil. Predstavlja nam žensko postavo, a po telesnosti tako rahlo in poduhovljeno, da nam je takoj vsa pozornost usmerjena v lepoto njene osebnosti. Že ob njeni podobi moremo začutiti, da je to žena, ki nas po svoji ljubezni veže z Bogom. Njen obraz je pogreznjen v Stvarnika, njeni roki, sklenjeni ali stegnjeni proti nam jo izdajajo kot ljubečo Posredovalko med Bogom in zemljo. Če drži v rokah Sina, še posebej izraža tudi materinsko skrb za to nebogljeno dete, v katerem je skoraj poosebljeno vse trpeče človeštvo . . . To je slika popolne žene, najvišje od ustvarjenih osebnosti. Najlepši vzor žene, matere, dekleta, tudi v zmedenem modernem času — MARIJA. Njej je posvečen ta mesec. Pred njeno sliko zaslutimo v vsej lepoti vzvišeno dostojanstvo sleherne žene. Obenem pa začutimo tudi še v večji resničnosti, kako globok0 jo modemi svet peha v ponižanje in izrabljanje. Žena ni le telo in predmet užitka, sredstvo in igra' ča strasti, ki se je človek posluži in zavrže. Lepota in vrednost je v njeni osebnosti in kreposti, ki je nes svet v njej noče videti in jo prezira. Žena ima k°l osebnost po svojem vzvišenem poslanstvu posebno dostojanstvo in zato zasluži tudi posebno čast in SP°' štovanje. Zato ima tudi svoj najvišji vzor v božji >z' branki — Mariji. V vsaki ženi more in bi moralo biti v neki meri in gotovem pogledu — nekaj Manje- * To je pridiga majskega oltarčka modernemu *Pa' čenemu svetu. Ob Marijini podobi ter z Marijin0 pesmijo v srcih in na ustih se v maju spočijmo utrujajočega in žaljivega predstavljanja žene v dana' šnji javnosti. Pred Marijino podobo naj vsaka p°~ štena žena začuti, da se ji prav tu vrača čast, ki j> )° svet danes tako kruto jemlje. Mož naj dobi zadoščenj6’ ko bo ob Marijini podobi zaznal vrnjeno dostojan' stvo svoji materi, sestri, nevesti, ženi, ki jim ga ta^° nizkotno tepta v blato pornografska pisarija in slik^ rija. Saj je vzvišeni lik Marije vrnil ženi čast ob zrna?1 krščanstva, ko je to čast v blato teptalo poganstv^ Naj stori isto danes ob poplavi novopoganstva dva)' setega stoletja. Naš pravi majniški duh bo ob pravilnem presoja nju in gledanju žene. Naša skupna Mali — Marija Pomagaj na Brezjah 1flakrina skrb Kako težko smo se odločili — in vendar — kak° radi! Jutri pojde. Zgodi se božja volja!” Mati je vstala od mize, prijela luč in jo pojavila na klop, da je obsvetila skrinjico. Varno le dvignila pokrov in pokleknila k njej na tla. Se to je bilo za Andrejčka! Na vsakem šivu, na Vsakem koščku se je poznala njena skrb, je go-re^a njena ljubezen. Napotila se je po prstih iz hiše v izbo, kjer je sPal Andrejček. Še enkrat mu je morala pogledati ''Pece lice, napiti se smehljaja, ki je igral sinu °krog ustnic v pokojnem snu. Tedaj pa je sin bolestno zaječal in zaklical na P°moč: “Mama, mama!” Rahlo mu je položila roko na čelo. Sanjalo se mu je. Revček! Tudi njega mori • Od doma — tako mlad — od matere — u°ošček Materi je silila grenkost v oči. Odmaknila je r°ko od njegovega lica in tiho odšla iz sobe . . . o^asPati ni mogla. Iz megle, ki se je valila r°S hiše, so se motale pred njenimi očmi dol-^e> grozeče sence. Ali veš, kam gre? Kam tvoj angel, tvoj Alojzij kam? V tujino, v svet, v pohujšanje! Kri boš ^ a sebi in očetu, kri prestrezala sestricam in ratoni, da boš hranila sina v tujini, kjer te po-l' kjer se izneveri in ti ljubezen povrne — s Sra>noto. Poglej študenta tam z drugega konca vasi; ga . . aš> kaj? Poznaš mater in očeta ... Ali jima ‘Zpil mozga, ali ni pojedel dote sestram, ali ni ^ aial trdni hiši vseh voglov? ... In sedaj — U ^ kožar, bi bil nekaj. Ko Je hlapec, bi bil spoštovan in gospodarji bi sPopadn za njegovo delo ... In tako . . . Oče v/ skrivil do tal, mati se je izsušila kakor dre-ni^k' redi črva v srcu, sestre se starajo — in hi.ce ne vpraša po njih, ker so prazne ... In na koncu vasi je bila trdna — tvoja pa je °,tla. Pomisli kam gre tvoj Andrejček, kam pehaš sn drugih svetovnih problemih. Tu pa tam se kak l'st na lastno pest potrudi in objavi izčrpnejše poroči'0 kakega svojega posebnega dopisnika, a tudi ti doplS niki ostajajo največkrat pri površnih razlagah. Zan)e je najvažnejše tisto, kar pove najvišji funkcionar, katerim pridejo v stik, in po tej vrednostni lestvlC' ocenjujejo vse drugo. Navadno noben dopisnik ne gre intervjuvat žrtev, pač pa njihove preganjavce. Tako se dogaja, da imamo o dogajanju na svetU in zlasti o najhujših sporih, ki ogražajo mir na Pf" sameznih delih sveta, močno zgrešene informacije 111 predstave. Severno Irsko smo že omenili. Položaj Bližnjem vzhodu nam navadno slikajo tako, kot bi bilo vse v najlepšem redu, če bi se Izraelci v<*, in sc umaknili z zasedenih ozemelj, medtem k<> znano, da gre v resnici za uničenje izraelske drža'e in da so arabski voditelji od te misli kar obseden1 Vojna z Izraelom bi takrat šele prav izbruhnila. Če bi iskali, bi odkrili podobne vzroke tudi P11 drugih sporih med narodi — vedno gre za trdovrat®® slepo, besno voljo po zatiranju ali celo uničenju ■ kejših na eni in za odpor proti zatiranju in uničen) na drugi strani. Tako je bilo v Vzhodnem Pakisian11 kjer so se Zahodni Pakistanci obnašali kot ošabni patorji in izkoriščali bengalsko ljudstvo, kolikor ^ največ mogli. Tako je bilo v Biafri, kjer so len* fanatični mohamedanski velikaši ter častniki >zk° čali pridne biafrske “mravlje” in tako je še marsiMf Tudi v Vietnamu je resnica zakrita od množine .. tov”. Povsod je pravi vzrok sporov in vojn v _ sebičnosti zatiravcev, ki nočejo slišati o tem, da h* poravnal spor z zatiranimi v ozračju svobode. P vičnosti in enakopravnosti za zeleno mizo, 'n h vratno, do zadnjega vztrajajo v svojih zmotnih ocen CERKEV V DOMOVINI 0 najnovejših statističnih podatkih ima ljubljan-titf nadŠkofiia 710,000 prebivalcev. V zadnjih 30 le- )e narasla za 170.000, število novih župnij se Ognilo za 15. Med prebivalci se med vernike ^jsteva 660,000 ljudi. Nadškofija ima danes 292 žup-> od katerih je 60 župnij brez stalnega duhovnika, iirn tr'c*eset'rn' je takratna ljubljanska škofija ^uh * neka-i nac* svetnih in okrog 200 redovnih 32gOVn'kov, danes pa deluje na njenem ozemlju le stvi SVetrL’^1 ‘n 1^8 redovnih duhovnikov. V inozem-(33 delu^e ^ duhovnikov ljubljanske nadškofije n med ‘zseljenci). Bogoslovcev ima nadškofija tre-(j„ n° 119, od katerih jih pet služi vojaški rok, se-m °d njih pa študira drugod. ^j^anjkanje duhovnikov je zelo občutno. Kar 47 L 0Vn‘kov od gornjega števila zaradi starosti, bo- 1 in drugih vzrokov ne more več opravljati red-re, a dušnega pastirstva. Tako se je samo lani kljub bel emu številu novomašnikov zaradi smrti, osla- sh in odhodov med izseljence izpraznilo najmanj •fiest v nadškofiji. i£ boljše niso razmere v mariborski škofiji, ki ^ 790,000 prebivalcev, med katerimi se prišteva Vernike 740,000 ljudi. Od 275 župnij jih je 40 ne- zasedenih. Na ozemlju škofije deluje 301 svetnih in 76 redovnih duhovnikov. Izven škofije deluje 31 duhovnikov (11 od teh v zamejstvu in med izseljenci). Najslabši je položaj v koperski apostolski administraturi, ki ima 225,000 prebivalcev, med njimi okrog 210,000 katoličanov. Od 205 župnij jih je kar 70 nezasedenih, med ostalimi pa so redke, ki bi mogle kljub razsežnosti imeti tudi kaplana. Škofijskih duhovnikov deluje v administraturi 161, redovnih pa 20 Kljub temu, da so mnoge župnije prevzele razne redovne družbe, je na slovenskem ozemlju torej skupno kar 170 župnij brez stalnega dušnega pastirja. Kapucini upravljajo 10 župnij, frančiškani 12, minoriti 7, križniški red 8, jezuiti 4, lazaristi 3, dominikanci 1, salezijanci pa kar 24 župnij. Iz vsega tega je razvidno, kako nujno je delo za duhovniške poklice. Kot pravi koncilski odlok, so poklici “skrb vsega cerkvenega občestva”, ki naj z zglednim življenjem po družinah, s sodelovanjem po župnijah, z molitvijo in podporo za vzgojo semeniščnikov pomaga dvigniti število duhovnikov. Tudi nam v izseljenstvu ne sme1 biti vseeno, kako se razvija Cerkev v domovini. Gornje številke statistike nam dajo kaj misliti. Mati ob ognjišču starega slovenskega doma ... Le spomini so ji ostali na leta, ko je bil ob ognjišču še veseli živžav. Zdaj je ostala sama — otroci so se razgubili po svetu ... Ali še mislijo nanjo? ^ VSI LJUDJE SMO SI BRATJE IN SESTRE NEKAM ČUDNO mi se zdi, da ljudje po svetu tako malo vedo o Avstraliji; kvečjemu poznajo Syd-ney in Melbourne. V zadnjem času se je pa v tem le dosti spremenilo. Zlasti med katoliškim svetom se je začelo vzbujati zanimanje za MELBOURNE, saj svetovne novice že precej poročajo o EVHARISTIČNEM KONGRESU, ki bo februarja 1973. Svetovno in krajevno časopisje, ne samo versko, vedno pogosteje omenja to našo mednarodno prireditev. Gostov iz vsega sveta bo po poročilih več kot jih je bilo na melbournski Olimpijadi 1956. Za prihodnji februar so rezervirani že vsi mestni hoteli in kongresni pripravljam odbor se zdaj preko organizacij in župnih uradov obrača na meščane, naj gostoljubno ponudijo svojo streho novim prijavljencem za obisk Melbourna v kongresnih dneh. Ti verniki iz vsega sveta se bodo zbrali, da nekaj dni vsi skupno kot ENO BOŽJE LJUDSTVO počastimo Kristusa v Evharistiji, ki nam je znak božje ljubezni na zemlji. Pri takih priložnostih, ob mogočnem petiu, svečanih oblačilih, procesijah ... se človek počuti slavnostno, nekam toplo in svečano mu je pri duši. No, če je ta slavnostni občutek vse, kar bomo pridobili ob kongresnih dneh, je to zgolj sentimentalnost in kaj malo vredno. Ta zunajnost in vzvišeni občutek nikakor ni namen kongresa. Sveti oče sam nam je izbral temeljno misel za kongres in vse njegove prireditve, konference, ter javne nastope —in sicer Jezusovo zadnje naročilo predno je šel za nas v smrt: “LJUBITE SE MED SEBOJ, KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL!” Kot pripravo na kongres naj bi zlasti prebivalci Melbourna oz. melbournske nadškofije skušali razumeti to naročilo in ga prenesti v praktično konkretno življenje. Če bo temelj naših priprav za kongres to božje naročilo, potem bodo gostje kongresa našli Melbourne res krščansko mesto, kjer vlada zakon medsebojne ljubezni. V ta namen se v vseh župnijah po domovih shajajo verniki v krožkih ter se skušajo poglobiti v pomen Kristusovega naročila. To naročilo sicer večkrat slišimo v cerkvi, a ga dostikrat pozabimo vpeljati v vsakdanje življenje, najbrž zato, ker ne razumemo njegove vsebine. Kristus nam je naročil, naj se med seboj ljubimo, kakor je on nas ljubil. Kako pa je on nas ljubil? — Umrl je za nas na križu. Že ob tem odgovoru obstojimo, če se le vanj resno zamislimo. Saj iz tega odgovora sledi, da' bi tudi mi morali biti pripravljeni umreti eden za drugega. Ob tej misli skomignemo z rameni, češ razen redkih izjem v navadnem življenju to ne pride v po- štev — mi navadni zemljani nismo klicani k takem11 junaštvu ... Pri tem pa pozabimo, da smo dne'110 dostikrat klicani “umreti” v malih rečeh iz ljubezn do bližnjega, bodisi doma ali na delu. To pomen' odpovedati se temu ali onemu na ljubo svojemu žnjemu: morda menjati svoje mnenje, četudi smo P1* pričani, da imamo mi prav; biti tiho in odpustiti, n® mesto da svojemu bližnjemu "vrnemo”, ker nas r užalil; narediti komu uslugo ali veselje, čeprav sm° mogoče sami žalostni ali zaskrbljeni . . . Sto in načinov je “umirati” v ljubezni do bližnjega, če se hočemo poslužiti prilik, ki se nam nudijo sleherni Večkrat se pritožujemo, kako nečloveška in hladu11 so naša delavna mesta. Vprašati bi se morali, kaj sltl° mi doprinesli za izboljšanje. Ali smo pozdravili ® šega sodelavca, se mu nasmehnili, mu skušali b’11 j pomoč, čeprav nam on vsega tega ne vrača? Če to storili, bi kmalu spoznali, da se še tako zagrenjcn° človeško srce kmalu stopi, da je v vsakem člove^11 nekaj dobrega. To se pravi resnično “ljubiti” brata “umreti” samemu sebi. Navadno smo pripravljeni storiti kaj dobrega in žrtvovati za svojce. Pri tem pa pozabimo, kaj ^ Kristus odgovoril na vprašanje, kdo je naš blW Pozabimo, da smo si VSI LJUDJE bratje, saj ima1"0 skupnega nebeškega Očeta. Ta misel posebno kristjanom ne bi smela biti nekaj abstraktnega, n.e. kaj pesniškega in nedosegljivega. Zgodovinski pričajo, da so pogani govorili za prve kristjane: "G® te, kako se ljubijo med seboj! . . Ravno preko vseobsegajoče ljubezni so prvi kristjani osvajali ganske množice in kljub preganjanjem obstali in "• zakoreninili med človeštvom, žejnim ljubezni. za nas bi ta medsebojna dejanska ljubezen m° biti vidni znak našega resničnega krščanstva. ANICA SR^C iP V, vsaki duši je nekaj praznine, ki je ne zna polniti. To je Bog sebi prihranil. * Življenje je kakor gredica, ki nam jo je Bog daril. Od nas je odvisno, da jo okrasimo z najleP cvetjem. * Samo dobrota bo zaupala svoje seme zemlj>> je sovraštvo upepelilo. Upala bo, dokler ne pognali sadovi. MATI Ali veš, otrok moj zlati, kako ml je, ko kličeš: mati?! Nebesa bi rada k tebi prizvala, v njih čisto sama s tabo ostala. Le Bog naj bi gledal naju, Bog sam, in skril naju v svoje ljubezni hram. Ali veš, otrok moj zlati, kako mi je, ko kličeš: mati?! Nimam besede več ... Le iz oči vsa moja sreča naj tebi žari! IVAN ALBRECHT KRSTNO OBLACILCE mPRI KRSTNEM OBREDU pride takoj po krstu ^ oljenje s sveto krizmo, nato pa trenutek, ko du-0ynik izroči novokrščencu belo oblačilce in za njim eeo svečo. To ima zelo lep in globok pomen. Dr. ank° Kahne ta del obreda razloži v svoji knjižici: rst vašega otroka” takole: “Nekega dne se je povzpel Jezus s svojimi “ccnci na vrh neke gore in sc je tam pred njimi spremenil. Njegova oblačila so postala bela ka-'t0r sneg, njegov obraz pa sc je zasvetil kakor s°nce. Učenci su zagledali nekaj običajno nevidne Jezusove svetlobe. Enako nevidna in skrivnostna svetloba bo se-^aj prebivala v vašem otroku. Bog jo bo videl: m' jo moremo izraziti samo z znamenji — z BELIM OBLAČILOM in z gorečo svečo.” b . bome 0 oblačilo sem napisal z velikimi črkami, ker se °. danes ustavili samo pri njem in pustili svečo prihodnjič. kr^rs^elj izroči krstno haljico, belo oblačilce, novo-stv 6riCU S Pomernbnimi besedami: “Postal si nova bo^ ln ob,ekeI si Kristusa. To belo oblačilo naj ti iih Znamenje tega dostojanstva; nauki in zgledi tvo-Hiadg°rodn!kov pa naj te podpirajo, da ga boš brez ii]0 6 a Prinesel v večno življenje”. Nato položi obla-na otroka. Kjer je navada, sprejme krstno obla-hnt Se ^ °tra ter z njim obleče otroka. To oblačenje naj goVo ?ravi leP°- brez nervoze in naglice ter glasnega b0 rjCnia- Bodite brez skrbi, duhovnik bo čakal, da sPet mimo nadaljeval obred. Del obreda s polaganjem krstnega oblačila na otroka- je bil tudi pri krstu po starem obredniku. A navada je bila, da je vsaka