i tfochlöbl. k. k. Hofbibliothek, Ш' "Wien St. 9. V Gorici, 2. mareija 1877 " 'j * Tečaj. VII „Soča1' izliajn tsttk četvrtek iu velja s poäto prejemanj ali v Gorici na dem роШјапа? Vge leto.....f. 4,50 Pot leta....... 2.30 Ćetvrf leta . . . . „ 1.20 Fri P«ani!ih in prav tako pri ■.}>(>■ flaHiatk'1 se plačuje si navadno tri5topli o vrsto: 3 kr. C-e se tiska I krat I ........ 2 „ e .. .. R a „ ?л vere črke po prostoru. Posamezne Stevrift 30 soläov v Gflrtci i i spoaki al'ci bita v Trstu v tobakan веппа 6[)'', Naročnina in dopisi naj ee hlkfe-voljno pošiljajo pod naslovom; Viktor Doleaec v G o vid. ^Uokopitrnine vraf»jo; dopisi nnj ae blagovoljno ftka-kujojo, — Delalccm ia drugim rtepr*-inožni m и naročnina jmiift, аком» ojla* bđ pri uredništvu. ,.'* , (ilasilo slovenskega političnega društva goriškega za hrambo narodniii pravic. t, '■4 Hi Za obletnico Lavrićeve smrti. Narodu, kterega izobraženi sinovi ne posnema- ( jo dejanja njegovih /ares zasluženih rod olju v. ni se J nadejati lepe prihodnosti. — o blaženi Oče, kje si! j Ne morem modeli svojih niMi in čutov, titer! vo mi pretnwall srce iu duh, ko sem videl v umečni suhi mareija p. I. tvoje mimo ležeče traplo pted seboj. Ne nwrem pozabiti tvojega svaril »sega pogleda iu I veje prijateljske besede. VcdllO sem hrepenel pu tebi, kteregu neo&k t »njeno, luliločutuo in domoljfthno siw sein tlobro poznal, Močno čutim tvojo izgubo, pridružil bi se rad komu drugemu, ali nij ga. Dolgu časa je iskalo maje oko mola, kteii ne živi /a-se, ampak za slovenski dum, NaM» jo v tebi človeka, kteri je railovoljiro prenašat v»e bolečine in iie/gitde. da se je le narod veselil. Srčni tvoji Mečini, ktera te je trpinčila oil zor« do tunika. od mraka do znic. se je pridružila Se teWna bolest, in obe Hrt ti pnde-lile zazciji-ni mir, V tvojem življenju te niso pii/uali in te ne Imdo, dokler fie i Male svet ribal v (m svetnem veselju. Svetu pripovedovati, koliko tipi Mig» sice, k te to tinst v Sehl gteje vsega čiuVesUa, jepruz-no tlelo, kdor sam čuti, ta ve, kukošun r-i bteine ki nalovit l^uvričevo ž i vi je ti je in delovanji* je že na Ase strani na drobno popisano. Znano je vm ш. da je hit velik prijatelj itt podporni k Šolo obisk;|j«ce mladine, daje bil izbuditeij narodnega življenja na itoriškeiu. da se je močno trudil za boljši' materijama blagostanje naše domovine, Znano je vsem, da ni kot advokat uporabljal svojih duševnih inočij za mastne dohodke, tla jo noč in dan premišljeval, kako nin bodt) mogoče z saj večjim uspehom delovati za domovino, da je bilo njegovo največje veselje »aduševati nevidnega kmeta za svobodo in njegove pravice. 0 vsem tem nočem govoriti. Razpravljati pa hočem vprašanje, kedo naj izveršuje krasno l.avričevo poslednjo volj o. Predno se j',1 naš oče preselil iz te solzne doline v boljše življenje, napisal ji" sledeče be-ede: .Narod naj slovenski moj živi. naj se lazcveti it; naj napreduje duševno in uiaterijalno. kar umgow." s temi besedami je hotel reči: Naj narod rtnstaj.i od dne do dne bolj moralen, ker brez motate se ne more misliti dolgo trajajoče pravo steče, naj se njegove duševne moči močno razvijajo, da se zave svojega s ve- LISTEK. M O R A K X. (A, L. Mozirtki.) ..Brat 7. brstom, rod г rodom K'jii ivak'.i netgodu." V. Ga j. Morlaki so slovansko ljudstvo v južni gorati Dalmaciji. Prebivalci severnih dalmatinskih pokrajin na otoku Zader prištevamo k hrvaškemu deblu; prebivalce južne Dalmacije do Dubrovnika (Raguza) k srbskemu. Morlaki so pa v sredi teh dveh narodov in so baje mešanica (?) Hrvatov in Srbov.