Leto XI. Zvezek 5. Vel. traven 1914. j i m f ii ilustrovan mesečnik v Udrnev iz ntrike, pr°spehafriškihmisii°- ' nov in v oproščenje zamorskih sužnjev. Izdaja ga Družba sv. Petra Klaverja. Tiska se v slovenskem, nemškem, poljskem, italijanskem, francoskem, češkem, angleškem, portugalskem in madžarskem jeziku. Blagoslovljen po Piju Stane za cejo leto K 1*50. Naroča se pod naslovom: Filialka Družbe sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred škofijo 8, II. nadstropje; Trst, via Sanity 14. Ljubljanski naročniki lahko dobivajo list v zakristiji cerkve presv. Srca Jezusovega, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki. Darovi se lahke pošiljajo tudi naravnost glavni voditeljici Klaverjeve družbe, gospe grofici M. Tereziji Led<5choWski, Rim, via dell' Olmata 16. Vsebina številke meseca vel. travna: Misijonska dolžnost marijanskih sodalov. — Ugandski kralj v vatikanu. — Postaja N. L. Gospe neprestane pomoči od roparjev oplenjena. — Apostolski vikarijat reka Oranje. — Apostolska prefektura Severni Transval. — Stolnica v Stanley-Ville. — Kratka misijonska poročila. — Poročila propagande. — Zapiski Družbe sv. Petra Klaverja. — Listek: Alibayagadda ali Jožefa Lucija Miin-ster. — Popolni odpustek. — Sliki: Stolnica v Stanley-Ville. — Uboga gobavka v Uru. j"uii—urii—j— » t-rini>~W»"i'f*T">»~*m*' < "VirT*ii—'' "" od dne 1. do 28. svečana 1914. Za afriške m/si/one: Legat t g- Petra Gross 37 K, J. Trstenjak 10 K, preč. g. superijor F.Javšovec 10 K, dobrotnica iz Celja 10 K, Ver-derber L. 1 K 40 v, Peče J. 1 K, Lavrenčič M. 60 v, Hostnik F. 1 K, po M. Žibret, od neim. osebe 10 K/ po preč. g. P. Valerijami od dekliške Ma ijine družbe 85 K, Reitz I. in V. 3 K, preč. g. dekan M. J urkovič 7 K, preč. g. župnik Or. Potokar 5 K, Keder A. 3 K, preč. g. dekan I. Rotner 5 K, Fr. Lavrenčič 2 K 40 v, po preč. g. rektorju Koster 1 K 5 v, Pohlin M. 5 K, po preč. g. župniku dr. jančič od neim. osebe 2 K 20 v, in od neim. osebe 30 K, Oerdin A. 2 K, preč. g. župnik J. Zakotnik 3 K 50 v, Skofic 1 K, Jenčič J. 10 K, g. A. Pavletič nabral 10 K, g Jos. Cigon 1 K, Zabret F. 10 K, N. N. 10 K, po preč. g. kuratu Sporn nabrano v bolnici 10 K 60 v, f M. Miliar 20 K, J. Globočnik 2 K, P. in L. Dolinšek v zahvalo 10 K, Gaser D. 1 K 20 v, preč. g. katehet I. Maretič 50 v, N. N. 1 K, po F. Žlemperger 50 v, Horvat 2 K, župnija Kamtije na Goriškem 24 K 83 v, N. N. 1 K, za nabavo rožnih vencev: A. Seljak 1 K, N. N. 3 K 86 v, M. Grebene: za cerkev sv. Jožefa 4 K, za cerkev sv. Frančiška Šaleškega 3 K, Goriup A. 40 v, Berban A. 1 K, Lautizar A. 30 v, Lautizar M. 30 v. Za sv. maše t J. Frass od neim. osebe 3 K 60 v, N. N. 2 K, T. Kline 10 K, F. Perko 2 K, N. N. 2 K, Demšar 40 K, Jenčič J. 2 K, Likozar K. 2 K 50 v, N. N. 10 K, M. Kumprej 16 K. Za stradajoče: Solar A. 20 v, Senekovič S. 1 K, N. N. 20 v, M. Oeratič nabrala 1 K 30 v, K. Divjak nabrala 4 K 20 v, M. Žižek nabrala 2 K 30 v, U. Martinuc 1 K, preč. g. kurat V. Tomagnin 1 K 50 v, Mencin M. nabrala 5 K 90 v, Planko M. 30 v, R. Sirca nabrala 20 K 30 v, Leto XI. — Št. 5. Vel. traven 1914.' Stolnica v Stanley-Ville. Misijonska dolžnost marijanskih sodalov. V Engelbergu, krasnem planinskem kraju in časti-tem samostanu pp. benediktincev s preslavnim deškim zavodom, imajo Marijino družbo, ki po pravici zasluži radi gorečnosti do poganskih misijonov, da jo