cerkev v svoji krstilnici imela krstno haljico, ki je služila pri vseh krstih za ta simbolični del > obreda. Kjer ta hiljice niso imeli, je duhovnik vzel kar bel prtiček, včasih tistega, s katerim je obrisal otrokovo mokro glavico, ter ga položil na otroka. Naj tu omenim navado, ki je bila verjetno stoletja doma v gotovih delih Slovenije. Botri so poleg sveče kupili svojemu krščencu tudi dobršen kos belega platna ter ga lepo zganjenega ter s trakom prevezanega prinesli s seboj v cerkev. To platno je duhovnik položil na otroka pri krstu. Na otrokovem domu je platno romalo v skrinjo in mu je bilo vse življenje v spomin na krst. Spremljalo je krščenca tako rekoč od krsta pa do smrti, ko so vanj zavili njegovo mrtvo truplo, s tem pripravljeno za pokop. Seveda so se časi spremenili: navada zaviti pokojnika v njegovo krstno platno je šla v pozabo z modernimi pogrebi in raznimi zdravstvenimi predpisi. Navada prinesti platno h krstu pa se je tu pa tam še ohranila in zasledil sem jo tudi pri krstih v izseljenstvu od časa do časa. Nekateri so v ta namen namesto platna prinesli belo rutico. Za novi obred krsta se je Cerkev v svoji želji po čim večjem sodelovanju staršev in botrov pri krstu nekako približala gornji ideji. Nič več ne zadošča ena ista haljica v krstilnici za vse krste v fari. Starši ali botra naj prinesejo krstno oblekco s seboj v cerkev, ko pridejo z otrokom h krstu! A Cerkev je šla še korak dalje in je pri razlagi tega dela obreda izročitve haljice novokrščencu predpisala: “To oblačilo naj pripravi družina sama ...” Kadar to zadnje razlagam staršem, ki se pridejo dogovoriti za čas krsta, pri nekaterih na obrazu vidim novo skrb ali pa celo nekak očitek brez besed: Še tega je treba! Kaj nimamo že dovolj brig? . . Drugi pa hitro razumejo pomen te nove odločbe. Kaj je lepšega kot to da mati v vsej svoji ljubezni do novorojenčka in v brigi za njegov krst poskrbi sama tudi za otrokovo krstno oblekco. Že pred rojstvom je morda zanj sama šivala in pletla ter pripravljala pleničke in podobno — posebno veselje bi ji moralo biti sešiti tudi krstno oblekco. Saj bo ta haljica v svoji belini simbolično prikazala čisto dušico njenega sadu. Botrica ji lahko pomaga pri tem opravilu, če je morda bolj pripravna za šivanje. Da očeta ali botra s tem Cerkev nima namena zaposliti, je čisto naravno: težko bi kaj nastalo iz kosa blaga in verjetno bi bi! krvav — razen če bi bil oče ali pa boter krojaški mojster. .. Po krstu družina z otročkom odnese to haljico domov in jo shrani skupno s krstno svečo v dostojni škatli. Otroku bo v spomin na krst za vse življenje. Še po dolgih letih jo bo lahko pokazal in s ponosom povedal: “Mama mi jo je sešila za največji trenutek po rojstvu, ko sem postal božji otrok . . .” Morda ga bo prav pogled na to belo haljico spomnil na dolžnosti, ki jih je s krstom prejel. Pomagal mu bo, da ne bo zavil na stranpota. Pa tudi staršem bo haljica v opomin, kaj so pri krstnem obredu obljubili: da bodo svojemu otroku vedno zgled vere. Če seveda v družini nihče ne zna šivati, se haljico naroči drugje ali pa kupi. Lep spomin na krst bo otroku vseeno. A vredna mu bo kasneje v življenju gotovo več, če bo v njej materin ali vsaj botrin trud. Za primere, ko družina ne zna sama pripraviti krstne oblekce, sem za našo cerkev v Kew naprosil za pomoč m. Ksaverijo, predstojnico Slomškovega doma, ki je odlična šivilja. Bog vedi koliko ljubkih krstnih obleke je že sešila v zadnjem letu. In da bo mamicam ali botricam pri njih šivanju oblekce lažje, sem njo poprosil za uslugo. Pove naj, kako ona te krstne haljice napravi. Ustregla je in tu je njena razlaga: tisto preprosto delo je in z malo dobre volje krstno haljico lahko sešije vsaka mati ali botra, da le zna sesti za šivalni stroj, šc na roko bi šlo. četudi bi bilo treba malo več truda in potrpljenja. Kupiti moramo vsaj nekaj nad pol metra (60 centimetrov jc kar pravšna dolžina) belega platna ali pa svile. Svila je seveda za krstno haljico lepša in bolj priporočljiva. Širina bale jc navadno 90 cm. kar za naše delo tudi ustreza. Ta kos blaga položimo na mizo in zganemo po sredi, da se levi in desni rob pokrijeta. S tern smo dobili že dolžino (45 cm) in rokavsko Širino (60 cm) krilca. Zgornji del rokavčkov (ramena) bo tam, kjer je blago zganjeno. — Nato blago zganemo še po sredi (na skici je to označeno s pretrgano linijo — — — — — —), da se obe polovici pokri- > r 5 jeta. Na robu blaga odmerimo širino rokavske prtinc (12 cm od tam, kjer jc blago prvič « 1 o cfl' no) in začrtamo krivuljo: pod pazduho pride do drugega zgiba na blagu, na spodnjem robu če haljice pa je do drugega zgiba 23 cm. bodo1 Ko po krivulji zastrižemo četvemo-zloženo svilo- s»o- imamo obliko haljice gotovo, šivalni stroj opravi jc ob robovih obeh krivulj, nato en robček žemo, obrnemo haljico ter ponovimo šivanje po 0 krivuljah z uvihanim drugim robčkom (to je zvani francoski šiv). Sledi poljubni urez za vra odprtimo (26 cm v premeru je kar pravšen). Ro*”1' čke in ovratnik zarobimo in okrasimo z drobnimi limi čipkami, na prsno stran haljice pa prišijemo l olHi,a trakec v obliki malega križca. Ponazorilna slika bo to skromno razlago dopo*1 in poenostavila. f Če imajo starši namen novokrščenca pri obredu haljico obleči, se ovratnik na hrbtu zastriže za centimetrov. Tudi ta urez se seveda zarobi in ne**) d»& b o sc mu gumb, zaponka ali dva bela trakca. Tak° odprtina dovolj velika, da gre skozi otroška gla' ffllC Tako, zdaj lahko upam, da se bo še več ma ojunačilo sešiti krstno oblačilce svojemu otroku njegov najlepši dan. Otrok res ne bo vedno oble v belo, vendar. Kristus in skrivnostna božja sve*1® naj bi ostala za vedno v njem. Tega ne pozabim0’ Žal kar priznajmo, da v življenju dostikrat zabijamo gledati drug drugega ne samo s svojim' lesnimi očmi, temveč še bolj z očmi vere. Pozablja' se gledati, kakor nas gleda Bog, ki se ne ustavlja . zunjanosti, temveč nas gleda z očmi, polnimi lju*,e S to lepo mislijo zaključuje v svoji knjižici o ^rS dr. Stanko Kahne poglavlje o belem oblačilu. PISMO O SLOVENIKU Msgr. Maksimiljan Jezernik, rektor SLOVENIKA v Rimu. je dobrotnikom ustanove poslal pismo, ki ga tu v izvlečku objavljamo. Saj je med dobrotniki SLOVENIKA tudi slovenska izseljenska skupina v Avstraliji kar Casino zastopana. Številčno z ozirom na druge celine nismo ravno močni, vendar smo doprinesli tej vseslovenski nabirki svoj delež, na katerega smo lahko ponosni. MISLI so svojo kampanjo za SLOVENIK sicer končale, bodo pa Se vedno z veseljem sprejele kakršen koli dar v ta namen in ga posredovale vodstvu naše rimske ustanove. — Urednik. Predragi dobrotniki! ^ Večkrat ste že brali v slovenskih verskih časopisih ^stka poročila o napredku Slovenskega zavoda v Ri-je ' °k praznikih pa še zahvalo in voščila. Potem pa ^spet nastal molk, za Vas morda mučen molk, da Se že spraševali, ali je morda vsa stvar padla v 0 in je vsega konec, d ^.današnjim pismom, ki je namenjeno Vam, prešle^' ^brotniki, bi rad sporočil, da glas slovenskih [Hi ov ni bil zaman in slovenski katoličani so obču-vod reSnic° sv°iih nadpastirjev: ‘‘Od razvoja tega za-Ce t- V ve'‘k' mer' odvisna bodočnost katoliške ^ Ve v naši domovini . . . Pomagajte torej, prosi-doh -^a S' na ta na^'n zagotovimo zadostno število dar k duhovnikov doma in v tujini. Vsak gmotni 0 dobrodošel — tudi vdovin vinar . . .” ^retekli smo že več kot pol poti! gled n'Ž Smo zai^e*‘’ al' b°'ie z n'č ste začeli, in danes O P^e sadove svoje širokogrudnosti: hiša je že preu,ena> samo da še ni plačana; v teku so notranje vam.red'tVe’ da *30 stavba odgovarjala našim zahte- Hijo’ skozi Slovenik je šlo že 25 študentov — duhov-del . ’ oc* kateri nekateri še študirajo, drugi pa že ^ 10 v Gospodovem vinogradu. Študentje so prišli rjšj.Vse*1 strani: iz Amerike, Argentine, Koroške, Go-rij;n m Primorske in pa seveda tudi iz Slovenije. Ma-sestre z Dobrove so prevzele gospodinjstvo. ve„s!e na£rte sta pripravila in vodita delo znana slo-fjilo a arhitekta Bitenc in Kregar. Ko bo vse kon-^oio b° dovo,j Prostora za gojence, sprejemali pa tudi posamezne romarje. Ker prj), !? de^ za romarje praktično končan, bomo s bo^Q nj*m poletjem že sprejemali romarje, ki jih So Priporočili duhovniki. Največ bi lahko sprejeli tako da bi lahko v drugi polovici junija ^'sli M . ’ MaJ, 1972. 1973 blagoslovili zavod ob prisotnosti večjega števila dobrotnikov. Ta dan bo za vse katoliške Slovence trenutek veselja in radosti, saj bomo po 1200 letih našega krščanstva le prišli do svojega zavoda v Rimu, kot ga imajo že drugi narodi. Slovenik bi naj bil skupno s slovensko kapelo v Washingtonu spomenik in zahvala našega naroda za sprejem vere pred 1200 leti. Na podlagi darov, ki so prišli na Slovenik, in želja nekaterih, ponavljamo načine, kako je mogoče prispevati večje vsote za zavod in obenem navedemo tudi izraz naše hvaležnosti. Ob otvoritvi Slovenika bomo kovali posebno spominsko medaljo, ki bo spomin 1200 letnice našega pokristjanjenja. Na njej bo zgodovinska letnica otvoritve Slovenika in bo obenem izraz povezanosti našega naroda na Rim — središče krščanstva in sedež Kristusovega namestnika. Navadno medaljo do dobil vsak dobrotnik. Bakreno medaljo kdor je daroval 100.000 Lit ($150) Srebrno medaljo kdor je daroval 1,000.000 Lit ($1.500) Poimenovanje sobe, kdor je plačal 3,000.000 Lit ($5.000). Tak dobrotnik bo smel v zahvalo stanovati 1 teden brezplačno v zavodu, vključno s hrano. Štipendija stane 6,000.000 ($10.000) s pravico 14 dnevnega bivanja, s hrano, v Sloveniku. Zlato medaljo bi dobil, kdor je ali bo daroval 10,000.000 Lit ($15.000), s pravico do enomesečnega brezplačnega bivanja v Slovenskem zavodu. Brezplačno bivanje v zavodu je mišljeno seveda samo, ako je posameznik izpolnil pogoje, in ne ako bi bile zbrale navedeno vsoto razne skupine (župnije, društva in podobno). V tem primeru velja ta pravica samo za organizatorja. DAROVI ZA SLOVENIK od začetka nabirke do 11. februarja 1972 v ameriških dolarjih po kontinentih: Afrika 13.00 Amerika (USA, Južna, Kanada) 165,293.00 Avstralija 7,186.00 Evropa (poleg Slovenije še osem dežel) 96,249.00 $ana “Nesle d n ji rezultat — preberi ga ti, Jana!” je dejala učiteljica in gledala skozi okno na vrt, na belorožnate popke jablane. Nič. Vse tiho. Počakala je še trenutek. Nekdo za njenim hrbtom se je premaknil s stolom in je zoprno zaropotalo. “Jana”, je tiho zaklicala soseda in dekle stresla za roko, “ti si na vrsti! Preberi! ...” Jana se je stresla in prestrašena gledala učiteljico, ki se je bližala njeni klopi. Kolena so se ji šibila, ko je počasi vstajala. Njene oči so se polnile z mokrim leskom. Učiteljica je vzela njen zvezek v roke. Niti sledu o nalogi . . . “Že včeraj sem te opozorila, da poslušaj! Tudi danes nisi z nami in naloge tudi nisi napravila. . .” je precej poočitala Jani. “Oprostite mi, prosim! Včeraj nisem razumela, kar smo se učili, zato . . Jani se je zatikalo in čutila je, kako se vsi pogledi zabadajo vanjo. Sošolci so se začeli nestrpno presedati. Vsi so vedeli, da to ni res. Jana je bila vedno najboljša v matematiki. “Pomeniva se po šoli”, je dejala učiteljica, odšla do table in pričela razlagati novo učno^ snov. Misli pa so ji ves čas uhajale k Jani. Lansko leto se ni nikoli zgodilo, da ne bi poslušala in sodelovala. Letos pa jo je že tolikokrat predramila iz čudne zamišljenosti. Janine misli pa so se med razlago že spet razblinile v mračno sedanjost s samimi vprašanji, na katera ji nihče še ni dal odgovora ... V njenem srcu je bila globoka rana, ki je tako boleče krvavela, da se ji je kar temnilo. Zdelo se ji je, da jo neznani kremplji trgajo in polagajo košček za koščkom v pekoči strup. In danes je tudi njen rojstni dan! . . Vsako pomlad, ko so jablane oblekle svoj čudoviti rožnati plašč, vselej sta Janina oče in mati preše- netila svojo hčerko: enkrat s knjigo, drugič Z leP° zaponko in potem spet z vstopnicami za ki'10 zanjo in njeni prijateljici . . . Kako je bilo vsako leto lepo. Letos pa se je skoraj bala prihajajoč pomladi. Že nekaj mesecev je Jana odhajala sPal s solzami v očeh. Dolgo v noč ni mogla zaspa videk — krajina. Ime se je našlo na zemlje-0grsl; Za madžarske šole. Ljudskošolska berila za vse in S]e šo]e so v posebnem berilu omenjala Slovence ^ove°Vensk° Krajino. Med berilom je bila tudi slika nca in Slovenke iz te Krajine v narodni noši. 'S?'6 ^ da' uradno ime “Prekmurje” za Slovensko S|avjj° Profes°r teološke fakultete dr. Matija Slavič. Vojnj bil na mirovni konferenci po prvi svetovni PrikJ1914—1918^ v Parizu jugoslovanski ekspert za ltev ogrskih Slovencev k Jugoslaviji. V referatu za vrhovni odločujoči svet zmagovalcev je bil Slavič v zadregi za naslov. Nekateri madžarski zemljevidi so sicer imeli za pokrajino ogrskih Slovencev ime Slovenska Krajina (Vend Videk), toda Slavič je menil, da ime ni povsem primerno. “Slovenska Krajina”, prevedena v francoščino (referat je moral biti v francoščini), je bila za odločujoče premalo jasen izraz. Slovenska krajina je pravzaprav Slovenija in ta je že itak v Jugoslaviji (tedaj kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev). Ime naj bi bilo tako, da ne bi že na prvi pogled motilo in mešalo, npr. s Slavonijo, Slovakijo, Slovensko Krajino. Tako mu je padlo na misel ime “Prekmurje”. “Prekmurje” je dal naslov svojemu referatu. Z nasmehom je Slavič rad pripovedal, kako so naslednji dan, potem ko je njegov referat prišel pred vrhovni svet, pariški listi prinesli na vidnem mestu poročilo o razpravljanju pod naslovom “Prekmurje”. “Prek-muerž” (tako so v francoščini izgovarjali besedo Prekmurje) se je slišalo na mirovni konferenci in pri branju časopisov v pariških kavarnah. O Prekmurju so poročali slovenski* in drugi jugoslovanski listi doma. Ime je postalo domače in se je ukorenilo posebno še, ko je Slavič uspel in je vrhovni svet v glavnem ugodil jugoslovanski zahtevi glede Slovenske Krajine ter je jugoslovanska vojska 12. avgusta 1919 dokončno zasedla Prekmurje. Iz Slavičevega koncepta je vrhovni svet črtal za Jugoslavijo slovensko Porabje, slovenske vasi severno od razvodnice Mura-Raba. Te so v glavnem ostale pod Madžarsko, nekaj pa pri avstrijskem Gradiščanskem (Burgenland). CVETOČI MAJ Ko vas jesensko sonce greje, venca nas cvetoči maj, na tisoče cvetic se smeje in r ptičjem petju ves je gaj. Najlepša pa cvetic cvetica se v maju zopet razcveti: Marija, majniška Kraljica. Vsa zemlja se je veseli. Ivo Kobal. Ustje pri Ajdovščini P. BAZILIJ SPET TIPKA 5. maja 1972 Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zcniljak O.F.M. Baraga House — 19 A?Beckctt St., Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787 0 O. Bernard si je torej v aprilu naložil svoj osmi križ. Kar dobro si ga je naprtil na ramena in tudi operacijski nož je dobro prebolel. Bog daj, da bi se našega jubilanta zdravje še dolgo držalo! Udeležil sem se slavja, ki so ga o. Bernardu priredili avstralski frančiškani v Sydneyu. V torek 25. aprila je v kapeli samostana v Waverley jubilant maševal, govoril pa je p. provincial. Nato smo se zbrali k zakuski, kjer je naš starosta sprejel čestitke svojih sobratov. Večer je potekel v bratskem raspoloženju. 