— Kar se tiče telesne postave, običajev, navad in zgodovine se pa eni bolj bližajo Srbom. Črnogorcem. Hercegovcem in Bošnjakom. Ž njimi imajo jedimk jezik, jednako petje in poezijo, — Ime Morlak je tedaj znamenito in pomeni — Slovana. Pri Dubrovniku jih zovpjo tudi hercegovske Morlake, ^o. to le v znnićljivem pomenu. Kakor so Černogorci, Bošnjaki iu srbski bratje velike, lepe, krepke postave, isto tako tudi Morlaki. Redko kedaj bodeš videl pod o čevljev, a gotovo množino 6 čevljev velike Jlorlake. Navadno so dolgi, sulti a kostem. Kretine malo kedaj najde— Oni ио zdravo, krepko, utverdjeno ljudstvo. Iz njih bi se dali re-krutirati najlepši grenadirski polki. V bivši henečanski republiki so bili Morlaki naj pogumnejši vojaci. Zgo« tega poklica iit svojih pravic, in naj se množi njegovo pozemeljsko bouastvo, tla dospe do samoetulnoti. 7. a le lepe ideje buril se je, vsC svoje, ž i Ve dni. Kdi-m> plačilu za njegnv trud tu skcih inn je bila zavest, da je spoluil sViijii sveto dolžnost. Kedo ima i/,verSe-\Liti to čiistiiu nalogn? Izpeljevati poslednjo Lavriče-vij voljo je motalična dolžnost onih slovenski It mož, kteii so se posvetili višjim Študijam iu kteri zdaj med tuuni pit-bi jej o kot uiatlmki, advokati, notarji, zdravniki, učitelji. Kratke sanje! K» so bili tj gospodi se na univerzi, gojil! so najlep» illisli o zlati narodovi svobodi puterjevali so obljubo s prisego, da bodo vedno živeli /a mirodo\e pravice iu njegovo srečo, In kaknšiij >o zdtijV ГјлЈцШ plazijo priui narodovimi nasprotniki, sninitijejo se t na tetinega jezika, njim je le na tem ležite, da dobivajo mastna shtžle. ' In keliko dobrega Iii ue storili, ko hi v njilt vsiij Se. tlela rodoljubna iskrica ! Advokati uporabljajo svoj bister га/.нтv M. da kujejo i/ narodove neveduosli cekme. S temi jvivavmii ilenatji se razveseljujejo, mej Inn ko liamd stl'tiila in jokti. Da niüo drug! boljši od leb, ni mi treba dokazovati. Vsak gazi a trebuhom za kruhom, vsak le tta to misli, kako da bi mogtj) izpili /milijo kapljico krvi naselim ljudstvu, (llovek mora obupati nad človeškim poklicem videč, da se ti, kteii hi morali bili narodu nzor poštenosti iu domoljubja, poslužujejo vsakega sredstva, da 'e zadostijo svojemu telesnemu poMjetyti. žalostno ozimni se okrog, nikjer ne najdem uzviženega značaja, vse leze le za veseljem tu dobičkom. Kje hočem iskati tolažbe, kje. zdravilu /a naš nesrečni narod. - Sloj! Mladimi u-čeCa se na univerzi, ktera si bila vedno pri srcu na-šeimi očetti, do lebe oluačani se z milo prošnjo; Bodi ti Izveršiteljica Laviičeve oporoke. Tvoje roke so se čiste, tvoje srce je š.e neoskrunjeno, v tvoj duh se še lahko vcepi ona moč, ktera bode delila blagodejno zdravilo našemu narodu. ' Ct[ Glavo pokriva rudeča kapica, orijentalni „fes" imenovana, kakor je to navada na celem grško-slovanskem polotoku. — V nekaterih krajih, na pr. v Dubrovniku, nosijo tudi turški turban, — Nošnja Morlakov je različna, Večinoma je pisana. — Obleke si napravljajo iz nekega sukna, kateremu pravijo „roscia"*; Budečje snkno dobivajo iz Benedek; zadnje čase tudi i; Trsta in Nemčije. — Iz slabega sukna si napravijo plašč s kapuco. Ta phsč je tako velik, da se Movlfik lahko z orožjem od nog do glave v njega ekrjje, — Tak plapČ se imenuje .kapanice". Take plašče nosijo tudi Srbi, Albauezi in drugi, ter jim dobro službo o hudem vremenu. — Nošnja Morlakov je skoro v vsakem kraju različna. Ipak je najuavadnejša: rudeČi životuik, ru-java suknja, svetlovišujeve hlače. Obleko zovejo takole: иkapica" — kapa; „карогап" suknja;-. čerma" životnik; „pascantce" — uanjati pas za orof žje. Za obuvalo imajo „sandale", katere „opauke? imenujejo. — Morlaki, kakor Albauezi, Grki, Turki in vsi levatiäki narodi menijo, daje dobro glavotoplo držati iu noge pa na hladnem, kar pa mi baš naopak delamo. — Radi tega oni glavo dobro zavijajo v topel turban, mej tem ko noge na hladnem i maj o.