imenujemo vzorno. Kako pa bi naj tudi bilo drugače, če veljajo mladim so-dalom tako apostolske besede, kot spodaj sledeči pozdrav sodalom iz peresa sedanjega prefekta, R. P. Odila Qwer-derja, pisan listopada 1912! Naj bi se tudi udje drugih družb, da, vsi naši bralci vzgledovali nad tem in svojo ljubezen do Marije združili z dejansko ljubeznijo do ubogih poganov! Ljubljeni sodali! Popolnoma samoobsebiumevno je za nas, da je Marija v vsem naš vzor, kar vodi k Bogu, kar nas druži z Bogom; čim bolj je tako, čim bolj smo ji podobni, tem gotovejša IV. 23—2(100 5 nam je tolažba in pomoč v vseh naših skrbeh. Je pa podobna poteza, ki jo posebno lahko spoznamo in jo moramo hiteti doseči kot jasno določen smoter, in ko jo enkrat dosežemo, zagotovi v obilni meri našemu življenju božjo tolažbo in dušni mir: — ljubezen do Cerkve. Iz ljubezni do Cerkve je Marija po vnebohodu božjega Sinu ostala še z veseljem in požrtvovalnostjo na zemlji; v gorečnosti za okrepitev in razširjanje mlade Cerkve je prenašala revščino zemskega bivanja ter se žrtvovala, in to je vsebina njenih maternih skrbi in njenega delovanja: ljubezen do Cerkve. Ta ljubezen se razodeva vsem zvestim otrokom Marijinim in se bo kazala v goreči delavnosti za razširjevanje božjega kraljestva na zemlji, v gorečem pospeševanju m i -sijonskega podjetja naše Cerkve. To je bila gotovo, kakor dolgo obstoja Cerkev, vedno točka, kamor je navajala ljubezen Jezusova in češčenje Marijino zvesta krščanska srca; to je bil od nekdaj predmet skrbi, ki je navduševal vernike k pobožnim molitvam za cerkvene zadeve, ki je spodbujal na pomoč stiskanim sobratom in priganjal k dejanski pomoči pri apostolskem podjetju Cerkve; kajti to je bila Cerkev že od nekdaj, kar je še sedaj: zavod za izpreobračanje ne-vernikov, misijonarka za celi svet, ki ima izpolniti od najvišjega pastirja vseh narodov svečano izročeno nalogo: »Pojdite po celem svetu in učite vse narode!" Toda je-li že bil kdaj čas, ki bi tako kot dandanes privedel katoličana do zavesti, da mora dati gorečnosti za koristi Cerkve duška z žrtvami časa in denarja za poganske misijo ne? — Pač težko. V naših časih ni več mogoče preslišati klica, ki nam prihaja od vseh strani na ušesa iz vrst misijonarjev, škofov, voditeljev ljudstva in drugih pospeševateljev misijonov, klica po požrtvovalni, vedno večji delavnosti za poganske misij one. Ni mogoče prezreti, da se na naših po pravici velikanskih katoliških shodih, kjer se govori o najnujnejših cerkvenih interesih in se priporočajo pozornosti velike množice, da se tu — ne le po pravici, ampak tudi radi nujne potrebe vedno in vedno opominja na dolžnost razširjevanja vere, na dolžnost podpiranja poganskih misijonov. Radi nujne potrebe? Da, ako hočemo spoznati kot katoličani svoje dolžnosti in jih izpolnjevati, potem moramo reči: priganja nas čas, naš čas, ki stoji v znamenju napredka. Pogumno pripoznajmo ta napredek; toda pripoznajmo tudi dolžnosti, ki jih nalaga ta napredek naši storilni zmožnosti za najvišje interese človeštva. Napredek je tu; no- beno ljudstvo ni več izolirano, nobena dežela več zaprta; hrib in dol, dežela in morje, vse je premosteno. Kjer je rabil sel pred 50 leti mesece, da je prinesel poročilo ali povelje, tu nam stori danes električna iskra v malo sekundah isto uslugo. In kjer je potnik rabil leta, tu nas popelje para na suhem in na morju v