0 Seveda sem si v Sydneyu ogledal tudi slovensko cerkev, kjer se dela počasi pa gotovo le bližajo k srečnemu koncu. P. Valerijan ima dosti skrbi, saj je sam za vse. Stolpa še nista končana, četudi pater že objavlja svoje novice ‘izpod sydneyskih stolpov”. No, pa še bosta, če še nista. P. Valerijan pravi, da smo mu menda res mi svoje preostale polže poslali tjakaj... Ker že govorim o sydneyski cerkvi, bi rad spomnil Melbourne, da so nam ob blagoslovitvi naše cerkve Sydneyčani poklonili lep dar: krasen mašni plašč in kelih. Prav je, da se jim zdaj oddolžimo, ko sami grade svojo cerkvico. — Videl sem njihovo oltarno mizo, ki jo je brezplačno naredil eden tamkajšnjih slovenskih mizarjev in je res lepo delo. Neki češki umetnik pa je zanjo izdelal bakreno oblogo s simboličnim okraskom, in račun 250 dolarjev še čaka dobrotnika. Upam, da me ne boste za ušesa, ker sem p. Valerijanu obljubil, da bo dobrotnik — Melbourne. V spomin sydneyskim rojakom na našo naselbino. K graditvi cerkvice sv. Rafaela jim iz srca čestitamo! £ Krste tokrat omenjam v “Mislih” samo štiri. Dva na velikonočno nedeljo še nista bila omenjena: Terezija je hčerka Valenta Neseka in Zdravke r. Se-kušak in so jo prinesli iz Scoresby, Joakim Luciano pa je sinko v družini Joakima Legoviča in Ivanke r. Boltek, Reservoir. — 16. aprila je bil krščen Marko, ki je osrečil družino Jožefa Rakuščka in Nerine r. Tonet v North Altoni. — 23. aprila je krstna voda Marija v naši lurški votlini oblila Darka, prvorojenca Josipa Pruha in Ka1311.11 r. Budui, North Fitzroy. — Vsem staršem iskrene stitke! _ 'j 0 Slovenski poroki sta bili dve na dan 8. Karel Geržina je pred oltarjem naše cerkve p1"^3 Ano Beč. Nevesta je iz Vrbasa, ženin je bil roje” krščen v Postojni. — V cerkvi sv. Školastike, ^ ji j svvood, pa sta si ta dan podala roke Tomislav G™ in Ljudmila Bergoč. Ženin je hrvaškega rodu iz ^ gičevice. nevesta je bila rojena in krščena v Trnju- . 22. aprila sta si obljubila zvestobo Ladislav Lip*1- j Marija Petkovič. Nevesta je rojena v Milduri v sr družini, ženin pa je iz Bača in krščen v Knežaku-Tudi Adelaida je imela 8. aprila slovensko V°r° ^ Peter Francis Kralj iz znane Kraljeve družine Je .£ vse življenje podal roko Jeanette Dawn Bali. Žemn . bil rojen že v Avstraliji, enako seveda njegova aVS . ska izvoljenka. Poroko pa smo s posebnim doy® njem imeli na vrtu prijaznega doma Kraljeve ^ v, na 0'Halloran Hill-u nad Adelaido. Kljub večini * stralskih gostov je imela poroka tudi slovenski orglal je naš požrtvovalni organist g. Jožef Ster peli pa so tako pri poročnem obredu kot kasneje.^f svatbi naši adelaidski cerkveni pevci. — Peter & še študira, obenem pa že vrši dolžnosti produkdJ ga managerja gradbenega velepodjetja svojega , • 19^ Misli, Maj* Vsem parom obilno božjega blagoslova na življenj-sko pot! • Še eno poroko bi rad omenil: 28. aprila sem cerkvi sv. Jožefa v Malvemu poročil mlad avstral- 1 Par: ženin je Graemc Harris Bounday, nevesta pa . c'a Ann Dunn. Graema poznamo vsi Sloven-saj že dolgo let igra kitaro pri našem “BLEDU”. ^ no prijazen in tako domač, po licu pa tako “naš”, . Vsakdo mimogrede začne z njim slovensko govori in seveda dobi v cdgovcr samo — širok smehljaj. 0 Je ABC kamera pred nekaj leti v Baragovem domu Snemala film ‘The New Chums”, sem pred snema-njem kvinteta pri vaji rekel režiserju, naj ugane, kdo ed fanti ni Slovenec. Vse po vrsti je pokazal, samo raema ne. Bilo je dosti smeha na ta račun. Vsekakor mislim, da je prav, da pride naš “poslo-®n|eni Avstralec” v te vrstice. Njegova izbranka Pa-Cla pa bi morala priti v avstrijske novice, saj že k 8o vrsto let pleše pri avstrijski folklorni skupini, ud> je po rodu in rojstvu prava Avstralka. ^ 9raeme >n Pat> obilo sreče na življenjsko pet Vama 1 slovenska izseljenska družina v Melbournu! i, ® V okviru duhovne obnove kot pripravo na EV-RISTIČNI KONGRES smo po veliki noči imeli aš° na domu družine J. Brožiča v Campbellfieldu, ^zine znanega Štefana Smeca, brata naše Anice, v °rth Ringwoodu, in pa na domu Janežičeve družine Kew. ® V Kew živeči Slovenci se bomo na prvo majsko eljo popoldne udeležili v skupini svete maše, ki j 24 razne narodnosti župnije v fami cerkvi Srca p ZUsovega. Upam, da bo tudi nekaj narodnih noš. - f®8® se bomo z drugimi skupinami župnije spo- lov' V ^ani' ^voran‘ °'5 domači zakuski, kjer bosta ?j, ensko skupino z nastopom predstavila naša mu-anta Marko in Andrej Plesničar. Tudi ta maša s se-nkom v dvorani bo v okviru priprave na Evhari-Stlfni kongres. pa® Zadnjikrat je bila moja tipkarija kaj kratka, sem se kasneje spomnil da zato, ker ni bilo treba 0cati o nobenem smrtnem primeru med nami. To °Hl Zadnii ^as *4ar redkost. Danes pa moram zopet ®niti, da smo izgubili enega iz svoje srede, jjtjne aprila je v bolnišnici v Mordialloc mirno snil oči Marjan Goetzl. Večmesečna težka bolezen Sp )e krpala in mu izpila vse moči. Bolezen je, lepo t0 aVl)en z Bogom in večkrat previden z zakramen-Hjj bolnikov, zelo potrpežljivo prenašal. Dobri dve *av smrti° je še zadnjikrat pobožno in pri polni Le^St* Prejel sveto obhajilo kot popotnico v večnost, p smrti bi si človek res ne mogel želeti. je bil rojen y Mariboru 15. avgusta 1936. se je za strojnega tehnika. Z ženo Silvijo r. ,z Zagorja ob Savi sta odšla v Avstrijo, od taioer sta P° šestih mesecih v decembru 1963. z le- 111 dospela v Avstralijo. Po enomesečnem bivanju v Bonegilli so se Goetzlovi premestili v Melbourne, kjer je Marjan s svojo pridnostjo in znanjem v nekaj letih prišel z dvema partnerjema do lastnega podjetja (FMS Tooling Engineering). Žal ga je v najlepših letih in v lepo začetem delu ugrabila neizprosna smrt. Res nihče ne ve ne ure ne dneva. V petek zvečer smo imeli v cerkvi zanj molitve ob krsti, na soboto 22. aprila ob pol devetih pa mašo z. dušnico, kateri je sledil pogreb v Springvale. Iskreno sožalje žalujoči ženi in sinku Oliverju, enako staršem, sestri in hčerki Nevenki ter ostalim sorodnikom v domovini. R.I.P. @ Na nedeljo 23. aprila smo imeli v Baragovem domu kosilo za delegate društev, ki so se zbrali na sestanek Zveze slovenskih društev s sedežem v Canberri. Upam, da so se gostje med nami počutili domače. Upamo tudi, da so dobro “sejali”. Sodelovanje vseh društev, ki se trudijo za našo slovensko skupnost širom Avstralije, moremo samo pozdraviti in mu želeti obilno uspehov. Separatizem je menda naša narodna slabost, ki je uničila že mnogo lepih skupnih načrtov. Navadno se za njim skriva volja posameznikov, ki jim je za skupnost kot tako kaj malo mar. Čas je že, da tudi v tem pokažemo svojo narodno zrelost. 0 Za postno akcijo Project Compassion smo v Melbournu po družinskih šparovčkih nabrali kar lepo vsoto $150.83 in se vsem dobrotnikom iskreno zahvaljujem. Cerkvena nabirka velikega petka za vzdrževanje palestinskih svetišč je prinesla $29.65. — V letošnjih velikonočnih kuvertah smo za naše melbournsko versko središče letos nabrali $1,039.50 in vsem dobrotnikom iskren Bog plačaj! Ker smo že pri številkah, naj dodam še to, da je danes v našem Fondu za dom za ostarele $5,032.25. Vsak dar je hvaležno sprejet. Zagrabili bomo prvo dobro priliko, ki se nam bo nudila v bližini cerkvice. Vsota, ki smo jo doslej nabrali v Adelaidi za odplačilo kupljenega zemljišča in hiše, je danes $6,167.37. Polovico smo že presegli, hvala Bogu. Tudi rojaki Južne Avstralije zaslužijo iskreno zahvalo. Naj se jim pridružijo še oni, ki so doslej stali ob strani! Za naS skupni verski center gre! £ Večerno mašo bomo imeli v sredo 31. maja na praznik obiskovanja Marijinega, dalje na prvi petek v juniju (2. junija) in na praznik Srca Jezusovega, petek 9. junija. Praznik Rešnjega Telesa pa tako praznujemo na prvo nedeljo v juniju. Zopet bomo imeli tudi procesijo Rešnjega Telesa, združeno z deseto mašo. Narodne noše in otroci v belih oblekcah za trošenje cvetja posebej vabljeni! V Wodongi bo slovenska maša ob petih popoldne na tretjo majsko nedeljo (21. maja) v cerkvi Srca Jezusovega, Wodonga East. — V Adelaidi bo redna slovenska maša na četrto nedeljo (28. maja) ob štirih popoldne v Hindmarshu. l^pod T riglava O VERSKI SVOBODI v domovini govore mnogi naši ljudje, ko se vrnejo v Avstralijo po večtedenskem bivanju v Sloveniji. Pa se čudimo, če razmere doma preslepe tujega novinarja, ki ne pozna ozadja in ne jezika. V čem pa je verska svoboda? V tem, da so cerkve polne? V tem, da izhaja nekaj verskih listov, ki morajo skrbno paziti, da se kaj preveč ne napiše? Tile stavki iz pisma z datumom 13. aprila 1972 nam povedo kar precej, kako široke so meje tamkajšnje “verske svobode”: . . Naš župnik ima težave s sodiščem, ker je maševal na domu nekega bolnika. Ponovno so pričeli pritiskati na duhovnike ter otroke v šolah in zdi se mi, da ne smemo nič kaj prida pričakovati. Veliko duhovnikov je kaznovanih zaradi nepomembnosti: ma-ševanje na domovih, maševanje za turiste, blagoslov avtomobilov pred cerkvijo itd. . . . Res ne vem, kam to vodi — morda v tiste čase, ki niti niso tako daleč za nami . . JANEZ CESAR, gledališki igralec, ki je umrl v Novem mestu, je zapustil Novomeškemu muzeju osem tisoč knjig. Mož ni bil kak učenjak, o njem gre glas, da je bil samouk. Bil je pa tako zavzet za boljšo in boljšo izobrazbo, da je od leta 1920 naprej kupil domala vsako slovensko knjigo in jo skrbno shranil. Tako se mu je nabrala knjižnica, ki pomeni Novemu mestu zelo velik kulturni dar. Argentinska Svobodna Slovenija se v svojem uvodniku sprašuje, če je med izobraženimi izseljenci kaj “takih Cesarjev”, in ugiba, zakaj jih ni . . . “PROSTOR IN ČAS” je ime reviji "za kulturna in družbena vprašanja”. Izhaja v Mariboru pri ustanovi OBZORJA. V tej reviji je slovenist Jože Pogačnik (ne ljubljanski nadškof) pred meseci dosti na široko poročal o delu SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE v Argentini, vsaj mimogrede pa omenjal tudi drug “begunski" tisk, na primer DUHOVNO ŽIVLJENJE, verski mesečnik. Navaja tudi število Slovenskih domov v Argentini in še marsikaj. Najbolj podrobno se pomudi pri GLASU SKA in reviji MEDDOBJE. — Leta in leta so v domovini skušali zatajevati kulturno delo Slovencev v Argentini (in drugod v izseljenstvu), končno je le nekako prodrlo mnenje in prepričanj’ da je molk o vsem velikem kulturnem delu emigracij — nekulturen. UČITEIJI IN UČITELJICE na dvojezičnih šolah na Koroškem prihajajo iz celovške slovenske gimnazij6; Avstrija namreč nima posebnih šol za učiteljske — učiteljišč — kot po večini druge dežele. Bodo& učitelji morajo najprej končati osemrazredno gimna' zijo, nato nadaljevati za dve ali tri leta tako imen°' vano Pedagoško akademijo. Seveda absolventjc s'°' venske gimnazije v lepem številu vstopajo tudi univerze in se pripravljajo na zelo različne pokUc6’ toda tudi zgolj učiteljski poklic je za slovenstvo nS Koroškem velika dobrina. O ČRNIH KOZAH v Jugoslaviji smo nedavno s'’’ šali v vseh poročilih. Pojavile so se nepričakovano na Kosovem, ko se je nekaj muslimanskih romarj6' vrnilo iz Meke. V Sloveniji menda ni bilo resi16 nevarnosti, saj je ljubljanska bolnišnica takoj °?°' zorila, za kakšno bolezen gre, in začela cepiti- Belgradu in Zagrebu pa niso hoteli verjeti — Pre) sta morala baje umreti dva zdravnika in ena bolnih8 sestra, potem so šele videli, da gre zares . . . Ko s° prvi bolniki začeli prihajati na beograjsko kliniko, s° jih najprej zdravili za gripo. K.o so se pojavljali puščaji čmih koz, so jih zdravniki kazali medicinski111 študentom kot alergijo na zdravila zoper gripo. 5*. čez čas so dognali, s kakšno boleznijo imajo opravl*' Vseh smrtnih slučajev je bilo menda 28, ker so 5 cepljenjem vsega prebivalstva hitro ustavili širje0)e bolezni. Po poročilih je cepljenje precej močno: Pp treh dneh se pojavi vročina, bezgavke, bruhanje ^ močan glavobol. Pravijo, da je bilo zaradi čmih koz precej škod6 na turizmu. Za velikonočne počitnice v Jugoslav’U' skoraj ni bilo tujcev. Tudi v Sloveniji je bila velik3 noč z ozirom na tujski promet letos zelo mirna. GEOGRAFSKI INŠTITUT v Ljubljani je povab'1 beneškega župnika Valentina Birtiča za predavanje 0 Slovenski Benečiji. Predavatelj je v svojem g°vorU posegel vse nazaj do leta 1872, ko je bil r Spetr^ Slovenov misijon v slovenščini z udeležbo okoli ljudi. Misijonarji so bili iz Ljubljane. Torej — Pre sto leti je bilo to ša mogoče. Prav kmalu potem 56 je pričelo preganjanje slovenskega jezika in čustv°' vanja po vsej Benečiji, ki se je v teku stoletja st°P. njevalo do take me>e, da so tudi cerkvene oblasU nastopale zoper slovenstvo in se je narod moral češ nečeš postopoma poitalijančiti. Niti danes, P. velikem koncilu, ni dosti bolje. Predavatelj skoraj 1,1 mogel drugega povedati o vzdrževanju slovenstva Benečiji, kot našteti vrso slovenskih zavednih hovnikov, ki kljub hudemu pritisku od strani V vztrajajo pri svojem in narod še vedno hrabri]0 odporu zoper potujčevanje. do- odprto pismo slovenskim škofom je v Januarski številki revije “Teorija in praksa” objavil ?nani Zdenko Rcter. Pozivlje jih, naj bi pojasnili slo-Venski javnosti, zakaj že od leta 1967 vzdržujejo nis8r- Ignacija Kunstlja na visokem položaju vrhovna direktorja slovenskih duhovnikov, ki delujejo nied izseljenci. Prav posebej se Roter obrača na me-tr°polita, ljubljanskega nadškofa dr. Pogačnika. — še prav dolgo, ko so g. Kunstlju zaprli pot iz Rima v Ljubljano, čeprav je bil na poti na neko ^■ofovsko konferenco, kamor je bil uradno povabljen, “eter je zdaj nakazal, da s tem g. Kunstlej ni bil dovolj “kaznovan” — odstaviti ga je treba! Zdenko oter je po vojni “prevzgajal” slovenske duhovnike v raznih ječah in zaporih, še vedno se čuti dovolj ^“čnega, da prevzgaja samega metropolita in ostale sl°venske škofe . . . V LJUBLJANI JE UMRL prof. dr. Milko Kos, e^en največjih poznavalcev zgodovine Slovencev. Ro-se je bil v Gorici leta 1892. Od svojega 34. do ; leta je predaval na filozofski fakulteti ljubljanske ^niverze. Slovensko zgodovino je obdelal v znani niigi od začetka do 15. stoletja. Je izredno teme-,l’° delo. Poleg tega velikega dela je napisal dolgo 'rsl° manjših del in člankov iz svoje stroke. Kat. GLAS v