*) Mor-lalii so žlahtnega, lepega obraza, kakor vsi Slovani, 'lil! O *) Videl sem minulo jesea iaiarairane Turke т&зЈомц, katerim je v aogc jako Ktralo bilo. Praäali eo met ftll Je tMh Imđa sitna in dosti snega, ker^oai tegi ne morejo - trpeti.' Jaka hudo jim ie ђЈЈо in slutili »» se kakor .,martift?ki".; Д PIS, ш svoboda. ___ji uživamo ,par excellence" svobodo, pravijo sami Jtemti uže toliko let in Ma-"i t isti rog A nenemški narodi -hvale tej avslrijskej svobod;, se ne javlja dejansko. In tudi kolika je naša avstrijska sto uie večkrat imeli prilike Citati v slove kako se spoštuje gtaoviti §. 19 derž. os: «d nemške ia madjarske strani. Če so zadovoljevali Nemci in Madjari dajati barcil ne bode odslej več tako, ampak skrbeli fesdo bode za naprej le бе bolj razvijalo nafte „avstr^ mbrao-svebodno življenje. Kedor tega ^Ä^e, ^ 'Ж ie lahko po sledečih odstavkih, ' ~ 1. Da bode stvar kolikor mogoče .»polnem re-gistrovana, na) spomnimo naše čitatelje-pred vsem «a postopanje našega ministra za nauk in bogočastje ua-warn bivšim profesojjnm ,ea mariborski gimnaziji gg. Soman ia Pajk. Ker sU bila Slovenca, prestavila jih je vlada iz slovenskega mariborskega giyeada, jednega * »puičeni Ried »a Avstrijskem, druzegn pa na Kranjsko v tak kraj, da se je гцј! službi odpovedal. Pfrt sicer nij šel v Ried in bi menda tudi ne bil Šel, a ker se je botd pri Nj. Veličanstvu čez krivično po-«tepanje svojega chef-a pritoüti, dobil je boljšo službo v glavnem mestu Dunaju. To vse se je godilo pred nekaterimi leti, in nemila enaka osoda bi bila nemara Z&dek Se marsikaterega profesorja, kateri bi se bil derznil le nekoliko vzbujati šolsko mladino v narodnem duhu, ieratao po paragrafih. o, Nedavno smo poročali, da je bil premeščen ptof. Sukg* it ljubljanske gimnazije v TOener-Neu-«Udt Virbka se gotovo ne VČ, vendar pa se misli, đa zarad tega, ker je navdušen Slovenec, kar vejo tudi gimnazijski študentje, in ker ga je izvoli kranjski deželni odbor v deželni šolski svet kranjski, k*jti o drugI pregrehi, katere bi se bil krivega storil, tte v6 sam prof. Šuklje Čisto ničesa. 3. Pred par tedni prišel je kakor strela iz jasnega neba prof. Glasetju na kranjski gimnaziji dekret, da je premeščen, a menda ne na kako drugo slovensko gimnazijo, ampak nekam tje na Nemško, kder nij Slovencev. Nenadno mu je prišlo premeščeoje, ker nij •tfčeaa zakrivil, a Slovenec je in bil je pevovodja v jtraüjaki čitalnici, kar pa nij prepovedano po nikakem Te» trem točkam nam je dostaviti Še postopanje mlniSterstva naproti slovenski Šolski literaturi. Gospod lApajUf, učitelj ljutomerski, izdal je nekatere slovenske'knjige za slovenske Šole, katerih raba se je pa prepovedala, čeravno niso originali ampak natančni prevodi nemških po našem ministerstvu uže aprobira-nih knjig, ter je zavkazalo, da se morajo rabiti nemške knjige. Nij nam treba razpravljati, iz kojih stališč in uz rokov je, tako ravnanje abotno in nezaslišano, kajti to niso le naSi domaČi pedagogi ampak tudi nemški uže davno in dovelj jasno dognali. Od&iimal bode pa potreba posebne registrature, v katero bomo polagali Čem o na belem vse one krivice, katere se nam godfe kljubu množili paragrafov naše kotiStitačije, dabodemo vedeli izračntuti, ko pride Čas za tio, koliko so nam dolžni Nemci. Nij nšito na misli, Bog ve, kako razgrajati zarad tega,: a to hočemo naproti tem dogodkom zabilježiti, kar so počenjali Nemci za časa Hohenwartovega mi-nisterstva ne v enakih slučajih, ampak zarad tega, da je hotelo Hohenwartovo ministerstvo dejansko izverše-vati zakonske zapovedi enakopravnosti. Nemški možje niso le smeli, kakor se jim je poljubilo, tačas