malo dneh do smotra. Tako se je vse zbližalo. In kaj je posledica tega v duševnem življenju narodov? Prebujenje, slutnje, iskanje, menjava misli narodov; tako se je zgodilo, da je postal tudi Bog, da so postali tudi najvišji in najvažnejši interesi človeštva predmet vpraševanja in iskanja. Tamkaj torej, kjer življenje najmočneje dije, kjer postanejo prašanja najživahnejša, ne more biti Cerkvi vseeno, kdo stopa tukaj najbolj delaven, goreč in najglasnejši v ospredje. Ona mora biti sama; zato je tu, da uči narode. Ako bi ne storila tega in se ravno sedaj ne ponudila iskajočemu in vprašajočemu človeštvu, morala bi si predbacivati najžalostnejše zanemarjanje svoje dolžnosti, biti bi morala priča, kako bi se delili s plenom najzagrizenejši sovražniki božjega Učitelja, učitelji krive vere in nevere, kateri plen pa je določil Cerkvi kralj ljudstev in časa. Ne smemo pozabiti, da so tudi sovražne sile od zgodnje ure že na delu, da bi pridobile svet za sebe. Posebno moramo paziti na velikansko gibanje izlama, ki izkuša razviti povsod nekdaj tako slavni prapor »čislanega" preroka in zanetiti »sveto vojsko«. Poznavalci azijskih in afri-kanskih razmer morajo žal priznati, da ima fanatična mo-hamedanska propaganda mnogo uspeha, in kar enkrat pridobi polumesec, je za krščanstvo izgubljeno. Izpreobračati je mnogo laže divje zamorce nego praznoverne Mohamedove privržence. Čas je, da se opozore vsi katoliški kristjani na resnost svetovnega položaja, in da oni, ki so zmožni in imajo priložnost, zastavijo povsod v interesu katoliških misijonov svoj vpliv, v pridigah in v šoli, s predavanji in shodi ter s poučevanjem v časopisih. Čas je, da gredo oni, ki imajo gmotna sredstva, naprej z dobrim zgledom požrtvovalnosti. Se kakih 1000 milijonov moramo pridobiti za Kristusa, ki ga priznava šele 600 milijonov. Naj-li vlada človeštvo Kristus, ali Mohamed ali Nietzsche? Tu se pravi: Vzbudi se, krščansko ljudstvo! Pridi na pomoč svojim zapeljanim bratom ! — Manjka še tu mnogim, drugače gorečim kristjanom, potrebnega spoznanja in spodbude. Ostanejo brezbrižni in nimajo zavesti, da ima tu vsak izpolnjevati pristno katoliško dolžnost. Zato vsi, ki morete vplivati na druge z besedo ali pisavo, porabite pridno vsako priložnost, da dobro seznanite širšo javnost z velikim pomenom poganskih misijonov. Kako sramotilno mora biti za nas katoličane, če pomislimo, kako strašno si prizadevajo drugoverci na vse strani, kakor tudi so razcepljeni, da izpreobrnejo pogane. V Ameriki izdelujejo baje obsežen načrt, kako bi »poprotestan-tili svet" v 25 letih. To mora biti za nas najmanj nov pod-žig, da podvojimo našo misijonsko gorečnost. Vse veliko in vzvišeno mora zbuditi naše zanimanje. Kaj je torej večjega, kot sodelovati pri izvrševanju one naloge, ki jo je izročil pri slovesu Odrešenik kot oporoko svoji Cerkvi z besedami: Jdite in učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar sem vam zapovedal." Če se torej radi ponašamo, da spadamo v bojno vrsto Odrešenikovo, da smo prisegli na prapor Kristusov in se hočemo bojevati za njega, našega kralja, tedaj dobro! — izpolnjujmo tudi potno povelje našega kralja, ki pravi: „Idite po vsem svetu!" Ako smo že kot katoliški kristjani dolžni, da obračamo na to polje cerkvenega delovanja posebno pozornost, smo to dolžni kot sodali še mnogo bolj, kot pripadniki zveze, ki si je postavila