GORICI poroča o predavanju je-*u'ta p. Koncilja iz Ljubljane, ki ga je imel v Gorici. ovoril je o moralnem stanju v Sloveniji. Med dru-8'm ie povedal: Grozotna je ugotovitev, da je danes Sloveniji že več samomorov kot smrtnih nesreč na Cestah. število samomorov med odraslimi sicer pada, narašča pa med mladino . . . neki b. j. PIŠE V “DRUŽINI” iz Brucka na Ufi v Avstriji: Jaz bi delal doma ali vsaj blizu do- ma. Vsak dan bi bil vsaj pri večerji z družino, veselil bi se ob ženi in ob vseh. Delal bi doma, če bi zaslužil dnevno toliko, da bi si kupil dve vreči cementa in hrano za družino. V Avstriji zaslužim za vrečo cementa v ENI URI. Delam lahko z lepo obleko in kravato . . . VSE ŠOLSKE ZGRADBE v Sloveniji je lani popisal sekretar za prosveto in kulturo. Podatki izkazujejo 1065 osnovnošolskih objektov. Od teh je 385 še iz prejšnjega stoletja, 255 osnovnih šol so zgradili med 1900 in 1918. Popis je tudi pokazal, da 487 šol potrebuje večjega ali manjšega popravila. Kakih 114 šolskih zgradb je pa skoraj do kraja neuporabnih za resen pouk. PROF. DR. JOŽEF DEMŠAR, katehet na raznih šolah in profesor na bogoslovni fakulteti, je najbrž znan vsaj starejšim Ljubljančanom tudi med nami v Avstraliji. Stanuje v župnišču pri sv. Petru že od leta 1914. V letošnjem marcu je slavil 95. rojstni dan. Še vedno vsako nedeljo mašuje in pridiga v fami cerkvi. Za njegov god 19. marca so mu kar med mašo po evangeliju čestitali mnogi farani in drugi častilci s škofom Leničem na čelu. Prof. Demšar je starosta slovenskih duhovnikov v domovini. Je pa seveda še celih sedem let za župnikom Jurijem Trunkom v Ameriki. CELOTNEGA SVETEGA PISMA danes ni mogoče kupiti v Sloveniji. Vse izdaje so pošle, vključno mariborska iz le4 1958 — 61, ki so jo natisnili v 25,000 izvodnih. Nedavno je bilo še mogoče kupiti Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584, ki je protestantska. To biblijo je na novo izdala Mladinska knjiga v Ljubljani, pa tudi te že ni več naprodaj. VRNITEV Kam drugam? K vam se vračam, vsa slabotna, vsa drugačna. — Ne, ni treba kruha, nisem lačna. Žejna, žejna! Žejna sem do smrti, komaj v prošnji roke vijem. — Ne, ni treba vina, ga ne pijem. Materinske žejna sem besede, dolg odmor je bil med nama. Ne, ni treba nauka, vem ga sama. Žejna vaše tople sem besede — Bog mi temni greh oprosti! Ne, proč z vašim jokom, moj je dosti. —------------- Kaj ste toplo mi zašepetali? Dajte, mati! Brez ovinka. Enkrat še povejte: “Moli, Tinka!” SILVIN SARDENKO ^lsli’ Maj, 1972. 127 s»«n • *~ r s ■ *1 *-v-»**«# . >* As' » jgč'" “Slfij .#' ^ %^iCl“'; 'S v>. v >UaWx» OTA sv: PAVLA p; a r*Q i.i ^ A O OCIia »j* *" '&4 c*»< i *?r * p*rrw !t &**<■>■ et -Ž: 5lc.tv.na %**©* * D <<*.&** 0 / £ M S K O W«43»«i ** ftruiatm APOSTOLSKA dela PAVEL IN BARNABA V 1.ISTRI V Listri jc bil neki mož, ki je bil v nogah brez moči, od rojstva hrom in ni nikdar hodil. Poslušal je Pavlov govor. Ko ga je ta pogledal in vidci, da ima vero v ozdravljenje, je zaklical z močnim glasom: “Pokonci, na noge se postavi!” In poskočil je ter bodil. Ko so množice videle, kaj je Pavel storil, so povzdignile glas in po ikaonsko govorile: “Bogova v človeški podobi sta prišla k nam". Barnaba so imenovali Zevsa, Pavla pa Hermesa, ker je ta govoril prvo besedo. In duhovnik Zevsovega templja, ki je bil pred mestom, je dal pred vrata pripeljati volov in prinesti vencev, in jc hotel z množicami vred darovati. Ko sta apostola Pavel in Barnaba to slišala, sta raztrgala svoja oblačila, skočila med množico in klicala: “Možje, kaj to počenjate? Tudi midva sva umrljiva človeka, enaka vam. Oznanjujeva vam pa evangelij, da bi sc od teh praznih reči spreobrnili k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih. On je sicer v prejšnjih vekih dovolil, da so vsa ljudstva hodila svoja pota; sebe pa vendar ni pustil brez pričevanja, ko je skazoval dobrote, dajal z neba dež in rodovitne čase, vam dajal hrano in vain srca napolnjeval z veseljem”. S temi besedami sta množicam komaj ubranila, da jima niso darovale. ČUDEN UČINEK ČUDEŽA Iz Ikonija v Listro je bilo kakih šest ur hoda, približno toliko iz Listre v Derbo. Seveda sta apostola hodila peš. Na naši mapi — kakor je sicer slaba — lahko najdemo vsa tri mesteca drugega pod drugim v deželi Likaonija nekako v sredini Male Azije. Luka pove, da so ljudje v Listri govorili “po likaonsko”. Kakšen je bil ta jezik, ni nič znano. Tudi zaman ugibamo, v kakšnem jeziku sta govorila ljudstvu Pavel >n Barnaba. Verjetno sta mogla govoriti z Judi, kolikor jih je bilo tam, po hebrejsko, oni so pa “p° likaonsko” drugim razlagali, kar so slišali. Nekaj ljudi tam je pa verjetno znalo grški. Morda se je prav zaradi mešanice jezikov zgodilo, kar nam pripoveduje Luka. Pavlov čudež ,u podprl vere v Jezusa, ampak vero — v poganske bogove. Tako napačno je ubogo ljudstvo razumelo čudež- Vrhovni bog jim je bil grški Zevs, rimski Jupiter, Hermes pa rimski Merkur, bog trgovcev. Poznali so staro pravljico, da sta nekoč potovala po svetu v človeški podobi (kot v naših legendah Kristus in Peter . . .) in bila lepo sprejeta pri zakonskem paru Filemonu in Bav-cidi. To pravljico poznamo iz neke pesmi rimskega pesnika Ovida. Ljudje so mislili, da sta se spet pojavila med njimi — “darovati” jima je treba na poganski način . . . Napisal evangelist sv. Luka RAZLAGA P. BERNARD Prišli pa so iz Antiohije in Ikonija Judje, pridobili zase množico in so Pavla kamnali ter iz mesta vlekli, misleč, da je mrtev. Ko pa so ga obstopili učenci, je vstal in šel v mesto; naslednjega dne jc z Barnabom odšel v Derbo. VRNITEV V SIRSKO ANTIOHIJO Ko sta pa tudi temu mestu oznanila evangelij (namreč Derbi) in mnogo učencev pridobila, sta sc 'Tnila v Listro, v Ikonij in Antiohijo (v Pizidiji); učence sta potrjevala in jih opominjala, naj vztrajajo v veri. Rekla sta, da moramo v božje kraljestvo priti po mnogih stiskah. In ko sta jim v vsaki Cerkvi po Holitvi in postu postavila starešine, sta jih priporočila Bogu, v katerega so verovali. Nato sta prehodila Pizidijo in prišla v Pamfilijo, 10 ko sta v Pergi oznanila Gospodovo besedo, sta topila v Atalijo. Od tam sta odplula v Antiohijo (v ^‘riji), kjer sta se bila božji milosti izročila za delo, sta ga dovršila. Ko sta prišla tja in zbrala Cerkev, s,a poročala, koliko je Bog po njima storil in da je Poganom odprl vrata vere. Precej dolgo sta ostala med učenci. Neljub obisk iz Jeruzalema Prišlo jih je pa nekaj iz Judeje, ki so brate (r Antiohiji) učili: “Ako se po Mojzesovem običaju ne daste obrezati, se ne morete zveličati”. Ker sta sc Barnaba in Pavel z njimi nemalo sprla I*1 sporekla, so sklenili, naj gredo zastran tega vprašanja Pavel in Barnaba in nekaj drugih izmed njih ' Jeruzalem k apostolom in starešinam. Cerkev jih je *^cj spremila in šli so skozi Fenicijo in Samarijo, Pripovedovali so, kako se pogani spreobračajo in vsem ratom so napravili veliko veselje. (Dalje v juniju) Toda komaj je minilo navdušenje za oba “bogova”, sta jim Pavel in Barnaba na hujskanje Judov postala “prekleta tujca” in so ju nagnali s kamenjem . . . ZADNJA POSTAJA NA TEM POTOVANJU — DERBE V Derbi se menda ni zgodilo nič “dramatičnega”, Luka samo to pove, da sta Pavel in Barnaba imela lep uspeh. Zdaj se jima je pa zazdelo, da ne kaze prodirati še v druge dežele Male Azije, vsaj zaenkrat ne. Bolje bo, če jo mahneta nazaj in med potjo pogledata, kako se imajo Cerkve, ki sta jih na poti do Derbe ustanovila. Videti je, da sta lahko čisto mirno obstala v Listri, Ikoniju in Antiohiji (v Pizidiji), ter utrjevala že ustanovljene Cerkve. Postavljala sta “starešine" — duhovne voditelje, ki naj skrbe za vernike v njuni odsotnosti. Verjetno so res bili to le starejši možje, ustaljeni značaji, ime “starešine” je pa menda že takrat pomenilo toliko kot duhovniki. škofovske pravice sta pa najbrž obdržala zase, šele pozneje so nekateri duhovniki dobili tudi te pravice in 50 birmali ter posvečevali nove duhovnike brez apostolov. V deželi Pizidiji sta se pomudila menda samo v Antiohiji, nato sta šla v Pamfilijo. Ta dežela je bila že čisto ob morju in tam sta se ustavila v mestu Perge. To je mesto, kjer sta ob prihodu s Cipra prvič stopila na tla Male Azije in se je Janez Marko od njiju poslovil. JUDOVSKI “GOREČNIKl” MEŠAJO VERNIKE Ne vemo, kako dolgo je trajalo to Povlovo (in Barnabovo) misijonsko potovanje. Gotovo sta se v sirski Antiohiji globoko oddahnila in se počutila med znanimi verniki kakor doma. Sta jima pa tudi vedela kaj povedati. Vse je bilo lepo, dokler niso prišli judovski gorečniki iz Jeruzalema — nepooblaščeni od apostolov — in spreobrnjenim poganom tudi tu vrgli svojo propagando za obrezo in take reči. So pač morali biti zelo netečni, da je Pavlu in Barnabu “zavrela kri” in je nastal kar hud spor. AFREKA SE SPET OGLASA NAŠA AFRIŠKA posinovljenca sta se zopet oglasila. P. Evgen je že ves v misijonskem delu, ki pa je tudi praktičnega značaja. Saj afriški misijonar mora biti vsem vse. In da je p. Evgen že doma kazal veselje in znanje za praktična dela, vem že od prej. Zdaj dela načrte, kako bi montiral črpalko za vodo, ki je misijon redno žal nima. Takole piše : . . Sedaj smo v suhi dobi, kar je za te kraje neke vrste “vroča zima", ko ne raste skoraj nobena stvar. Le kakšno posamezno drevje kljubuje v tej vročini, n.pr. drevo MANG, ki daje tudi vsaj malo sveže hrane našemu ubogemu ljudstvu. Škoda, da nimam nobene njegove fotografije. Da, suša pa taka!! Gotovo bi me radi vprašali, če ima misijon vodo. ■— Ravno to je, kar nas žuli, prav pošteno. Imamo sicer vodnjak, ki je celo zelo globok (26 metrov ima), pa nas kar vsako leto pusti na sedilu prav takrat, ko bi ga najbolj potrebovali. Brez vode pa ni življenja. A sila kola lomi. Kadar nam gre za potrebne kapljice vode, se je treba podati na pot. Pa ne samo v bližnjo dolino, ampak kar deset kilometrov daleč do reke Ke-ran. In to vsak dan, včasih še po dvakrat. To nehvaležno delo prikazuje fotografija, ki jo prilagam. Ker je voda precej globoko, si pomagamo s podajalci, ki jih vzamemo s seboj. Črnci se zelo radi vozijo z avtom; tako jih nekaj nabašemo nanj, za plačilo nam pa pomagajo napolniti posode z vodo in jih naložiti na vozilo. Seveda misijonar sam tudi ne stoji ob strani. Na sliki je p. Frančišek do pasu v vodi, zraven njega pa br. France (jaz sem skrit za fotografskim aparatom). Tako nas voda stane kar precej časa. Včasih se nam zgodi, da vozilo stoji in ne moremo po vodo, ker je zmanjkalo tudi — bencina. Bencinska črpalka, kamor hodimo po dragoceno tekočino, ki jo pije avto, nas včasih kar za cel teden pusti na cedilu. Da bo slika še realnejša, naj povem, da je bencinska postaja od nas oddaljena — 80 kilometrov . . . Takšno je torej stanje naše vode. Pa boste vprašali: Ali ni nikake rešitve? V ta namen smo se že sestali z odprtimi usti, kot se spodobi za našo vročino. Debata je bila kratka. S suhimi usti je vsakdo izmed nas prikimal k sklepu: Skopljimo nov vodnjak, pa čeprav bo vzel prvenstvo studencu svetopisemskega očaka Jakoba . . . Upajmo, da ne bomo imeli smole, da bi nas iskalec vode razočaral. Začeli naj bi takoj po praznikih . . . Seveda pri tem delu ne zadostujejo samo naši ž™1’ ampak tudi sredstva. Računati moramo na to, da ® mo kopali čez 30 metrov v globino, morda celo j da nam bo voda res zagotovljena. Studenec bo mot3 v stiski napajati vse naselje, kakor v svetem P|S blagrovan studenec očaka Jakoba. Seveda pa drži P1^ vilo: toliko se moreš stegniti, kolikor je odeja “ (. ga ... Če bodo sredstva, bomo skušali vodo črp H0 I z motorjem, če pa ne, bo na “ročni pogon”, kar pri tej globini težavna in utrudljiva stvar. Tako sem avstralskim rojakom pokazal treflu ^ kaj bolečo rano našega misijona. Tudi vaši ^ 0<. bodo pomagali, da tehnično in praktično končno J0*- . da le rešimo problem vode in našim ljudem malo olajšamo težave suhe dobe. Saj so trenutki, je stari studenec prazen, in jim na mile in proS poglede ne moremo nuditi niti kapljice. Voda iz ~ pa je tako umazana, da je — četudi res voda — strup kot osvežujoča pijača . . No. bomo videli, kako jim bo uspelo. Če bod0^ novemu vodnjaku pripomogli tudi naši darovi, kar prav. Mi pa si v vročih dneh odtrgajmo kak * ^ rec limonade ali piva — da bo misijon Kande 0® . račun dobil vsaj pošteno vodo. Težko si predstav*)^ p. Evgena, Štajerca vinskih goric, kako mu gre p° ® voda iz reke, misli pa so mu pri tem najbrž prl jerski božji kapljici . . . sU Na naše vprašanje, kako je z novim avtom. ^ nam patra misijonarja odgovorila: “Za enkrat se 1,1 p misijon zadovoljiti s tem kar imamo: naš stari aVt° j sestavljen iz dveh. Kupili smo ga s posojilom. ^ j ljubljanskimi obljubami še ni nič gotovega. Ljo^e^ pripravljeni in radi kaj žrtvujejo, a z denarje*11 gjj. je bolj slaba muzika. Naš stari avto gre še kot (včasih!), če do konca pritisneš. Treba pa je računi na to, da zavore niso preveč pokorne, četudi jih )e dan prej imel mehanik v rokah . . . Tudi nas pre- več Pri ne moti, če steklo manjka na oknih, saj mraza nas ni. Če dežuje, smo pa veseli prhe, da nas malo ^eži. Kako na avtu vse škriplje — nam tudi ni mar Policaj nas zato ne bo zapisal. Še slišimo ne, ko ®*°tor bobni kot tank . . . Smo pa s to našo škatlo Vedno na cesti in ne brez potrebe. Naj vsaj toliko r^*> da rešimo problem vode našeg misijona . . ^ Ker smo že pri avtu. Je že menda p. Hugo pisal, lzgleda kot grozd, kamor koli gremo z njim. Naši bratje so čudni patroni, res pravi otroci. Saj posujejo našo pomoč, a ob dobroti, ki jo delimo, Poznajo meja. Čim ustaviš avto, takoj leze vse nanj. 0|l jim dopoveduješ, da ni več mogoče, bolj silijo ."J • . . Ce bi se avto pod težo sesedel, bi pa lepo ^lrno zlezli z njega, si naložili svoja bremena na gla- ln peš nadaljevali pot . . .” k vprašanje o zdravju nam p. Evgen piše: Ct c*,-- v ________-:i • ,---■ _ i r_ salo nad, sem že sporočil, se je zdravje p. Hugona izbolj-'n zdaj dela s podvojeno paro: kot bi hotel 0rnestiti v bolnišnici zamujeni čas. Mislim, da mu veliko poguma daje zavest, da bo v kratkem užival domači zrak, ki bo vse rane zacelil. Naš škof ga bo namreč že letos poslal v domovino na oddih, da si res pošteno odpemore po prestani bolezni. Obenem bo sku.cil nabrati kaj darov za novo cerkev, ki bi bila Kandtju nujno potrebna . . . Jaz se trenutno še ne morem pritožiti na svoje zdravstveno stanje, četudi je včasih kakšna noč brez spanja zaradi vročine. Takrat mi pa vsi poudarjajo, da so to že znaki in pride kmalu na vrsto moj prvi krst v Afriki . . . Za enkrat sem še kar korajžen. Tudi nevolja, da bi jo popihal domov, se me še ne prijema. Toliko tehničnih potreb me kliče (voda je le ena izmed njih!) in ker ne znam jezika, se toliko bolj lahko posvetim tej stroki, ki je tudi misijonsko delo . . Za konec se p. Evgen posebej spomni naših kotič-karjev in pripisuje: “Dragi otroci! Vam pa pošiljam sliko vaših črnih afriških bratcev. Če ste za to, vas bom preko fotografij seznanjal z zanimivostni otrok našega misijona. Otroci na sliki vas vse prisrčno pozdravljajo. Hvaležni vam bodo za vaše žrtvice za naš misijon. Vam gotovo ne manjka hrane in vode kot tem naših črnim bratcem. Mislite na to in pomagajte jim! Kaj vse lahko na lahek način storite zanje!” NAŠE NABIRKE ZA SKLAD “MISLI": JlO _ Mar;. ' *-*r. Marko D. Coby; $7.