strastno napadati ministerstvo, ampak posluževali so se še ОШ1 ■Oni so lepši, nego so njeni sosedje Hrvati. — Mej mtod&tiiči fisbajajo se prav lepi „fanti od fare", — z črnimi lasmi in tenmornjavimi očesi. — Kožo imajo brfj. rujwkafeto, nego severni Slovani. — Na obrazu j&t je brati velika resnost m melanholija. Morlaške ženske so, kakor možje, krepkega, zdravega trupla. — Najde se mej njimi tudi velike, tepe ženske. Njih obraz, akopram lep in dopadljiv, Sßak nij tako mtereeanten, nego je možki. — One se ■močno starajo, ker veliko več delajo in trpč nego ffložki. Morlakova žena je prva v hiši. Ona mora vsa Hifoadeto opravljati ; pa tudi prede, snaži in za ži-flüOr Bkerbi; poljska dela mravlja. — Ona donaša tbde z* biSno pötrebo, les za knijavo, žito nosi v mhn; kjer pa mlinov nij, mora Morlakinja zdomačim nüittom nama Žito zmleti. — Ona spoštnje moža, kot svöjäga gospodarja. — Gestokrat se vidi, da Morlak ^ pipe tobak pt^eč konjička jaha, a ona poleg njega % butaro na ramenih; peš stopa. — Predč, plctč, gi-V^e, Otroka dojćin kramljaje sedijo navadno celi kupi taci h žensk m deklet skupaj na kamenih in skalovji, kstere imajo za navadne sedeže pred bajtami. —-Otroke deftjo «rav dolgo. One so dobre doji-e; dokaz temu je, da italijanska gospoda, bivajoča v Dalmaciji, . jih rabi mnogo kot take. — Nošnja žensk —posebno neomoženih — je bolj ртшц nego možkih. — Dekleta «o, kakor je tudi v Bosni in Serbiji navada, t lepotice® ekmčana. — Priznavati ве mora tuđi, da nemške žnrnalistik« v ,rajhn*, v katerej so objavljali strašansko neresnične ia veleizdajske članke, žugajoč Avstriji Mjtdejai^ ako se ne bode vladalo po njihovi želji po brezpravnih principih. Prašamo samo, kaj bi se nam godijo, ko bi se derznfli na enak način rogo-voliti in.žugati, kakor je za £33* SAenwartovegami-nistei#ra storil pwgermanist Dr. Graaitsch v spod-njeavstfjekem deželnem zbora? Kaj bi vse klicali na pomoč naši Nema proti nttm, ko bi mi pošiljali sedaj," ko smemo opravičeno redi, da smo preganjani, enake veleizdajske Članke v reško Časopisje? Nam ne pride niti na misel kaj enacega, kajti preveč nam je vcepljena ljubezen do naše Avstrije in nje dinastije, a toliko smemo reči, da smo vendar uže prišli, čeravno po bridkih skušnjah, do spoznanja, da je treba upirate ue z vsemi postavnimi sredstvi takemu pritiskanje na zid po »Uboglasnrm Beugovem principu. Mi nočemo več vedeti o privilegiranem kouštitncijonalizmu, kateri si uit le v nemške kotenje prid in kateremu le se imamo zahvaliti za naše gospodarske slabe razmere, da, gospodarski propad. Postave pri poznavamo, a iz-veršojejo naj se tako, kakor se glase. Varuje naj se, da se ne počne razširjati apatija do našega ustavnega življenja, kajti to bi bilo znamenje obuponja in propada Avstrije. Dopisi. V Gorfei, 1- marcija 1877. (Beseda v čitalnici. — Opera v goriškem gledišča. — Gospodarstvo kmet. Šole. — Kmet. društvo. — Vreme). V nedeljo smo sopi t enkrat imeli prav lepo in močno obiskano bes «do v naši čitalnici, gotovo je bilo kakih 200 o-sob zbranih v čitalničnih prostorih. Igro „V spanji-* igrali so naši diletantje kaj gladko ; z veseljem smo posebno pozdravljali na našem odru gospodično O., ki je prvikrat nastopila in gospoda S., v katerih je čitalnica pridobila si dve lepi moči. Gospodična L, je uošemu občinstvu uže znana; Čuti se na odru uže prav domačo. V drugi igri „Garibaldi", ki je poslušalce ves čas vdržavala pri dobri volji, igrate so gospodične in gospodje tako gladko, da je bilo veselje. Gospoda K. in F. sta kot rojena za komične role. V obče pa ae moremo zahvalit' za prijeten večer g. režiserju, ki jc na odru doma. — Kar se tiče petja, moramo priznati, da nismo pričakovali toliko ; nov pevovodja, g, S., nam je dokazal, da nimamo v Gorici pomanjkanja moči. Do-padal se je posebno solo kvartet „Bodi zdrava domovina" in pa zbor, „Lovca slovo od gozda", kateri se je moral dvakrat ponavljati. Kaj bomo govoriti o igranju gospć Š. na glasoviru, katero smo uže večkrat in po vsej pravici hvalili; ona in gospodična, katera jo je spremljevala, žele sti gromovito ploskanje. Jako galantno obnescl se je odbor, ki je tako izvrstnim igralkam in svitalkmu podaril krasne šopke kot zn^mnje hvaležnosti. S kratka, prva letošnja beseda dela vso čast goriškim Slovencem ;n naši čitalnici; to naj bo odboru v spodi)njo, da nam ta post napravi saj še par tako lepih večerov. Tombola po besedi je nekda tudi prav dobro koristila namenu; še en par takih, pa bomo imeli nov oder I Ker uže slavimo slovensko umetnost, ozrimo se tudi v goriško italijansko gledišče; tam je zdaj opera, kakor smo uže zadnjič poročali. — Dozdaj smo slišali samo opero „Lucrezia Borgia"; a nij nas g reva lo, da smo obiskali gledišče. — Taeega osebja goriško gledišče nij še imelo nikoli; posebno pa je pri- isto dekle, koje bi se rado omožilo in moža iščeT nosi noč in dan celi kinč seboj — to je na ogled. — Ne-omožene imajo malo rudečo kapico na glavi; ko se pa omože odložijo isto kapico. —- Ta kapica je ua-vodno oktnčana зе srebernim ali zlatim deuarjem. — Kapico nosijo vso dekleta, na grsko-tuiškem polotoku živeče; tudi okolo Krima iu v južni Rusiji je taka navada. One imajo tudi vrat, persa z biserji, srebernim in zlatim denarjem pokrita. Navadni denar, ko-jega imajo na sebi, so avstrijske stare dvajsetiee pa tudi turški denar in stare rimske in grške medalje, katere v Dalmaciji prav pridno iščejo. — Nevestam postavijo na dan svatbe krono na glavo. Domače iu poljsko orodje je pri Morlakih jako priprosto delano. N. pr. vozovi so pravi originali te-lebanosti. Akopram imajo pomanjkanje lesu, ipak izdelujejo vozove z veliko zapravljivostjo. Kolesa so bolj Čveterovoglata nego okrogla. Lahko si tedaj mislimo, kako težko je tak voz z mesta naprei spraviti in po strmih krajib t njim voziti. Oni up režejo navadno 6 do 8 volov. Konji so tam prav mujheni in šibki; rabijo jih le za ježo. Pri oralu rabijo tudi navadno O do S volov. Oralo je skoro vse leseno; le nož, koji v zemljo rije, je železen. — Mlatilno orodje je tudi pnprosto. Pri mlatenji rabijo le palice; s temi mlatijo po — snopih. — Vsa druga domača priprava je pri Moriaklh še na nizki stopinji. — Oni nimajo peči, da bi v njej kruh pekli, ampak imajo železen zvon, „pe- madona, gospa Ciuti, fenomen za Gorico; to Väm je pevkinja, ki sme nastopiti v Trstu in na Dunaji; vse druge moči so tudi prav dobre, posebno- tenorist, vendar pa je prva pevkinja v razmeri dosti nad drugim osebjem. Goričani smejo ponosni biti na sedajo «pero in težko ae jim tako bitro sopet- kaj tace-ga posreči. Razvadijo se, da bodo v bodoče drugi pevci imeli prav težko stanje. Bobio gospodarstvo menda nij posebna lastnost naše kmetijske šole, to je menda uže znano. Mi smo o svojem času grajali nakup fumišča za 14000 gld, in prav smo imeli, saj nas v tem potrduje samokurator-stvo šole; fumišče je stalo dozdaj s popravami i.t.d. čez 17000 gld. in zdaj! Kaj misliti, koliko je vredno zdaj? Proikgajo ga za 13000 gld„ a še te cene jim nihče ne ponudi in najbrže bo šlo še pod to ceno, ker je bilo posestvo resnično preplačaoo. Ali nij to tletno gospodarstvo? Naša kmet. šola ima tudi nekoliko lepih travnikov—pa ne v lastnem gospodarstvu ; ampak oddalo jih je v najem prav po ceni, da po tem za svojo živino drago seno kupuje. Tudi to je praktična ekonomija. Te dni je bila važna seja odbora kmet. društva; šlo je zarad podelitve nekolikih