za posebno nalogo češčenje Marijino. Slava Marijina se mora zanesti tudi v poganske dežele; konec se mora napraviti sramoti, ki se godi Mariji predvsem v tako globoko ponižani, zasužnjeni ženi črnega plemena. Naj vendar moč Marijina stre v resnici s svojo zmagonosno nogo glavo satanu, potem doleti tudi otroke Marijine častna dolžnost, da prinesejo trohico k tej zmagi. K plodonosnemu delu potrebujejo tni-sijoni naše molitve, toda potrebujejo tudi gmotnih sredstev, in ta zmanjkajo žal le prepogosto. Zato se je po zaslugi Družbe sv. Petra Klaverja zadnja leta ustanovila zveza, ki je posebno pripravna za to, da pritegne ude Marijinih družb k velikemu podjetju podpiranja misijonov in si napravi s pridružitvijo velikih množic iz razmeroma majhnih prispevkov uspešna sredstva. To je misijonska zveza za Afriko. Vse druge družbenike bi rad s tem opozoril na to stransko društvo in na tozadevno napotilo v naših letošnjih društvenih poročilih. — Če storimo le nekaj malega in s svojim zgledom zopet na druge vplivamo, da pri-neso misijonom tudi gmotnih žrtev, postanemo sodelavci velikega podjetja, za kar je trpela na zemlji Marija, se žrtvovala in molila, in tako si zagotovimo pomoč Matere božje za našo lastno dušo. Ako pa ne storimo ničesar, čeravno bi lahko, potem stavimo v nevarnost svoje lastne koristi. »Kdor izmed katoličanov umrje, ne da bi se potrudil za katoliške misijone, ta je najlepši kos zemlje pustil v brezbrižnosti in preziranju in izgubil najboljši del svojega življenja." Tako se je dejalo na katoliškem shodu v Augs-burgu 1910. — Da, misijonsko polje je za vsakega katoličana a najlepši kos zemlje", s čimer bi napravil življenje plodonosno za sebe in druge, za zdaj in za večnost. Kdor sodeluje na tem polju iz gorečnosti za božjo čast in iz usmiljene ljubezni do nesrečnih poganov, lahko brez skrbi reče na smrtno uro: živel sem za veliko, lepo stvar! izvrševal sem apostolska dejanja in smem upati tudi na apostolsko plačilo. Ljubljeni družbeniki! Smemo mi tu zaostati? Ne — tega ne bomo in tudi nočemo. Kar je Marijina srčna zadeva, to je tudi naša: razširjenje in povišanje Cerkve! Proč z udobnim razgovorom: saj ni od nas odvisno. Vsak posameznik je važen, če se gre za pospeševanje tako razsež-nega podjetja, in za vsakega posameznika je zelo važno, da si lahko z mirno vestjo reče: da je storil, kar je mogel za stvar, ki se tiče vseh. Pač je Cerkev davno pred nami in brez nas šla učeč in blagoslavljajoč skozi stoletja, in šla bo tudi za nami; a gotovo bo moral nekdaj dati račun vsak, kako je izpolnjeval v resnici katoliško dolžnost svojega misijonskega poklica. Da nam bo ta račun lahek in tolažilen, pomagaj nam k temu ljubezen do Cerkve, ljubezen do Marije! Srčen bratski pozdrav pošiljajo vam tukajšnji sodali. Prilagamo vam tiskan zaročni obrazec in ga pričakujemo nazaj podpisanega kot znamenje vaše obnovljene vdanosti do Marije! Stolnica v StanIey=Ville. (K naši sliki str. 49.) Stolna cerkev v Stanley-Ville je dozdaj največja in najlepša cerkev v belgijskem Gornjem Kongo-ozemlju. Dolga je 56'50 metrov in 17-50 metrov široka ter pokrije 4000 oseb. Cela stavba je zaradi silnih viharjev in pogostih potresov razmeroma nizka. Stolpi so 22 metrov visoki. Dovoljujem si priložiti sliko cerkve, z vljudno prošnjo, ako bi jo hoteli porabiti za »Odmev iz Afrike", da bi zbudili s tem usmiljenje