- Franc Bresnik, Mjr^oa Leber; $3.50 Emilija Iskra; $3.- Anton Poklar, Cizerle, Toni Šircelj, Franc Baša, Ana Vok, SlaVjc teniberger, Vanda Speme, Marija Slokar; $2.-!erjn a Horvat, Petrina Pavlič. Anton Kustec, Branko ^aniel Brkovec, Ivan Hozian. Jože Mravljak, 6'zjak, Marija Iskra, Richard Twrdy, Jakob \ir ■’ Marija Kos, Rafael Bemes, Francka Anžin, ^On ^v8en Bene, Anica Smec, Janez Perko, V ^ ®ransperger, Agnes Hodalj, Anton Lečnik, Ja-°8'- Julij Bajt, Alojz Butinar, Evgen Bradiot, ‘‘Ulj ^ . ’ MaJ, 1972. Ivan Habor, Felix Kovačič, Branko Tavčar, Vinko Jager; Sl.- Rezika Smolič, Alojz Filipič, Frank Fri-gula, Alojz Golja, Lojzka Jug, Sylvia Goetzl, Jožef Horvat, Viktor Nanut, Anton Brumen, Leopold Mul-ler, Franc Marko, Štefanija Markuža. P. STANKO PODERŽAJ, INDIJA — $5,- N. N (za lačne). P. HUGO DELČNJAK, AFRIKA — $5,- Francka Anžin, Agnes Zupanič; $4.- Julka Mrčun, Družina Franc Hervatin; $3.50 Alojz Butinar; $2.- Rikarda Koloini, Alojz Macedoni; $1.- Erika Martin. P. EVGEN KETIŠ, AFRIKA — $5,- N .N. (za lačne); $4,- N. N. FRANČIŠKOVA MLADINA — $5.- Tomaž Možina. SIMNOV LIPE Napisala Krista Hafnerjeva Risbe: Maksim Gaspari POVEST (Nadaljevanje) 5. NOVI PRIJATELJ Škantarjevi so imeli pastirja. Joža mu je bilo ime. Ta pastir Joža je bil posebnež. Poletje je preživel vedno na planinah, čez zimo in spomladi pa se je nastanil doma v stari bajti pod Studorjem in je pletel jerbase in košare. Toda to delo mu ni bilo nič kaj po volji. Vsako leto se je že vso zimo veselil tistega dne, ko bo lahko zapustil mračno dolino in se odpravil z živino na sončne planine. Ljudje so pripovedovali o njem, da je bil postaven korenjak, dokler je bil Se mlad, in najzalši fant doline. Toda pravega dela mu ni bilo mar. Skrivaj je lazil po pečinah za divjimi kozami. Ko je imel štirideset let, ga je nekega dne zalotil gozdar, baš ko je ustrelil divjo kozo. Joža je hotel ubežati, toda gozdar je streljal nanj in ga zadel v desno nogo. Od tedaj je Joža šepal. Nehal je hoditi za kozami in je postal Škantarjev črednik. Posebno radi so ga imeli otroci. Vse poletje so se že veselili, kdaj bo prišel Joža s planine domov. Čez zimo je postala Jozovo kočica pod Studorjem pravi otroški dom. Z vse vasi so se zbirali otroci pri njem. Poslušali so ga, ko jim je pripovedoval dogodke iz svojih mladih let ali pa prečudne povesti o planinah in čudežnih bitjih, ki so nekdaj živela po strmih triglavskih pečinah. Joža je znal lepo pripovedovati. Po cele ure so prečepeli ob njem, ko je v mračnih zimskih dneh sedel doma ob svojih košarah in pripovedoval zgodbe o predobrih belih ženah, ki so nekdaj bivale na Triglavu, o kozlu z zlatimi rogovi, ki jih je vodil, o bajnih zakladih, ki so skriti v skrivnostni gori Bogatin in o predrznem lovcu, ki se je v ranem jutru napotil v gore, da bi ustrelil kozla in si pridobil ključ do onih neizmernih zakladov, pa ga je kozel pahnil v prepad, iz katerega se ni nikoli rešil. Žalostni so bili, kadar jim je potem Joža pravil, da je kozel >z' ginil iz teh krajev in z njim dobre bele žene. Marsikdo teh malih je ob takih povestih sklenil. pojde prav gotovo nad Bogatina, ko bo velik, in P0* išče ogromne zaklade, ki morajo še vedno ležati v *0f govem osrčju: zakaj nobena pravljica, kolikor jih ? Joža vedel, in teh ni bilo malo, ni govorila, da bi kdo vse doslej že odprl osrčje gore in se polasti* njem skritega bogastva. Spomladi pa, ko so trate ozelenele in je sonce va bilo na plan, niso več posedali v mračni izbi. ^ selili so se vsi skupaj, Joža in otroci, na vrt pred °>e' govo hišico. Tam so se igrali, prevračali kozolce, P*e zali po stari hruški na vrtu in Joža jih je učil p° kah hoditi in še drugih podobnih umetnosti. NM**? pa so se igrali z Jozovim kozličkom. Poleg hiši# imel namreč Joža majhen hlev in v njem staro ki je dajala Joži mleka, pa mu vsako leto vrgla tu majhnega kozlička. Ta kozliček je bil vedno ves«1* vaških otrok. Saj so imeli tudi drugod kozliče, tD t tako prijazni, tako ljubki, poskočni ter igravi dofl1^ kozliči niso bili. Sami niso vedeli zakaj, toda Joi°. kozliček je bil vsako leto največje veselje vaških čeprav je bil vsako leto drug. Ta kozliček je seznanil Lipeta s Skantarjevim P8 stirjem. Od onega dne, ko se je spoprijel z Blažonom. ^ j ni več zahajal med vaške otroke. Kadar ni bil v ^ I je pomagal materi pri delu na polju, pripravljal ma drva ali pa jih hodil nabirat v bližnjo hosto. Nekega dne se je proti večeru vračal iz gozda ^ mov. Že je bil v dolini in je pravkar zavil na ceS|,. ki je vodila do domače hišice. Takrat je mahoma ‘J stal in se glasno zasmejal. Na stezi pred njim )e * ; pal pastir Joža in vlekel na vrvi kozliča za seu j Kozliček je poskakoval zdaj sem zdaj tja, no, ** > ! nič mu ni bilo všeč, da je bil privezan. Skušal se znebiti vrvi, ki mu je omejevala zlato prostost, PoS.rj, j koval je in nerodno vlekel ubogega, šepavega PaSl'£li, j za seboj. Stari mož se je smejal mlademu neugna*1 ^ j natezal vrv, pa je zopet popuščal. Ampak zdaj. i je bilo, čemur se je moral Lipe tako smejati, >e yt zliček mahoma z vso silo skočil, nategnil vrv, 'n 1 Preden se je Joža prav zavedel, je že ležal na tleh. reden se je pobral, je bil kozliček že v bregu. Toda ^ hitrejši ko kozel je bil Lipe. Pognal se je za mladim ubežnikom, ga ujel, mu nategnil vrv okoli roglič-ov in ga privedel pastirju, ki se je med tem že po- bral pa si še drgnil koleno; pošteno je bil padel. šmentana koza” se je jezil, ko se je pobral, “ko-mai si pogledala v svet, pa že stare ljudi prevračaš! 11 se ti bo še utepalo, žival nemarna! Le počakaj, Itlesar že brusi nož”. Le ne tako hudo”, je prosil Lipe za mladega neznanca. "Kje imate srce, da bi ga mogli poslati pod n°ž. ko je tako ljubek?” u No, n0j to bomo že videli”, je godrnjal stari mož. ^mpak”, je nadaljeval, “ti si pa menda nalašč zdajle [nirr|o prišel, da si videl, kako je stari Joža cekin po-r®l- Ali bi ga rad?” ®h”, se je zasmejal Lipe, “torej cekine pobirate? mPak res sem prišel pravi čas. Sicer bi vam jo bil °gač gotovo popihal”. No, to ni tako gotovo. Ti mojega rogača še ne naš”. in je stegnil dlan, pihnil vanjo in zaklical: susu!” Ko bi trenil je bil kozliček pri njem in mu ^al roko. n takile ste otroci”, je govoril Lipetu. "Dom mu k “‘Si, le zunaj bi se potepal s svobodi. Če mu pa malo dobrote pokažeš, pa že sili za teboj. Tudi ni strpelo doma, dokler sem bil še mlad”, brnil se je nazaj proti domu. Lipe je hodil za njim vodil kozliča na povodcu. svet “Tudi ti komaj čakaš, kdaj boš goden, da zletiš v pcta se je Joža sredi pota nenadoma obrnil do Lito ' nas v Bohinju ti ni všeč, nazaj v dolino te vleče”. Lipe je presenečen obstal. “Kako pa vi to veste?” JPrašal. “Saj me še poznate ne”. Lu te ne hi poznal? Vsa dolina ve, da si tiste 'J® sin, ki je Škantarjeva in se je mlada omožila n»je. **» oKcimdi jeva m j>c je iiiiaua omozija 0 'no, zdaj pa se vrnila in v Škantarjevi bajti sta- C T • • • . ,n najhujši pretepač, ki se še Blažona ne ustra-Ie n)en sin”. Lipe je postal rdeč ko kuhan rak. Ali res po vsej vasi nimajo drugega govoriti ko o takemle otroškem pretepu? Bog sam ve, kolikokrat so se otroci na Otoku stepli, pa še miš ni zacvilila. Tu pa take komedije, če je enega fanta malo premlatil! “Hehehe!” se je smejal Jeza v brado, “Veš, vesel sem te, da si mu jih enkrat pokazal. Tisti Blažon, veš, to ti je preteto seme, zaslužil je, da mu je nekdo pokazal mojstra. Medaljo zaslužiš zato, ne pa da se cmeriš in si doline nazaj želiš”. “Saj”, mu je skušal Lipe ugovarjati, “jaz bi bil rad tukaj, ko bi bili stric Balant in bratranec Urh in vsi drugi vaščani nekoliko prijazni. Samo malo, le prav malo, o veliko ne zahtevam. A kaj mi očitajo očeta pijanca in zakaj me z beračem zmerajajo? Mar v Bo^ hinju ni pijancev?” "Seveda jih je, fant, in še koliko. Ampak oni so domačini, ti si pa tujec. Naši ljudje so včasih še nezaupljivi, in morda imajo prav, čeprav bi jaz rekel, da se je bati le tistih tujcev, ki prihajajo sem mogočno in bahato in hočejo, da se jim vse klanja. Ti pa se skaži, da si nekaj vreden čeprav si pijančev sin in čeprav si tujec. Boš videl, da te bodo ljudje potem še radi imeli, čeprav te zdaj postrani gledajo. Vsak ima toliko veljave, kolikor si je zna pridobiti. Če nimaš denarja, s katerim bi si kupil spoštovanje ljudi, moraš pa drugače pokazati, koliko si vreden. Za prijaznost in ugled se je treba boriti, dragi moj, take reči ne padajo nikomur same po sebi kot zrela jabolka v usta. Vsak sad mera zoreti, preden ugaja ljudem. Zapomni si to”. , Dospela sta do Jozove hišice. Lipe je pomagal pastirju spraviti kozla v hlev. Potem pa je ostal pri njem prav do noči. Preden se je odpravil domov, je rekel: “Tako rad imam vašega kozlička. Ali ga smem priti včasih pogledat? Veste, tako rad imam . živali. Doma smo imeli konje in žrebičke in teleta, tu pa . . “O, seveda smeš priti”, mu je Joža prijazno pokimal. “Ampak, da veš, jaz na tvojem mestu ne bi hodil drugih kozličev gledat. Sam bi si ga prislužil”. (Dalje na strani 144) PODBREŠKI TABOR KAR TUJEC, ki obišče Slovenijo, najprej opazi, so cerkvice po naših hribih in hribčkih. Tudi nam vsem so v spominih na domovino kaj pri srcu. Malo pa vemo, da je veliko teh cerkvic iz dobe, ko so se po naši deželi pojavljali Turki. Postavljali so jih v višino, vsaj na kako vzpetino, da so vanje skrili stare ljudi, žene in otroke, možje in fantje pa so se izza zida okrog cerkve borili s krvoločnimi napadalci. Te cerkvice so živi spomeniki, to so naši “tabori iz turških časov”, kot jim še danes pravijo doma. Nekateri so dobili besedo TABOR kar za lastno ime in teh Taborov je po Sloveniji kar prečei. Tak Tabor je tudi podružnica podbreške fare na Gorenjskem. Svoj čas sem že nekaj pisal o njem v Mislih. Oddaljen je komaj nekaj minut ot farne cerkve proti severovzhodu in še danes razmeroma dobro ohranjen. Na zelenem gričku, obdan s košatimi smrekami in delno sadnim drevjem, prijazno gleda po soseski njegova cerkvica Žalostne Matere božje. Še danes je od treh strani obdana z močnim obzidjem, deloma pa tudi z naravnimi skalami — res prava trdnjava. Ko bi znala govoriti, kaj bi nam vse povedala . . . Kdaj je bila cerkvica zidana, ni znano. Prvič se omenja leta 1502, a stala je že prej, gotovo pa ne pred letom 1471, ker so takrat nastali prvi tabori. Cerkvica je imela za svojega patrona najprej sv. Benedikta. Poleg nje so kasneje pozidali kapelico, v kateri so častili Žalostno Mater božjo. O njenem kipu pove ustno izročilo, da so ga prinesli iz Ogrske. Go- tovo so imeli tehten vzrok, čeprav zanj ne najdem0 zadovoljivih pisanih virov, da so leta 1762 prene^1 Marijin kip iz kapelice v glavni oltar taborske cerkvi# Mislim, da se ne motim, če močno češčenje lostne Matere božje in kasnejši prenos kipa poveže111 s turškimi vpadi. V tistih časih so mnoge slovens^ matere objokovale svoje otroke, odpeljane v turšk0 sužnost. Zgodovina ve povedati, da je bilo že Pr'° leto turših roparskih pohodov po naši domovinl (1469.) odpeljanih okrog 30.000 ljudi v sužnost po prvem napadu, ki je veljal zlasti Beli Krajini- r turški paša podaril sultanu 500 izbranih dečkov in prav toliko deklic. Število naših ljudi, posebno otr°j” odpeljanih v dobi turških vpadov v Turčijo, cenU0 zgodovinarji nad 100.000, najmanj toliko pa je bil° pobitih doma v obrambi (Prim. Gruden). Kje dru?Jc naj bi verne slovenske matere iskale tolažbe kot P^ Materi bolečin, ki so ji rablji odpeljali in križa'1 Sina? Bog sam ve, koliko solza je bilo prelitih mi0 tud' pred oltarjem kapelice našega Tabora, da je posta*a premajhna in se je božji Trpinki končno moral u makniti sv. Benedikt iz glavnega oltarja cerkvi#' Ko je morda le kdo pribežal iz turškega ujetništva 111 doma pripovedoval o kruti usodi slovenskih sužnj®' so bile vesti pravi meč v srca materam. Samo je v svoji bolečini lahko razumela njihove boleč*”6 in jih potolažila. Tudi božjepotne podobice, ki so jih prodajali našem Taboru že pred dve. sto leti, potrjujejo g01 . domnevo o začetku češčenja. Na teh podobicah slika Marije Sedem Žalosti, pred njo pa kleči 1112 ženami mati z otrokom v naročju. Freske v cerkvici so prav tako vredne ogleda vsa kega obiskovalca. Sedem fresk na obeh straneh oltafla upodablja slovensko mater od rojstva sina pa do gove smrti. Slovenska mati-trpinka, tako blizu b . Matere-mučenice, v svojem materinskem žrtvova®1 in trpljenju . . . Orgle na Taboru so bile delo slovečega doma#-'1 orgelskega mojstra Petra Rojca, ki je bil ded očeta. Imele so lesene piščali in sedem registrov bilo so kaj milozvočne, kot mi je omenil neki oisS[e\ iz Podtabora. Žal je cerkvica že trideset let zb>' njih in uporabljajo razglašen harmonij. Že dolg0 rajo farani denar za nove, ki bi jih taka zgodovin* cerkvica zaslužila, a vsota počasi raste. Saj podbr^ fara ni velika in bolj revna kot premožna. Morda ^ tudi v Avstraliji poleg mene kdo iz tega slovens^, kota ali bližine doma, pa bi rad dodal svoj dar ta namen. Morda v spomin na svojo mater ali mater, ki je mogoče že pred taborsko Marijo pr°S zanj, da bi se ne izgubil v tujini . . . Joža 2 ZANIMANJEM sem brala v “Mislih” poročilo 0 °limpijskem gradbišču. Pa naj še jaz povem nekaj ° Muenchenu in Nemčiji, od koder sem se pred ratkim vrnila. Ker so vsi glavni podatki že v janu-arski-februarski številki, sem bom tu omejila le na ‘astne vtise. prihodu v Muenchcn nas je Goethe Institut kaj nialu peljal na Olimpijski stadion. S stolpa je lep razgled po olimpijskem gradbišču, kjer vse dela z ^rzlično naglico. Tisti slavni šotor še ni končan. P oh se mj je zdelo, da je nemogoče končati vsa a do avgusta. A Nemci bodo že zmogli, tudi fi- nance za vedno dražji šotor, ki dobiva ves ta čas Sai tcliko kritike in javnega razpravljanja, kot naša ckončana Opera v Sydneyu. Vlada je pa zelo P''nosna nanj, saj ga prihajajo občudovat znanstve-p 1 v gradbeni stroki iz vseh koncev in krajev sveta. ^..