glav goveje živine kakemu poswitniku na Krasu ; dva odbornika sta bila skupaj v tej zadevi na komisiji na Krasu; a vsak je drugače, striktno nasprotno poročal, vsled česar bi se bili k malo odborniki po dolgi debati razšli brez uspeha ivt it eneržiji slovenskih odbornikov se je zahvaliti, da je bila reč ugodno rešena. Iz tega pa lehko raz vidijo naši kmetovalci, kako potrebno je, da sedi mnogo Slovencev v odboru kmet. društvu. Kako ina-lomodri so torej oni kmetovalci, ki odstopajo cid društva iu tako pripuščajo vse polje Italijanom. Kako Cudui so oni uzroki, katere navajajo nekateri naši, tudi premožni kmetovalci: „Saj nimamo nobene koristi od tega društva l" Kaj vse hočejo imeti oni gospodje za 4 gld V Saj dobivajo list zastonj, ki velja 3 gl. in 1 gld. vendar lehko ž rtu jejo za občni blagor, kajti ttga se vendar ne more reči, da bi se v občo ne poplačal Slovencem oni strošek; vsakemu udu pa vendar društvo ne more podeliti po eno ali dve kravi. Kam pridemo po taki slepi sebičnosti! Po lepem, gorkem vremenu imamo sopet in bližnji hribi so odeti z belo plahto. Iz Kanala- 20 febr. (Izv. dop.) Ker so do zdaj nobeden nij poročal o izidupredpustne veselice, ktero je napravila Kanalska čitalnica v g. Segalo-vej dvorani dne 4 febr., naj mi bode dovoljeno uekoliko o oinenjenej veselici sporočiti. Program besede bil je jako zanimiv, posebno gg. pevci, pod vodstvom vrlega g. Zt'ge in a polnočjo g. Kocijancič-a, so se zelo odlikovali ter pokazali da so vsakej, še toliko težkej kompoziciji popolnem kos, če le hočejo. Igre „Brati ne zna" in pa „Mtitec" в0 naši igralci in igralke, ktere slednje so ta dan prvjč s prav dobrim uspehom nastopile, prav izvrstno igra|j. „Ded in babica4 deklamovaJa Je domača 13 letna tlok-lica še precej dobro, sumo to bi bilo želeti, da bi v prihodnje vesebčni odbor gledal, da se deklamacj boljši izpeljejo, kajti deklamacije brez primernega obnašanja ali mimike bi bilo bolje kar naravnost iz knjige citati, vsaj se poslušalec pri tem ne dolgočasi. Po dokončanej besedi pričel je ples, pri katerem je sviral goriški vojaški kvintet. Gotovo se ma-sikteri izmej došlih gostov ni nadejal v Kanalu kaj taeega. Se precej prostorna dvorana bila bi gotovo premajhen«, ko bi se štirikrati večja bila; in kaj bi ne. saj občinstva, mej njim mnogo odlične gospode iz raznih krajev, je toliko došlo, da še nikdar ne toliko, in čitalnični odbor je koj sklenil za prihodnje veselice kas imenovan. To „peko" postavijo na ognjišče in jo pokrijejo s premogom. — Pod „peko" se potem kruh pete. — Domače reči imajo v mehih, kateri so iz ovčje ali kozje kože narejeni in vise ua stenah. V take mehe hranijo tudi vina, med, da, celo kislo mleko in širin baš tako tudi zelje, katero je Morlakom jako priljubljena jed. — Oni jc'6 pri mali, okrogli, prav nizki mizi, katera sloni na Štirih palicah. Posteče navadno nimajo, ampak leže na — tleh pri ognju. — Pod glavo si postavijo le nekaj — slame. Vkljub temu so zdravi in krepki, ter doživijo visoko starost. Oui Ijabijo godbo, akopram nimajo o umetuej godbi_ pojma, Gestokrat najdemo pri Morlakih piskala in sicer piščale. Ena se zove ^svirala", druga pak „difle*. Morlaki zuajo prav melanholične žvergoliniti. Tudi imajo „gusle*. „Ljuslo" najdemo v Bosni, Serbiji, v ogerskem Banatu in drugod. Rabijo jo pri spremlje-vnaji petja.— Kakor sem uže omenil, so dalmatinski konji majheni. Pri vozu jih ne morejo rabiti. — Imajo jih le za ježo; za vožnjo tudi nimajo itgoduih poti. Tam tedaj vsi jahajo. — Ženske, kmeti, uradniki, duhovniki, menihi jahajo. — Morlaki dovažajo blago iz Bosne, Hercegovine, Turčije ua konjičih v malih karavanah. Baš tako tudi dobivajo vsakdanji živež; .pa tudi žito, slamo iu seno nakladajo konjem na hrbet. — Novice se čudno hitro v deželi razglašajo — širijo, — Pastirji, kmeti, lovci so navadno zunaj v ■frail" ,'"амд-ааидиза—ддвад«рм—■ n V. ' i'.