vernikov. Naj bi nam pomagali, da bo prejkomogoče ponesel raz stolpe glas zvonov livalo božjo črez šumeči Kongo in bo zvok zvonov v srcu črncev opomin, da naj roke in srca k Onemu povzdigujejo, ki jih je rešil iz suženjstva satanovega. Ugandski kralj v vatikanu. Mladi ugandski kralj Daudi, ki je preteklo poletje potoval v Evropo, je izrazil željo, čeravno je protestant, da bi se poklonil svetemu očetu. Ker pa se je od gotove strani delalo na vse kriplje, da bi se preprečilo uresničenje želje, zato se je molčalo o tem rimskem potovaniu in obisku v vatikanu do zadnjega trenutka tako, da ni o tem poročal niti ,Osser-vatore romano". Šele sedaj se nam je dovolilo s privoljenjem prokuratorja Belih očetov, P. Burtina, poročati o zanimivi avdijenci našim čitateljem sledeče: 10. kimovca sta obstala dva samodrča v vatikanu na dvoru sv. Damaza. Iz prvega je izstopil ugandski kralj Daudi Choua, njegov vzgojitelj gospod Sturrock, P. Burtin, prokurator Belih očetov, in P. Miiller, prejšnji misijonar v Nyanzi, ki je prišel za tolmača. Iz drugega voza so izstopili, bogato Ojsremljeni, štirje poglavarji-domačini. Častnik papeških Suavov je bil že pripravljen za sprejem obiskovalcev, ki so šli takoj po visokih stopnicah, ki peljejo k sobam papeževim. Na vsakem oddelku stopnic je bila straža s sulicami in pozdravljala mimoidočega kralja. Mlademu kralju se je videlo, da je bil jako ginjen. Ko ga je P. Miiller opozoril na krasoto palače, je odgovoril le: »Resnica, to je krasno, a povejte mi, ni-li ta avdijenca pri svetem očetu nekaj čisto posebnega?" Tudi bagandski poglavarji, kojih je samo eden katoličan, so ponavljali z začudenjem in ginjenostjo: »Oj pater, kakšen dan je to!" In vendar so prišli ti črnci iz Angleške; v treh mesecih so videli toliko krasote, spoznali se s tako slavnimi osebami, obiskali so celo kralja in kraljico, a zdi se, da so v tem tre-notku pozabili na vse. »Tu smo zdaj v predsobi," deje P. Miiller; » tu bomo našli večje število tujcev." »A kaj delajo tu ti ljudje?" vprašal me je Daudi. »Pričakujejo svetega očeta, ki jih bo pozdravil in blagoslovil." »To je čudno, pater, to je v resnici čudovito!" Medtem se nam ponudi prostor v krasni dvorani, popolnoma zaviti v rdečo svilo, kjer stoji v ozadju prestol. Mislil sem, da nas bo tukaj sprejel sveti oče, a sem se motil. Po nekaj trenotkih pokliče prelat P. Burtina. Vendar se takoj povrne in nam veli, da nas želi sprejeti papež v svojih zasebnih sobanah. Daudi je vstopil prvi, spremljan od gospoda Sturrocka, jaz sem jima sledil. Sveti oče veli kraljevemu obisku zavzeti prostor na stolu njemu nasproti in kolikor mogoče blizu; vzgojitelj se vsede jxdeg in jaz padem k nogam namestnika Kristusovega ter mu poljubim roko, ki mi jo je podal. Po prejetem blagoslovu se dvignem, da povzamem besedo. »Sveti oče, čast mi je predstaviti Vam kralja iz Ugande; tisoči katoličanov so njegovi podložniki. Raditega se tudi ni hotel vrniti poprej domov, ne da bi bil v Rimu in se ne poklonil Vaši svetosti." Pij X. odgovori, ganjen po dokazu vdanosti, in se zahvali mlademu vladarju na najprisrčnejši način. »Jaz se imam zahvaliti svetemu očetu," odvrnil je takoj Daudi, »za veliko čast, ki ste mi jo naklonili s tem, da ste me blagovolili danes sprejeti. Vem ceniti to veliko čast in vedno se bom tega spominjal." »Povejte kralju," povzame nato papež besedo, »da dobro vem, kako dobro napreduje naša sveta vera v njegovem kraljestvu, in da upam od mladega vladarja, da bo naklonil naši katoliški veri čisto posebno svoje varstvo." »Wewao bwe ndikola.