°Sebno zanimanje zanj je med Rusi in Skandinavci, mislijo na to, da bi pod strehami iz podobne vič^ne snovi gojili zelenjavo. Tako so Nemci upra-, eno ponosni, da bo njihov izum tudi v korist C1°veštvu. drugi strani jezera so naredili krasen umetni s iz ruševin druge svetovne vojne, ga posejali tra av° in zasadili z drevjem. Tako se sedaj Muen- chenčani stan, 0 sprehajajo po ruševinah svojih nekdanjih _ ovanj . . _ Nemci res znajo vse izkoristiti. lde'a sem tudi tisto rusko cerkvico in meniha. . leiT> je bilo ob pripravah na Olimpijado že toliko Bl 'stan ' ■ 'ed a številnih turistov, največ seveda iz rado- StlQnosti- Menih prebije veliko časa v cerkvi ter gla- s P°je. Muenchenčani so po zelo ponosni, da so Protj0^' Protesti pomagali ruskemu menihu v borbi ^Ja. Geslo nad cerkvenimi vratmi se glasi: DA SILI VSI ENO. Že sedaj je cerkvica dobro ob- 1 vladi za obstanek svetišča. sele SPloh so Muenchenčani zelo prijazni ljudje in ve- \|ajo narave, posebno kadar sedijo ob vrčku piva. „jim. Sem bila presenečena, ko sem iz razgovorov z j;i(lo' sPoznala, da niso preveč navdušeni za Olimpi-hU[je ^krbi jih dvig cen, zlasti hrane, bojijo se pre-v 8a vrveža, tatvin in vlomov. Vse to pa bo nujno ^ Zl s tisoči udeležencev iger. nekaj drugega skrbi Bavarce pa tudi ostale ker |"c' Rusi. Brandtove vzhodne politike ne marajo, čij0 ’ bojijo, da bodo Rusi zasedli Zapadno Nem-t so zasedli Vzhodno. Preprost človek na razgovoru ne more skriti strahu, da Brandt Odpir firr, u,.^rata Rusom. Ta strah pred Rusi je tem večji, dobr 'Ze s' vzhodni meji (pravzaprav zidu), ki je zelo b^g 2astražena. Kljub temu vedno znova kdo tvega Z'^U ^.0C* n^m 'n ^uc^e na zaPadu se Čer,je J? ,nad streljanjem na te begunce. Svoje ogor- . Oč, Sl hladijo z dovtipi. Na primer: ^ n Je vprašal sinčka: “Kaj bi naredil, če bi kar bi F>odrli zid?” Fantek je odgovoril: “Splezal .naJvi.šje in najmočnejše drevo”. Po vprašanju Je fant odgovoril: “Da me begunci ne bi po- 0 L J Anica Smec M P I J 1 A 9 D 7 A 2 IN ŠE KAJ mendrali ...” — In vprašali so Ulbrichta (šefa Vzhodne Nemčije), kaj bi on naredil, če bi lepega dne zid izginil. Odgovoril je, da bi šel na zapad. Začudili so se, on je pa pojasnil: “Tako neumen pa nisem, da bi sam ostal na vzhodu . . Po sedemtedenskem tečaju v Muenchenu smo deset dni potovali po deželi, da bi dobili bolj realistično sliko svobodne Nemčije. V Berlinu ima človek občutek, da je ujet v kletko in se nenehno zaletava v steno. Peljali smo se z avtobusom in vedno znova in znova “butnili” v tisti nesrečni zid. Ni čudno, da toliko ljudi zboli na živcih ali pa celo naredi samomor. Tudi Vzhodni Berlin smo obiskali, a priti čez mejo ni tako enostavno. Najbolj smo se jezili, ko so nas trije vojaki eden za drugim merili od glave do peta, če nimamo morda ponarejenega potnega lista. Tudi v Vzhodnem Berlinu se v zadnjih letih mnogo gradi. Ljudje so bolj molčeči in vase zaprti, drugače pa vljudni. Človek dobi vtis, da se bojijo govoriti s tujci. Grupo vojakov srečaš na vsakih pet korakov. Nekaterim iz naše skupine se je strašno mudilo nazaj v varnost Zapadnega Berlina. Zapadni Berlin, pa tudi ostala velika mesta kot Hamburg, Hannover, Duesseldorf, Koeln, Frankfurt, Nuemberg ... so docela izbrisala posledice vojne. Le tu in tam najdeš kako porušeno znamenito stavbo kot spomenik. Ko si ogleduješ kako moderno tovarno, se ti zdi, da znajo modemi stroji celo misliti. Tehnika je res na višku. Med ljudmi je pa kljub gospodarskemu čudežu, tehniki in materialnemu blagostanju precej nezadovoljstva. Trenje med mlado in starejšo generacijo je še izrazitejše kot tu v Avstraliji. Starejši rod je ponosen (Konec na strani 143) L IZPOD SYDNEYSKIH P. Valcrian Jenko O.F.M. St. RaphuePs Slovenc Mission 311 Merrjlands Rd., Mcrrjlands, N.S.W., 2160 Tel.: 637-7147 Fr. Bernard Ambrožič O.F.M. 6 Wentworth Street Point Piper, N.S.VV. 2027 Tel.: 36 1525 V Merrylandsu je navadno slovenska služba božja vsako nedeljo ob 9:30 (zborovo petje) in ob 10:30 (včasih pojejo otroci, sicer je tiha maša). Prav tako je sv. maša vsako soboto ob polosmih zvečer. Pri tej maši (v sydneyski nadškofiji) lahko zadostite nedeljski dolžnosti. Enako je večerna maša vsak prvi petek v mesecu. Po petkovi maši je kratka pobožnost v čast Srcu Jezusovemu in blagoslov z Najsvetejšim. Vsako prvo soboto v mesecu pa je po večerni maši molitev za domovino in za proglasitev blaženim Slomška in Baraga. Poleg tega imamo večerno mašo tudi na nekatere pomembnejše praznike, ki jih praznujejo v domovini. Ti so sproti objavljeni v “MISLIH”. Nedelja, 21. maja, BINKOŠTI. (Merrylands kot navadno) 6:00 p.m.Canberra. Nedelja, 28. maja, PRESVETA TROJICA. (Merrylands to nedeljo samo ob 9:30) 11:00 Horsley Park (na slovenski zemlji) sv. maša, pete litanije. Sodeluje mešani pevski zbor. Sledi piknik. Nedelja. 4. junija, SVETO REŠNJE TELO. (Merrylands kot navadno) 10:30, St. John’s, Croydon Park. 2:30 p.m. Procesija sv. Rešnjega Telesa, WEST-MEAD BOYS HOME. Nedelja, 11. junija. (Deseta navadna) (Merrylands kot navadno) 10:30 St. Patrick’s, Sydney 5:00 p.m. Wollongong Nedelja, 18. junija (Enajsta navadna) (Merrylands kot navadno) 6:00 p.m.Canberra. KRSTI Ivan Varga, Blacktown. Oče Ivan, mati Ružiča, roj. Bugarin. Botrovala sta Ante in Ana Blaževič — 25. marca 1972. Marija Modlic, Croydon. Oče Franc, mati Ana, roj. .136 Rev. Dr. Ivan Mikula, Marist Plače, Cath. Prcsbjterj. Parramatta, N.S.VV., 2150 Tel.: 630-1115 Ztležič. Botrovala sta Toni in Julija Kovač — aprila 1972. Yvonne Fabec, Bankstovvn. Oče Toni, mati Gat,rJ jela, roj. Bombač. Botrovala sta Alojzij in Hrvatin — 2. aprila 1972. Leonie Michelle Marinič, Windang. Oče Janez, niat' Bernarda, roj. Baša. Botrovala sta Franc in Ana Ba^ WolIongong, 2. apr. 1972. Johnnv Habjan. Lidcombe. Oče Ivan, mati RuŽ'c3' roj. Podrugovič. Botrovala sta Ivan in Vera Musta —- 15. aprila 1972. Zlata Marija Korpič, Petersham. Oče Ludvik, 11,311 Marija, roj. Svetec. Botrovala sta Franc in Terezl,a Matuš — 16. aprila 1972. Marija Koščak. Redfem. Oče Jože, mati Vida, r Gustinčič. Botrovala sta Maks in Marija Špilar 22. aprila 1972. | Vsem malčkom, staršem in botrom iskrene čestitke * UDELEŽBA ZA PRAZNIKE v naši cerkvi v Vese’ lovem je bila presenetljiva. Ze za cvetno nedelj0 . je pokazalo, da so prazniki blizu in je bilo pri 0 mašah precej več rojakov kot navadne nedelje-Veliki četrtek je privabil kakih sto rojakov. Na)" zvesti so ostali še po sv. maši in molili pred okra nim stranskim oltarjem, kjer je bilo shranjeno **. svetejše. Zmolili smo celo “Uro molitve za zedinJe^ kristjanov”. — Na veliki petek je bila liturgij* dveh krajih, v Leichhardtu in Merrylandsu. C & sv. Jožefa v Leichhardtu je bila polna, pa tudi sti spovedovanja je bilo pred začetkom obredov. y je bila lepa udeležba v Merrylandsu, toda 0l,e ^ Leichhardtu ni dosegla. Nabirka tega dne je Sveto Deželo. — Veliko soboto zvečer smo irnal' dosti vernikov, ki so lepo sodelovali pri obredih ,f goslova ognja, sveče in krstne vode. Višek ve^'erj!|.st-bil, ko smo z gorečimi svečami v rokah obnovil' ne obljube in ko je kmalu nato s kora zadonela luja. — Na velikonočno nedeljo je bila cerkev STOLPOV ^jhna pri obeh mašah. Nekdo je dejal, da je bilo *Ul,aj cerkve še enkrat toliko ljudi, kot znotraj. Tudi v niestu je bila na veliko noč po dolgih tednih zopet s'°Venska služba božja, ker je p. Bernard že toliko °kreval po operaciji, da je bil na razpolago. Čeprav )e bilo za to službo božjo povedano le zadnjo mi-nuto, je prišlo dosti rojakov. — Na veliko noč je bila večerna sv. maša tudi v Wollongongu. Pogrešali Sni0 nekaj rednih obiskovalcev. Na poti v Wollongong Se,n srečal skupino rojakov, ki se je peljala v Syd- neV na družabno prireditev. Bolj vesel bi bil, ko bi M srečal pri slovenski maši v Wollongongu. Kdo je e sUšal, da bi bil v domovini ples na samo veliko Pa tudi med nami v Avstraliji je bil menda etcs prvič! Kdor ve, da ni bil prvič, nas se oglasi. Tradicionalno pirhovanje v Paddingtonu na velikonočni ponedeljek je bilo letos prvič že po-P°ldne namesto zvečer. Kljub deževnemu vremenu se le zbralo blizu 200 rojakov. Prireditev je prinesla ^dbenemu fondu v Veselovem $251.00. Iskren Bog ^a^a) udeležencem, pomočnikom in ženam, ki so ^Pekle potice, pripravile hrano itd. K pirhovanju v ^addingtonu bi rad pripomenil samo še to, da smo Sov, pisanim živžavom rojakov pogrešali prekmurske 0rice. Le kje so se držali? ve cev velikonočni darovi za gradnjo cerk- bomo (z avtomobili) skupno odpeljali ob 1:45 pop. proti Westmeadu. so prišli v velikem številu. Posameznih daroval- je bilo 231. Skupno ti darovi znesejo 52,175. ^ Bogu in darovalcem! Pokazali so, da razu- . )°> da so potrebe ob zidanju cerkve velike in iz- ^ 1 ogromni. Ostanite nam zvesti še naprej, da bo-fcimpreje poplačali dolg! Junijski “Rafael” bo pri-. e imena, proti koncu junija pa boste prejeli po-a> da boste reklamirali takso za darove našemu ^ 'ni v Veselovem. Kdor želi pred koncem finanč-®a leta še kaj darovati, je dobrodošel. letos zopet telova procesija rojake lepo prosim, da se udeleže TELOVE w°CESIJE, ki bo letos v nedeljo 4. junija 1972 v 1^estrnead Boys‘ Home. Začetek ob 2:30 popoldne. ^ ^eški zavod, ki ga vodijo maristi, je pri Westmead Cniški postaji. Proccsijo bo vodil prevzvišeni g. Edvard Kclly in bo imel tudi nagovor. Procesija zaključila z blagoslovom z Najsvetejšim. — , aJ> ko imamo Slovenci svoio cerkev, ie še boli NARODNE NOŠE, POZOR! VSE, KI IMAJO NARODNE NOSE, LEPO NAPROŠAM. DA PRIDEJO V NJIH NA TELOVSKO PROCESIJO V NEDELJO, 4. JUNIJA 1972. OB 2:30 POPOLDNE V WESTMEAD BOYS' HOME (blizu Parramatta Shovvground). — LETOS SMO BILI ZOPET URADNO NAPROŠENI ZA UDELEŽBO V NOŠAH. ZATO NAJ NOBENA NE OSTANE V OMARI, VSE NAJ PRIDEJO NA DAN! NAŠ JUBILANT p. Bernard je kar čedno praznoval svoja dva jubileja: 60-letnico redovnih obljub v redu sv. Frančiška (obletnica je bila 1. aprila) in pa 80-letnico rojstva (ta je bila 20. aprila). Za rojstni dan ga je povabil na večerjo njegov prijatelj, dobro znani in priznani umetnik Stanislav Rapotec. Okrog p. Bernarda se je ob tej priliki zbralo še nekaj drugih znancev. Vsekakor lepa pozornost. Kot sem opazil v patrovi sobi, je prejel za svoj jubilej cel kup telegramov, da voščilnih kartic niti ne omenjam. Tudi s tem so mnogi pokazali spoštovanje do našega jubilanta in prepričan sem, da pater no bo pozabil tudi v bodoče vključiti svojih znancev in dobrotnikov v dnevne molitve. Avstralski frančiškani so p. Bernardu pripravili prijetne in domače slavje. Saj nas avstralski sobratje smatrajo kot svoje in smo res vsi ena velika Frančiškova družina. P. provincial je za to slovesnost sklical vse sobrate velikega Sydneya in po telefonu poklical na slovesnost tudi p. Bazilija, novega urednika “Misli”, ki je prihitel na praznovanje iz Melbourna. Tako smo se zbrali na Anzac Day, 25. aprila, v samostanu na Waverley. Pater Bernard je najprej v kapeli opravil svojo jubilejno mašo. P. rovincial je lepo povedal, kako je p. Bernard skozi šestdeset let zvesto držal besedo, ki jo je dal Bogu. Takih zgledov stanovitnosti nam je treba zlasti danes, ko se beseda (pt"u> da se pokažemo pri tej verski manifestaciji Šasiji), da ne bodo rekli Avstralci, “kje pa so ti Seveda pa glavni namen procesijo ni raz-^u'' anie’ amPa*4> Ja' no izpovemo in utrdimo h, vero v resnično pričujočnost Jezusa v oltarnem ^atnenn,! ljeri 0r ima prostor v avtomobilu in bi bil priprav-vo? ^kemu rojaku nuditi prevoz, ali kdor želi pre-t)ri(jea'i kdor ne ve, kako se pride v Westmead, naj 4- junija ob 1:30 pop. v Merrjlands. Od tu se C RK VENI PEVSKI ZBOR V MERR YLAN DSU vas vljudno vabi na DOBRODELNI PIKNIK ki bo v nedeljo, 28. maja 1972, na slovenski zemlji, Lot 45 Ferrers Road. Horsley Park Ob 11:00 sveta maša na prostem, nato pete litanije (šmarnice). — Popoldne sledi piknik, prosta zabava in ples. DOBIČEK bo za VESELOVSKI GRADBENI FOND Lepo vabljeni in dobrodošli! tako brez pomisleka prelomi, ko zvestoba že ob majhni težavi odpove, ko mnogi menjajo svoje ideale in svoje mišljenje kot se menja obleka . . . Cerkveni slovesnosti je sledila zakuska, po kateri so prišli na vrsto govori. Vsi avstralski patri imajo našega jubilanta iz vseh teh let bivanja v Avstraliji v najlepšem spominu. Spodobi se in je samo ob sebi razumljivo, da tudi naša sydneyska skupnost proslavi patrova jubileja. Zaenkrat še ne morem poročati nič točnega, a prišlo bo verjetno na vrsto meseca julija. Kako in kaj, boste pravočasno zvedeli po posebnem pismu. S patrom Bernardom o tem še nisem govoril, računov brez krčmarja pa nočem delati. Ga bomo že nekako prepričali, kaj se spodobi, sicer nam bo zmešal račune . . . SVETA MAŠA NA DOMU z verskim razgovorom med člani družine in prijatelji se zelo priporoča kot priprava na evharistični kongres, ki bo naslednje leto v Melbournu. Kot beremo v Mislih, so melbournski rojaki tudi s tem lepo začeli. Tu sem že pred enim letom imel o tem oznanila, a odziva ni bilo. Le enkrat sem imel mašo pri slovenski družini. Lepo in prav bi bilo, da bi se v tej točki premaknili. Kaj ni čast za vsako družino, če pride vanjo pri da- * cfi ritvi Kristus sam? Kot so se zbirali prvi kristjani, zberemo okrog oltarja-mize in res počutimo kot dru žina bratov in sester, članov božjega ljudstva. 