- T ■večjih prostorov si po iskati. Kalcor sem slišal, jilt je že tudi našel jako pripravniše, lepše ia veliko bolj prostornejše nego je Segalova dvorana in njegova gostilnica. „Skušnje človeka ude", ali pri g. Segaluta pregovor malo ali nič ne izda, in da kar naravnost povem, niso le pretesni prostori krivi, da se poiščejo drugi, temveč tudi preslaba in jako draga postrežba, katera je vedno tista ob vsakej enaki priliki. In temu se moramo ogniti, če ne bi s Časom ne bilo pri veselicah uobeoega ptujega go sta, kajti denarja ne zameta Bike do rad. Sliši se, da misli Kanalska čitalnica napraviti precej po vel. noči velikansko koncertno besedo z jako zanimivim programom, in sicer že v novih prostorih, in se je baj& ie sestavil poseben odbor, ki bode vse potrebno prcskrbel, katerega naloga je tudi na vso moč delati, da ee bode veselica sijajno zvršila, S to veselico hočpjo Kanalei svetu pokazati, da je Kanal, kakor je rajnki Lavrič rekel, res slovensko gujezdo, in da to Kanalei шЛп imeti« piftviU wnov шајкв Slave. Pokazati hočejo, kaj zamorijo, akt> vse mot i združijo, kterih se v blovenskem Kanalu primerno mnogo »uhaja, Srčno želim sijajen vspeti. - X. Politični pregled, V Gorici X. marcija. Ali bode mi n i s t e r s k a kriza ali ne v Cislajtaniji, odvisno hode od Poljeev sumih. Da je temu res tako, izprevideli bodo naši či-tatelji iz naslednjih verstic. V zadnjo j Številki poročali smo. tla se je doseglo porazninljcnje v bankinem vprašanji mej obojestranskimi mini-sters:tvi. Vendar ministers!«» madjarsko ulj se zadovolilo s tem, ampak zahtevalo je od takraj-litavskega poroštva, da hode dogovorjen modus v bankinem vprašanji gotovo ttuli poterjen v cislajtauskem deržavueui zboru. V to svrhu sešli so se vsi klubi «stavoverne stranke »a vabilo min ist erst v a iti razložilo se jim je, kaj se je skovalo z madjai'ükim ininisterstvom. /borcivanje, kojega se je udeležilo 185 nstavaskili glav, bilo je jako živahno, kajti predlagali ste se dve resoluciji. katerih jedni jo bil o tac znani dr. Herbst, drugi pak tudi znani dr. J. Kopp. S perva je prav za prav predlagal dr. Herbst tako resolucijo, po katerej bi se imelo brezpogojno privoliti v oni način preustrojenja banke, kakoršno se je sklenilo mej obojimi mi-»isterstvi, a ker je videl, da bi ne dobil večine mej svojimi pajdaši za tak predlog, preustroji! je svojo resolucijo tako, da niso v principu proti nakanjenemu preustrojenju banke, da si pa pri-deržiijojo svoje inenenje o imenovanji dveh ban-kinih vice-guvcrnerjev in sploh o eclej nagodbi izraziti, ko se predloži v p r etre so vanje deržavne-mu zboru. Pti glasovanji o obeh resolucijah sprejela se je Herbstova z 122 glasovi proti 63. Stoprav po vsem tem poslal je minister ski predsednik Auersperg tudi Hohenwart« in voditelju Poljeev, Groholskenm, vabilo, da bi se po- prosti naravi in opazujejo, kar se v okolici godi. — A ko hoče kedo naznaniti kako novico, ali kak ukaz, zavpije iz skalovja v prosto naravo; to sliši bližnji sosed in tako se potem to odmeva od kraja do kraja: to je pravi telegraf. Tudi mladi pastirčki in pastaričke sedijo na skalovji prepevaj e in gledaje iz stermib višav v planjavo. — Hiše Morlakov so iz navadnega kamenja; čestokrat ne rabijo pri zidanji apna, ampak ie kamen k kameno skladajo. — V raznih krajih je tudi streha iz kamenja. Navadni živež je Morlakom turščini močnik ali pogača, katero v pepelu spečejo. — Krompir malo sadijo. — Kostanj je tam navadno drevo. — Dvorišče je obdano z zidom, po zid« raste trnje, da