« »To storim gotovo," odvrnil je Daudi s trdnim prepričanjem. In ko tako govori, počivajo mile in globoke oči namestnika Jezusa Kristusa na kralju, kot bi hotel brati v njegovih potezah skrivnosti bodočnosti. Mladi kralj tudi ni mogel obrniti očesa od častitljivega starčka. Zdelo se je, da je očaran od njega. P. Burtin predstavi potem gospoda Sturrocka. »Gospod, zahvaljujem se Vam," reče nato Pij X., »za korak, ki ste ga napravili danes. Vaša angleška domovina je zelo oddaljena za one, ki živijo tamkaj; velikodušna dežela je, in stori se tamkaj mnogo za krščansko vero." Globoko ganjen, odvrne gospod Sturrock, da je kralj razumel dobrotne besede, ki so tekle iz ust Nj. svetosti, in da se prisrčno zahvaljuje svetemu očetu za dobrotljivi sprejem, ki tnu ga je pripravil v vatikanu. Potem je vzel Pij X. s svoje pisalne mize škatlico in jo izročil kralju z besedami: »Dovolite mi, da Vam izročim majhen spomin za Vašo sestro, princezinjo Marijo. Blagovolite ji izročiti v mojem imenu, ko se povrnete v svojo domovino." Ko so kralju prestavili besede, se ni mogel vzdržati radostnega vzklika. Da, izpozabil se je skoro v svoji sreči in napravil kretnjo, kot bi hotel škatlico odpreti in pogledati po vsebini. Smehljaje vzame papež drug zavitek, mu ga poda, rekoč: »To je za Vas." »Webale nyo.« »Na vso moč se Vam zahvaljujem! Hvala! Hvala!" ponavljal je osrečeni vladar poln navdušenja in hvaležnosti. Sedaj se Pij X. dvigne, Daudi se mu približa, ga prime zaroko in se spoštljivo priklone; isto stori njegov vzgojevalec. Nato privedejo poglavarje, ki so medtem čakali v sosednji dvorani, in P. Burtin jih predstavi svetemu očetu. Papež jih jako milostno sprejme in se obrne na tolmača: „ Povejte tem poglavarjem, da jih blagoslavljam. Prosil bom ljubega Boga, da jih srečno privede v domovino, da store še tamkaj mnogo dobrega." Protestanti Blasio, Chamou in Mousalosalo se globoko priklonijo, Simeo pa pade na kolena. »Dragi sveti oče, ta je katoličan," pojasni P. Miiller. Sveti oče vzklikne, gledajoč ga, čisto osrečen: »Moj ljubi!" in nudeč mu desno roko v poljub, gladi mu po očetovsko lice. S tem je bila avdijenca končana. Mnogobrojni obiskovalci, ki so se medtem nabrali v predsobah, so naredili mimoidočemu kralju in njegovemu spremstvu špalir. Daudi je vzbujal pozornost vseh. ISil je v dolgem rdečem oblačilu, okrašenem na robu z dragocenim zlatim blagom. Na glavi je imel egiptovski fes, v roki pa palico, srebrno okovano. Z radostjo je sprejel dobrohotne pozdrave navzočih in odzdravljal s priklanjanjem glave in prijaznim smehljajem. Nato je šel Daudi h kardinalu Merry del Valu, s katerim se je po angleško pogovarjal. Državni tajnik je bil presenečen radi razumnih odgovorov mladega vladarja in čudil se je, kako se zna obnašati. Pri odhodu iz vatikana je kralj ugandski vedno in vedno ponavljal: »Oj, kako dober je papež! Oj, kako dober je papež!« Naj bi se Daudi vedno spominjal tega obiska pri Piju X. in ohranil simpatije do svojih katoliških podanikov, kakršne jim je izkazoval do danes! □ Misijonski dopisi. □ 1 Postaja N. L. Gospe neprestane pomoči od roparjev oplenjena. (Pismo P. Keilinga, apostolskega piefekta v Zgornji Cimbebaziji.) I