01* nem se za tako priliko lahko povabi sosede-rojake’ morda tudi take, ki se drugače bolj redko udeležujejo nedeljske maše. Mogoče jih bo ravno takale masa o® domu spet zbližala z Bogom. ŠKOFOV OBISK. SVETA BIRMA, BLAGOSLOVITEV NAŠE CERKVE ... vse to je v načrtu za četek leta 1973., ko bo med nami pomožni ljubljan^1 škof dr. Stanislav Lenič. Ob priliki kongresa bo iskal naselbine slovenskih izseljencev. Pri nas bo 1,3 sporedu tudi blagoslovitev cerkve, ki bo, vsaj uPal^| do takrat že končana. Čim prej prijavite otroke, ki takrat lahko prejeli zakrament svete birme, da zač°e mo s poukom. Ne čakajte do zadnjega! Urediti n'1*' ramo spored krščanskega nauka kot pripravo. Na pre pozne prijave se ne bomo mogli ozirati, pa četudi zamera. Mnogi starši se za verski pouk svojih otro*1 vse premalo brigajo — ko otrok doraste in gre sv0,<> pot, je pa prepozno. Dosti žalostnih zgledov že ima*1*0 med našo doraščajočo mladino, ki se tako odtuji B0" gu, narodu in — staršem . . . P. Valerij®11 Z Vseh Vetrov ZAVODU “SLOVENIK” V RIMU je rajni Zdravko Novak, ki je pred nekaj meseci umrl v Clevelandu, zapustil svojo ogromno zbirko zamejskega in begunskega tiska, ki ga je s čudovito vztrajnostjo zbiral celih 25 let. To je vse od takrat, ko je leta 1945 zaradi komunizma zapustil domovino. V težki bolezni malo pred smrtjo je objavil poziv na vse slovenske publikacije širom po svetu, naj začno pošiljati svoje izvode SLOVENIKU in ni dvoma, da se to zdaj godi. Slovenski zavod v Rimu je z veseljem sprejel Novakovo zapuščino in z njo obogatil svojo knjižnico, ki bo prav zaradi te zbirke verjetno nekaj edinstvenega za kulturno zgodovino slovenstva po svetu. INDIJA SE JE ODDAHNILA, odkar se je Vzhodni Pakistan spremenil v Bangla Desh. Oddahnila se je v raznih pogledih. Z novo državo se je povezala v iskreno prijateljstvo, kljub velikim potrebam doma obilno pomaga Bengalcem onkraj meje. Zahodni Pakistan je doživel ponižanje, ki ga je v resnici zaslužil. Zdaj se ni več bati, da bi neprestano žugal Indiji z raznimi oboroženimi sovražnostmi — zlasti zaradi Kašmirja. Tako tudi Indiji ne bo treba biti do zob oboroženi in se bo lahko posvetila drugim važnim zadevam. Zunanje znamenje tega oddiha je gotovo izid volitev v letošnjem marcu, ko je predsednica Indira znova prejela močno zaupnico. AMERIŠKI CIVILIZACIJI GROZI PROPAD, tako je dejal kardinal v St. Louisu J. J. Carberry v novo- letnem nagovoru. “V svetovni zgodovini najd6^ opis civilizacij ki so se v svoji dobi visoko dvi in cvetele, pa so začele propadati in so končno kraja zginile. Podoba naše dežele Amerike nam kriva prav take značilnosti, ki so jih kazale ^ civilizacije pred svojim propadom. Pozabljamo de^ božjih zapovedi, ne ljubimo več svojega bliŽn)e' Nismo več vznemirjeni zaradi naraščanja zloc*11 doma in po svetu. Brezbrižni smo do razstavljanj® širjenja nesramnega tiska in slik. Težko življenje trpljenje drugih nas nič več ne gane. Celo ne ,h.. otroci postajajo žrtve modeme pomehkužene dro ^ V sebičnem samoljubju spregledujemo propadanje ralnih vrednot . . .” .j, PREVEC RIŽA V AZIJI. Takole začenja uv^ slovenskega časnika sredi letošnjega januarja: “§e P ^ nekaj leti je bil dober del Azije v vednem str® pred lakoto. Ta sc je tudi dejansko skoraj redno F j javljala v raznih delih Azije, če je vreme k°^1 .|C. odpovedalo. Zdaj pa, po par letih ‘zelene’ revoln je v večini azijskih držav preobilje riža. cene padajo in pridelovavci ne vedo, kam z ^ Države, ki so nekdaj riž uvažale, ga imajo zdaj volj, ali pa celo za izvoz”. p. ŽIVLJENJSKA DOBA človeka se je v našem ^ hodnem svetu v novejšem času dvignila. Konec P‘^ šnjega stoletja je znašala za moške poprečno -je za ženske 36 let. Leta 1969 je znašalo to p°Prt m 73 let. Za leto 1990 napovedujejo, da bodo )udje dočakali poprečno 85 let in tudi stoletnikov 0 vedno več. Bolezni prihodnosti hodo v glavnem z'včne: nervoza itd. težnost je sila, ki povzroča, da zemlja vleče nase predmete, ki niso dobro podprti v zraku, zato Padajo. Težnost je torej naravna sila, ki je človek n> mogel podjarmiti. Vse druge naravne sile je že vse spravil podse. Pravijo, da bo kmalu po u 2,000 tudi težnosti postrigel peruti. In se bodo Sodile čiIcine rej; >ja hrbet si bo človek oprtal apa-rat> ki bo kljuboval težnosti. In če bo tisti človek stanoval v kaki stolpnici, mu ne bo treba ne stopnic ®e dvigala. Kar skozi okno bo stopil na prosto in sc ‘P° gladko spustil na tla: takoj ob stolpnici, lahko Pa tudi nekaj blokov proč, kakor bo pač imel na-^erjeno in naperjeno svojo trenutno breztežno pot. ^0r bo dočakal, bo videl, če bo res. ŽOLČNI KAMNI so zelo znana in pogostna bole-g ’ pa tudi jako nevarna. Kaj to bolezen povzroča, niso dognali. Žolčne kamne odpravljajo z opera-’ ki je skoraj zmerom uspešna in bolniku vrne ravje. Vsak tak bolnik — in še zdravnik povrhu — ^ Pa bil vesel, če bi se dali žolčni kamni odpraviti operacije. In res skuša zdravniška znanost doseči c'lj- Prihaja poročilo iz Amerike, da so v nekem avstvenem zavodu nekaterim takim bolnikom že dal ^°*'-nc kamne s tabletami. Upajo, da se bo tako zdravljenje raztegniti na večino bolnikov. ^ESTO NEW YORK postaja, kakor vsa druga pr mesta, tudi vedno bolj čmo po svojem Rivalstvu. Beli se selijo iz mestne džungle na de- • ali v manjša mesta, črnci pa se selijo vanjo iz * V zadnjem desetletju se je po statistiki ljudskega C v* 'zse*'*° 'z Ncw Yorka 955,519 belcev, torej sedmi prebivalec. Ker se je v tem času rodilo y '^92 belih otrok več kot pa je belcev umrlo, je y mestu dejansko le 617,127 manj belih meščanov. slv;|StCm ^asu se dvignilo število črnega prebival-D ‘ S Pr‘se1itvij° za 435,000, s previškom rojstev 5t srr>njo pa za 702,903. Po zadnjem ljudskem 1 Ju ima mesto New York 6,023,555 belih in ^ ’^25 črnih meščanov. °Veku se zdi čudno, ko bere takole statistiko ljudi po barvi kože. Pri človeku je važno, bi n°s' v srcu, ne kakšne barve je. Vsi smo si, ali ^jo' VSa^ mora^ biti — bratje in sestre. A tega no- r0(j v^asih razumeti niti belci niti črnci in tako se Pfoblemi, ki jih je na tem polju Amerika p?'na. % DOBRE NOVICE je tiskal neki list v rne-ijgr Cramento v Califomiji. Nič ni poročal o zločinih, >n pretepih. Pisal je na primer: V Združenih v preteklem letu 194,459,483 državljanov ni Hi 'j1*,0 nobenega zločina, 4,896,720 študentov se •»Ov težilo nobenih izgredov, 201,294,710 državlja-Uporabljalo prepovedanih mamil. To so bile Samo “dobre novice”. List je imel 10,000 °čnilc Sot, M 'Sli °v v Ameriki, in 9 onstran morja. Bilo je ^aj, 1972. pa premalo, da bi mogel dolgo izhajati. Same take in podobne “dobre novice” so bile za ljudi nezanimive, na list se niso hoteli naročati — moral je prenehati. Ljudje pač rajši berejo “senzacije”. ZA OPERO V SYDNEYU so v začetku izračunali, da bo stala 7,200.000 dolarjev. Med gradnjo operne palače se je kmalu izkazalo, da s tako majhno vsoto ne bodo mogli kaj prida napraviti. Že leta 1965 so povedali, da bo treba vložiti v gradbo najmanj 45 milijonov. Zdaj je vsota narasla že na 110 milijonov. Neka Angležinja, ki se je pred nekaj leti vselila v Avstralijo, sprašuje v pismu na urednika lista THE AUSTRALIAN, kako naj se tak izdatek za opero opraviči, ko na primer za avstralske črnce ni denarja, da bi jim oblasti pomagale iz njihove strahotne mi-zcrije. V BUENOS AIRESU in bližnji okolici deluje blizu deset sobotnih slovenskih šol za otroke. Vseh učencev in učenk je bilo lani 620. Učnih moči za te šole je bilo 66, največ žene in dekleta. Lepo število duhovnikov je pa poučevalo na teh šolah krščanski nauk, seveda v slovenščini. Poleg teh slovenskih šol v območju Buenos Airesa obstoje še nekatere druge v zunanjih naselbinah širom po Argentini. — Kje smo mi za našimi argentinskimi rojaki . . . Pri tem poročilu se nehote sprašujem z Melbournskim Janezom, zakaj Slovenska izseljenska matica kot narodna in kulturna ustanova o vsem tem — molči? V STUTTGARTU NA NEMŠKEM so jugoslovanske matere, ki so tam na delu, v enem samem letu dale Nemcem v posvojitev 300 otrok. Tako poroča ljubljansko DELO in dostavlja: “Boli nas, ko prodajamo svoje moči in znanje tujini, najbolj pa, da oddajamo celo svoje otroke. Tako se krha košček za koščkom naše domovine. ‘Materinska’ ljubezen se prerada ukloni denarju. Otrok je huda ovira pri takem garaškem delu, kot ga ponuja našim delavcem tujina: ne samo dodatna skrb, tudi dodatni stroški. Kaj je tedaj lažjega kot oddati otroka v rejo drugam . . “UNIVERSE JA PAN” je ime ladji velikanki, doslej največji, pravijo, ki je pripeljala preko Atlantika v Severno Ameriko 2,350,000 sodov surovega olja iz Irana in Kuvajta. Tam imajo za olje čistilnico, ki je naročila še 6 takih pošiljk iz omenjenih dežel. Ladja ima 326,562 ton. Taka ladja nič ne pogreša Sueškega kanala, ker je za njen obseg itak preplitev in morda celo preozek, tudi če bi bil odprt. STALINOVA SVETLANA, poročena Mrs. Peters, se je po 22 mesecih zakona ločila od moža Williama. Živela sta v neki zadrugi v državi Arizona, kjer je vse življenje komunalno, čeprav ne ravno komunistično v navadnem pomenu besede. Tako življenje Svetlani ni prijalo. Kupila si je lastno hišo in se vanjo preselila z deset mesecev staro hčerko. Izjavila je: Priznavam privatno lastnino, komunalno življenje ni zame. Zato sem zapustila Sovjetijo. KOTIČEK NAŠIH MALIH MOJA MAMICA MAMICA MOJA JE STRAŠNO BOGATA, NIMA ZLATA IN JE VENDAR VSA ZLATA. ZLATE SO NJENE OČI, ZLATI SO NJENI LASJE, ZLATO JE NJENO SRCE. MOJE POČITNICE Danes se vam tudi jaz oglašam. Rad bi vam opisal, kako sam preživel počitnice. Šolo sem dobro izdelal in mi je mamica kupila za nagrado nogometno žogo. Za božič smo dobili obisk iz Sydneya in tako sem imel 14 dni družbo. Ker smo imeli lepo vreme, smo se šli vsak dan kopat. Naučil sem plavati in skakati iz skakalnice. Še veliko bi vam lahko napisal, ampak naj bo za danes dovolj. Počitnic je konec, zdaj moram biti zopet priden v šoli, da bo enkrat kaj iz mene. Lepe pozdrave vsem! — Marjan Lončar, Kew, Victoria. NA GORENJSKEM SEM BILA Ker vam še nisem vsega povedala o svojem obisku Slovenije, bom danes nadaljevala. Neki dan mi je mama povedala, da gremo na Brezje. Vozili smo se dolgo in med potjo videli marsikaj lepega. Ko se nam je od daleč pokazala cerkev, se mi je zdela zelo majhna. Ko pa smo prišli zraven, sem videla, da je zelo velika. Ko smo vstopili, sem se začudila, tako je lepa. Posebno kapela Marije Pomagaj. Molili smo pred Marijino podobo in se priporočili njenemu varstvu. Videla sem po stenah dosti zahval in sem vprašala mamo, zakaj vse to. Povedala mi je, da so to zahvale ljudi, ki so bili ozdravljeni ali uslišani v drugih prošnjah. Iz Brezij smo nadaljevali pot proti Bohinju. Tam smo se le malo časa ustavili, ker smo hoteli videti tudi Bled. Komaj sem čakala, da pridemo tja. A začelo je deževati in bila sem žalostna, ker sem se bala, da ne bomo mogli obiskati Otoka. Ko smo prispeli tja, je dež ponehal. Poiskali smo čoln in ko smo stopili v njega, sem se začudila: na njem sem videla napisano moje ime. Čoln so torej klicali tako kot mene. Pocukala sem mamo in ji pokazala napis, pogledale smo se in posmejale. Na Otoku smo obiskali cerkev in si ogledali njene zanimivosti. Tudi za vrv sem potegnila in si zaželel®; da bi še kdaj obiskali domovino staršev. Ko smo 1,1 spet v čolnu, smo tudi zapeli. Vso pot do doma sVa si imeli s sestrico Judito dosti povedati. Lep pozdrav vsem kotičkarjem! — Mirjam Ba'i'ar' Fairfield, N.S.W. OBISK SLAKOV Ker se je oglasil v Kotiček moj brat Marjan, hočem tudi jaz. Danes bi vam rada napisala nekaj 0 obisku Slakov, ki so prišli čez široki ocean, da r,al1’ prinesejo v pesmi in muziki košček naše lepe Slove nije. Očka in mamica sta tudi meni in bratu obljub'*3' da bova šla na koncert, če bova pridna. Najprej sV_3 jih videla in slišala, ko so v naši cerkvici pri 111 zapeli dve Marijini pesmi. Popoldne pa smo šli v ve. liko dvorano v mestu, kjer se je zbralo veliko l)u ' (Konec na naslednji stra Dragi otroci! Danes objavljamo v Kotičku sliko HELE^ HRAST, ki živi s svojimi starši v Sjdneju. Tao1^ bila Helena tudi rojena. Ves čas obiskuje katoH* , šole; zdaj je že tretje leto incd najboljšimi učenk8*" na katoliški srednji šoli Cedron College, Mern**111 V športu je najbolj uspešna pri košarki, doma Pa zelo rada ukvarja z domačimi živalmi. Kljub temu, da je bila Helena rojena v Avstra*1^ že od detinstva zelo dobro obvlada slovenski j Ni imela prilike obiskovati slovenske šole, je pa Ti k imela slovensko šolo doma. Saj je že škof Slon^. rekel, da je prva otrokova šola DOM in STARŠI P1’’ učitelji. Danes Hrastova mama lahko ponosno P®* ' da Helena z njo govori samo slovensko. Enako ** lenin starejši brat s> Andrej, ki na univerzi dira ekonomijo. Helena redno nedeljsko mašo v “ cerkvi v YVent»ortbvl^ kadar le more, pa rada tudi v sl°ve® , cerkev sv. Rafaela-vi, da slovenskega zika ne bo nikoli f° bila. .p. Naj bi imela H . va Helena med dragi otroci, mnog® snemavcev! d pAlRFIELD, N.S.W. — Z veseljem smo prejeli že 8° številko “Misli” iz Melbourna in toplo se Vam U Valimo za dobroto, da ste ob bolezni p. Bernarda li ^Prejeli ter ga boste nadaljevali. Naš nadvse pri-‘Jeni mesečnik vedno komaj čakamo, pa tudi hitro beremo. I^eliko smo dolžni bivšem uredniku, našemu jubi-l^11111 p. Bernardu, ki nam je list toliko let urejeval d ’_0toko svojega življenja žrtvoval za nas. Tudi naša ^na mu kliče: Bog Vas živi še na mnoga leta! > zvesti naročniki pošiljamo za naročnino in se-za Sklad. Priporočamo se za več Križank. n°gim boste ustregli z njimi. Po$tr Ve^no se z veseljem spominjamo prijaznosti in ob re^e> ki smo jo bili deležni v Baragovem domu, v Pnliki počitnic v Melbournu. Iskrene pozdrave • —- Rihard in Karla Twrdy. sy(j ' •JOHNS PARK, N.S.W. — Res lepa je naša ®eyska cerkvica, kjer se zbiramo Slovenci k ma-Sj 0 poslušamo v njej našo besedo in našo pesem, Petj!|arn zdi, da je to košček domovine. Maša brez Soj, se mi zdi tiha in žalostna. Sama pevske spo-((J^ti nimam, zato pa še bolj spoštujem petje in sv0j- Va'ežna cerkvenemu zboru, ki nas razveseljuje s v9ja 1 glasovi. Pevci dosti žrtvujejo za skupnost z ^ 1 'n rednim petjem. ei0v4Prieana sem> da ie pesem najboljše zdravilo za 8oVe S’ k* Je otožen in osamljen, zlasti če je v njena , materinskem jeziku. Ob pesmi se kar pozabi križi in težave življenja so vsaj za nekaj KdCr 0v lažji. Pokojni p. Odilo je tudi večkrat rekel: . P°je, dvakrat moli! Naj s naša cerkvica in slovenska pesem v njej Cn0 ve*‘ko slovensko družino. V Veselovem •Visrj Veseli — vsa nesoglasja pa pustimo doma! en pozdrav vsem! — Marija Klemens. 'k ,-> ^ KOTIČKA) " ■'-anej601 čaka'a začetka in res so tako lepo zaigrali ^Do *’ t)i se marsikdo hotel kar zavrteti. Po- n Sk'° Se smeia'‘ ^an' Osojnikovi. Meni pa je ** dne J °’j všeč pesem, ki poje o mami, kako dan Piš,. čaka sina, da se vrne iz tujine ali pa ji vsaj b °8a mama! P ^ h V ? M ■ MaJ> 1972. PORT LINCOLN, S.A. — Ker je maj ravno mesec materinskega dneva, sem se spomnila na tole zgodbico, ki sem jo enkrat brala v “Trinkovem Koledarju”. Govori o materi in z njo primerja tudi materinski jezik. Takole nekako se glasi: Nekoč se je v gostilni ustavil slikar in ker ni imel s čim plačati večerje, je mimogrede naslikal na kos deske hišno gospodinjo. Čez nekaj let je ta mati umrla in njen mož ter sinovi je niso mogli pozabiti. Obesili so njeno podobo na steno, od koder jih je mati gledala tako milo in ljubeznivo, kakor bi bila živa. Slikar, ki je mater naslikal, pa je postal imeniten in njegove slike so postale velike vrednosti. Sinovi so bili željni denarja in so prišli na idejo, da bi prodali materino sliko. Oče ni bil za to, končno pa je le popustil in slika je šla iz hiše za velike denarje. Družina je obogatela, a stena je bila mrzla in pusta, ker iz nje ni več gledala na svoje otroke materina slika. Kmalu je bilo v hiši konec ljubezni, zaradi denarja so se med seboj sprli in nesreča je končno dom razdejala. Tudi naš materinski jezik je kakor ta podoba matere. Je milozvočen in diši po domu. Žal se dandanes toliki trudijo samo ia to, kar prinaša dobiček — za ideale ne marajo več. In tako mnogi prodajo svoj jezik, ki je velika vrednota. Pozabijo, da je materinski jezik nevidna nit, ki veže človeka na tujem v ljubezni do rodnega doma, kjer je imel krščansko vzgojo in materinsko ljubezen. Marsikoga misel na dom zadržuje, da ne krene na krivo pot. Ko ta pade, ko se materinski jezik pozabi, potem se kljub blagostanju v nas naseli nemir. Izruvanci postanemo, ljudje brez doma in matere, pa četudi bi imeli v žepu milijone. Zato slovenski duhovnik, ki je in mora biti idealist že po svojem poklicu, kakor oče skrbi, da med izseljenskim narodom ne bo izgubljena ta dragocenost, ki nam jo je podaril Bog sam. Bog daj, da bi mu sledili in to bogastvo tudi ohranili. — Roža Franco. MELBOURNE, Vic. — Ko sem se v februarju u-deležil v stolnici nadškofove maše in molitev raznih narodnosti kot pripravo na kongres, sem na mizici pri vhodu vzel tudi skromno podobico. Bilo jih je več sto in vsak obiskovalec jo je lahko dobil. Šele doma sem jo prebral in me je njena vsebina res ganila ter mi tudi vzbudila vest. Na zadnji strani podobice je bilo pod naslovom “Odprto pismo moškim” natiskano, kar bom tu prevedel v slovenski jezik: Ženska sem . . . Tvoja žena sem, zaročenka, mati, hči, sestra, prijateljica. Tvoje pomoči potrebujem. Ustvarjena sem bila, da dam svetu nežnost in milino, razumevanje, lepoto in ljubezen. Vedno težja je moja naloga izvrševati svoje poslanstvo. Mnogi ljudje v reklamah, filmih, televizijskih in radijskih sporedih prezirajo moje notranje lastnosti in me spet in spet uporabljajo zgolj kot simbol spolnosti. To me ponižuje, uničuje moje dostojanstvo, mi brani, da bi bila resnično to, kar ti hočeš, da sein . . . zgled lepote, duhovnosti in ljubezni . . . za moje otroke, moža, mojemu Bogu in narodu. Tvojo pomoč potrebujem, da se zopet dvignem k svojemu resničnemu poklicu, da bom zopet zmožna izpolniti namen, za katerega sem bila ustvarjena. Kajne, da boš našel pot in mi pomagal? Pod temi vrsticami sta bila kot avtorja podpisana: Sy in Juli Miller. Neznani imeni, pa v srcu sem jima hvaležen za te vrstice, ki so vsaj mene spomnile na marsikaj. Morda bodo tudi Tebi, ki to bereš, pomagale do pravilnega gledanja ženskega spola. — Franko Vižintin. MERRYLANDS, N.S.W. — Dragi p. urednik! Hvala lepa za aprilsko številko “MISLI”. Res je prišla precej kasno, je pa zato toliko bolj zanimiva. Izgovorov in opravičil, da se je zakasnila, imaš gotovo cel koš; med temi so velikonočni prazniki, dušno-pastirski obisk Adelaide, stavka na pošti, itd. Opravičuje in “ven maže” te pa tudi dejstvo, da je to šele druga številka pod tvojim uredništvom in da se 1,15 čisto na tiru. Polovica aprilske jc kar p. Bernardo'e' ali o njem, ali pa izpod njegovega peresa. In pfaV *e' da je tako. Morda bo kdo rekel, da drug drug6^ “kadimo”. Naj reče, kar hoče. Dejstvo je: ko pr . nekdo do tako lepih jubilejev, kot je 80-letnica stva in 60-letnica službe Bogu v redovnem stanu, J prav, da se človek ustavi in razmišlja ter se ob ta obilnem delu in uspehih navdušuje in si daje pog! Kar se mi mlajši (čeprav že sivi ali plešasti) lahk° učimo od p. Bernarda, je njegov zagon in navdu^" nje za vse dobro, ki mu ga kljub osemdesetim I*-1 ne manjka. V tem prekaša marsikaterega Pater je pokazal veliko vztrajnost, ko je šestnajst urejeval list “MISLI”, prebrodil marsikatero 1 ^ in ga dvignil do lepe višine. Pa tudi danes patcr . ne uživa pokoja: vedno je ljubil delo in ga še sed«1 Komaj je zlezel iz postelje po operaciji, že je ivljaU za mizo in pisal za “Misli”, začel zopet oprav službo hišnega kaplana pri sestrah na Point P>P SV1*' I in nadaljeval z rednimi slovenskimi mašami v . neyu in Croydon Parku. Če je treba, se niti ne D 3I1 iti maševat za rojake v Wollongong, Canberro, Newcastle. Zato vzbuja v vseh rojakih občudova«' r«i §0i in spoštovanje. Bog daj, da bi še dosti lepega nap in storil! — P. Valerijan. PHOTO STUDIO VARDAR 108 GERTRUDE STREET, FITZROY, MELBOURNE, VIC. (blizu je Exibition Building) TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733 IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske .razne. Preslikava in povečuje fotografije, čmo-bele in barvne. POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9—6. Govorimo slovensko VAŠ FOTOGRAF: PAUL NIKOLICH Želite domačo postrežbo po zmerni ceni in v slovenskem jeziku? CONTINENTAL GALA RESTAURANT 201 Brunswick Street, FITZROY, Victoria Vam je na razpolago vsak dan od 12 — 2 in od 5 — 9:30 — razen ob nedeljah 2a posebne prilike (poroke, krstitke, rojstne dneve, obletnice . . .) se pogovorite z lastnikom! Prostora je za štirideset oseb. Priporočata se EMIL in STANISLAVA FATOV1C Telefon: 41 3651 pOZANlMAJTE SE ZA NAŠO CENO DELA! Z vsemi strešnimi deli, !| naj bodo nove konstrukcije, prenovitve, ali razna manjša popravila, ;> Vam bo dobro in po zmernih cenah ! ustreglo slovensko podjetje Alphington Roofing Contractors (Anton Bransperger) • 1 46 Varraford Ave. ALPHINGTON, Vic. 3078 | Telefon: 48 6722 s °TOenimo se seveda lahko v domačem jeziku ' ^■Mpijada 1972 — konec) ^ Sv°je delo, da je s svojo pridnostjo v tako krat-po vojni deželo zopet postavil na noge. \,|adir« očita, da ne znajo ceniti truda svojih staršev. ^dil>a z druge strani pa očita svojim roditeljem vSa.V°ine zločine in krivice. Ti se izgovarjajo, da k* *ačetku niso vedeli, kaj se je dogajalo po ta-lij Mladina tudi zelo kritizira socialne krivice, %e' je rodila idustrializacija. V strojih vidijo mon-^ ogrožajo človeka in počasi iz njega napravijo v zadnjih letih mladina pogosto obravnava ^Probleme sezonskih delavcev. t|eu)^eve teh problemov najdeš na pretek v sodobni 1 literaturi. Zdi se mi, da Nemcem ns manjka manjka jim pa prav gotovo zdravega hu-W ' k ocen naših predavateljev na Goethejevem .U sem dobila vtis, da imajo zanje le tista dela Pr0(,i 0 vrednost, ki na dolgo in široko razpravljajo >n temne strani življenja. \ j te£aj je bil tako dobro in resno organiziran, Is . 0 imeli le malo prostega časa. Enkrat sem pa k»j v ^knila domov in drugič v Italijo. Pa drugič ei 0 tem. V v, . MaJ, 1972. ŠOFERSKI POUK V SLOVENŠČINI Nudi ga vam z veseljem “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST, 2165 N.SAV. TELEFON: 72-1583 VREMENSKA UGANKA Iz zlogov: AL, AN, AR, BLA, CA, CI, ČU, DAK, E, E, ED, EV, HI, IK, IN, JA, JA, JE, JU, KO, KRU, LA, LO, MNO, NA, NA, NA, NI, NIJ, NIK, NO, NO, O, PA, PO, REH, RI, RO, ROK, SEST, STA, TEKT, TOST, VA, VEN, ZA, ŽI — sestavi besede, ki pomenijo sledeče: 1. posebnež, 2. le z eno roko, 3. sadno drevo, 4. del sveta, 5. veliko ljudi skupaj, 6. pokrajina ob franco-sko-nemški meji; 7. francosko ime za “Janez”, 8. rabi kovač, 9. napis nad Križanim, 10. trdosrčnost, surovost, 11. stavbenik, 12, svetni človek, nestrokovnjak, 13. nasprotje od “množina”, 14. lastnik kmetije, 15. sadno drevo, 16. ime meseca, 17. nesestavljen, preprost. 1.......................... 2.......................... 3......................... 4......................... 5......................... 6......................... 7......................... 8......................... 9.......................... 10......................... 11......................... 12......................... 1 3........................ 1 4........................ 1 5........................ 1 6........................ 17......................... Če si zloge pravilno sestavil v nove besede, ti bodo prve in nato tretje črke v novih besedah od zgoraj navzdol nekaj povedale. Izpiši jih in boš dobil star slovenski pregovor za mesec maj! Rešitev pošljite uredništvu najkasneje do 5. junija. Nagrajenca bo določil žreb. PHOTO STUDIO E R I C 305 High St., PRESTON, Vic. 3072 Tel. 480-1451 (ob vsakem času) Izdelava prvorazrednih fotografij za: — POROKE — — KRSTE — — RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI — Seveda tudi za reprodukcije in povečave (črno-bele in barvne) se vam toplo priporoča VAŠ DOMAČI FOTOGRAF Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke V zalogi imamo tudi cvetje, poročne vence, bonbonjere in ostale poročne potrebščine. Seveda govorimo slovensko Odprto tudi ob sobotah in nedeljah REŠITEV KRIŽANKE aprilske številke: Besede pomenijo vodoravno: 1. rok, med; 2. las, len; 3. ep, Dobrač, je; 4. muc, dren, vek; 5. osel, KK, kepa; 6. tlak, vrta; 7. opij, iver; 8. vata, lesi; 9. Učka, fond; 10. opat, de, ljub; 11. ton, Rada, Ema; 12. or, Vinica, al’; 13. lom, oko; 14. zal, osa. Navpično; 1. jemo, Oton; 2. pust, upor; 3. Celov-čan; 4. ol, la, pakt, la; 5. kad, kita, vol; 6. sod, ja, Rim; 7. brk, dan; 8. rek, Edi; 9. lan, il, Aco; 10. meč, VV, EF, ako; 11. en, kres, ol, os; 12. Vetrinje; 13. Jepa, Duma; 14. peka, bala. Pravilno so KRIŽANKO rešili: Slovenske sestre, Pepe Metulj, Vinko Jager, Angela Škofič, Mira Mar in — naš jubilant p. Bernard (“Zdaj nisem več urednik in imam pravico do Križank, ha, ha! . . .”) Žreb je odločil Vinka Jagra iz Bell Parka Vic. * Slavni kirurg stoji s študenti medicine ob postelji bolnika, ki je bil dolge tedne v nezavesti. Kar naenkrat pa se bolnik prebudi iz nezavesti, odpre oči in začudeno gleda okrog sebe. Ko vidi toliko tujih obrazov, s slabotnim glasom začudeno vpraša: “Kaj pa ti norci iščejo tukaj?” — Profesor-kirurg je od veselja ves iz sebe in vzklikne svojim slušateljem: “Vidite, dragi moji, nismo se v teh tednih zaman trudili za bolnika. Prebudil se je in — kot vidite — nas je spoznal . . .” (ŠIMNOV LIPE) J Poslej je prihajal Lipe skoraj sleherni dan v i hišico pod Studorjem. Pomagal je Joži pri njeg°^\J delu ali pa sta skupaj hodila v hosto nabirat “ „1 Le kadar so bili pri Jožu vaški otroci, Lipe ni Iv) ; ral blizu. Takrat se je še na stezi obrnil in zavil v gozd ali pa domov. Otroci so ga od tistikrat, . j odstrelil češarek z visoke smreke in premikastil •v* žona, bolj spoštljivo gledali in ga nekoliko v stra v srečavali. Preje so mu ob vsaki priliki kazali ieZ'*5'j3 šoli so ga zmerjali in mu oponašali govorico. vse to minilo, nekateri so ga celo v svojo družbo bili; vendar Lipe ni maral več med nje. Vedel je’ se ne bo mogel premagati, če se zopet kje sreča * ^ J žonom in da bo zopet nastal pretep. On pa je tlS (j večera, ko ga je prišel bratranec Urh zmerjat, i*1.® Vi za trdno obljubil, da se bo varoval vsakih prePl ..rt! (Dalje prihodu) Iz ljubljanskega “PAVLIHA” ^ 0 Dobra beseda dobro mesto najde. Dobra 1 pa še prej. J 0 Vprašanje: Naše gospodarstvo je na psU\ [t gospodarstveniki pa še naprej na konju. Kako 1 mogoče? (Jl Odgovor: Ne vem. Kar pa se meni čudno zdi. 1 š od kod toliko konj, ko je pa tudi konjereja na 0 Diplomat je človek, ki dvakrat premisli, nič ne reče. % So pa kampeljci naši vodilni! Nam se je petnajst let komaj nekaj dozdevalo o socialni neenakosti, oni so jo pa zdaj kar ugotovili . . . % Ali bi bilo dobro, če bi naia televizija predvajala več veselih filmov kakor doslej? — Dobro bi že bilo, samo če ne bi bili laki filmi v nasprotju z ukrepi proti socialnim razlikam, ker se pri nas lahko smeje le kakih 20% ljudi . . . 0 Vedno jasnejšo vidimo prihodnost in vedno bolj mračno sedanjost. % Čemu lak pesimizem, saj gre v gospodarstvu vse čez plan! Proizvodnja je dvakrat nad planirano, poraba trikrat, deficit plačilne bilance -pa petkrat. % Edina rešitev starih problemov so ■novi problemi. % Od 90.000 otrok naSih zdomcev v Nemčiji se jih je v nomSke Sole vpisala la petina ... Nacionalni ponos naših zdomcev je zgleden: ne dajo Nemcem, da bi ihn otroke potujčili. Naj raje ostanejo nepismeni % Ploskanje iti vet moda — zdaj je Se bolezen. TISKARNA, i-u ki sprejela v tisk “Mhli”, Polyp*yni~ Pty. Ltd. ■ ■••••*• m m 7a Railway Pl., Richmond, 3121 \ Telefon 42-7417 se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela. « i J VA5A PRVA TURISTIČNA AGENCIM Vam more nuditi odlične ugodnosti in najniije cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa Se posebne popuste. i|e Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati $ Na izbiro so seveda tudi druge zračne in morske linije za potovanje kamor koli po svetu. * Dokumente za Vaše potovanje in dokumente za prihod Valih rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno. MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE SAMO $«47 M NA ENO STRAN $376.00 POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $718.1« (Melbourne — Amerika — Jncoffavija — Mfft—m) MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB $682.90 POSLU*UITE SE VASE POTNIŠKE AGENCIJE 72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne POSLUJEMO VSAK »AN, TUDI OB SOBOTAH, OD 3. — T TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich “Kam pa greš s kovčki, Jože?” “V Benetke grem na poročno potovanje.” “Na poročno potovanje, pa kar — sam?” “Veš, ženka je Benetke že videla, zato je ostala doma.” * Mladi slikar: “Vi ste prvi model, ki sem ga kdaj poljubil.” Dekle: “Ni mogoče. Koliko modelov ste pa že imeli?” Umetnik: “Štiri. Eno jabolko, eno banano, vazo s cvetlicami in — vas." TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 STANISLAV FRANK 74 Rosewater Terrace, OTTOWAY, S. A. 5*13 LICENSED LAND AGENT: Posreduje pri nakupu in prodaji zemljiSč in hiš. DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje redno in po zmerni ceni. SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne dokumente, pooblastila, testamente itd. ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas v teh zadevah! TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 Učitelj obrtne šole: “Kako ohranimo svinjsko m«° najdalje sveže?” Učenec: “Če pustimo svinjo živo, gospod učitelj" * “Očka, da ne boš pozabil maminega godu! Je saino en dan za mojim . . * “Zakaj pa umivaš okno samo na notranji strani, na zunanji pa ne?” “Zato, da bomo mi lahko gledali na cesto, s ceste v hišo pa ne bodo mogli . . ." SLOVENSKA MESNICA ZA WOLLONGONG ITD. TONE IN REINHILD OBERMAN 20 LAGOON STREET, BARRACK POINT, NAW. Priporočava rojakom vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, slanino, »veže 1* prekajeno meso, lunke Itd. Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah RAZUMEMO VSE JEZIKE OKOLIŠKIH UUP1 Obiščite nas in opozorite na nas vse svoje prijatelj*' TURISTIČNA AGENCIJA Theodore Travel Service P7L SSST 66 Oxford St., (DarKnghurst), Sydney, 2010. ALI Piam: Tel.: 33-41SS V URADU: RADKO OLIP • mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb • pri nas dobite najcenejše možne vozne karte • urejujemo rezervacije za vsa potovanja po morju in zraku — širom sveta • izpolnujemo obrazce za pome liste, vize in druge dokumente. • organiziramo prihod vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo Vsak dan lahko potujete v Jugoslavijo in nazaj za samo: $682.90