braat pesom in drugim živalim vhod. — Morlaki so jednako Arabcem jako gostoljubni. Najbor-nejso jed delijo s ptujcem. Tudi z kozarcem vina pUijcu postrežejo. Znamenite so morlaške svatbe. — Posebno konec svatbe je originalen. — Ko imajo nevesto odpeljati v ženin ovo hišo, prijatelji ženina sedlajo konje. — Ženin nevesto dvigne na konja ih z dirja ž njo vence in zastave kviško držeč proti svoji hiši. — Drugi jahajo za njima. — Streljanje naznanja, da se nevesta iu ženin bližata hiši. — Oče jim pride iz hiše naproti; vhod V hišo jim je prost iu zakonska zveza je dokončana. — Znamenito je tudi, kako se prijatelja pobratita. —-Oni zovejo tako zvezo „pobratimstvo". Ta zaveza velja do gnuti. — Ako se pa dva pobratima razdvojita. ?tHrfdik'k 'iijeitiH, .ШвгШаг.«. > ryimWrtizloi: ali' poročati o ■fdoverŠenbui* iVbi'ftzUMü < WnMnteL vprašanji z madjai^W%n'išt£k^0ifi;' Wfi&hen wart in Grt>hdBkiijofti)iia'sta'@dlo£nö.vai6ilo; ke jima je stvar nž^dtiVeljf ünhäiz Groholski se. je tako^zm^, Wse ne ve, bodo-li Poljci ustanovljeni bankin dualizem. .jMejj tem je pak našo rniuisterstvo objavilo mailjarfckemit; da je sprejetje dogovorjenega bankinega modus gotovo in ministerstvo madjarsko bilo je po našem cesarju zopet poteijeno....... —-------- S katero gotovostjo se je moglo tako izjaviti naše ministerstvo, dozdeva se nam čudno, kajti poleg onih 03 nstavaških protivnih glasov, bode gotovo proti dnalizrau banke nad 50 poslancev desnice; in če se tem že nad 30 Poljeev pridruži, potem je večina proti minieteretvu iu mdvojenju banke. Ministerstvo moralo si je torej gotovo zagotoviti poljske glasove, prodno je poslalo ono izjavo madjarskemn ministerstvu. Mogoče je tudi, da nij to Še res, da se pa vendar upa Auersperg pridobiti poljske glusove, kar nij mogoče, če pomislimo, kolikokrat so uže poljski poslanci, ne vemo, vsled kake liasljivc oportnnitete uže marsikatero ustavoverno miuisterstvo rešili propada. Poljskemu kavalirstvu nij treba nego par sladkih besedic in pridobljeno je, to nas uči zgodovina našega ustavnega življenja, Hočemo videti, kaj bode iz te moke. Isto tako so tudi madjarski ministri svojemu parlamentu poročali o stanji nagodbe-ni'ga vprašanja, s čemer niso poslanci kaj zadovoljni. РШ se, da se vsled tega vum uže komej ustvarjenja Vberalna stranka, ii&ron Senn-,yey je tudi javno v madjarski zbornici povedal, zakftj nij sprejel cesarjev nalog sestaviti novo miuisterstvo. On je namreč zahteval, naj se vsa nagodba, katera je na slabem temelju zidana, prekucne ter Znova počne zidati, kar je pa cesar odbil. Ali se sklene mir ali ne mej Rerbijo in Turčijo? To Vprašanje je bilo celi teden na dnevnem redu političnega življenja. Velika skupščina serbska sešla se je pred par dnevi in nemško časopisja hotelo je vedeti, dy je večina skupščttiarjev proti sklepu mint in za nadaljevanje vojske, nad čemer smo dvomili, kajti za vojsko je treba mnogo denarja in tega Serbija nima, Rusija ga pa sama za-se potrebuje, ker se oborožuje na vse kriplje. In res nam uže prinašajo denašnji bergojavi poročilo, da je večina skupščine za mir. Ne iako gladko bo sklepati mir s Cernogoroj kajti ona zahteva svojim slavnim zmagam primerno razširjenje svojih mej, v kar Turčija težko privoli; dogovarjanja inpo-raznmljevanja se najberže zavlečejo tako dolgo, da prične Rusija boj s Turčijo, v katerem bode Čeraogora zaveznica Kusije. Oernogorci so uže sedaj pripravljeni na boj, kajti, kakor se nain iz zanesljivega vira poroča, zbranih je 15.000 tedaj se prijateljska zveza razruši in to pomeni veliko nesreča za celo okolico; radi tega naj tudi ona pričakujeta božjo kazen. Pri Morlakih velja tudi še dandanes „krvarina" (Blutrache), — Mcrlak ima še vedno geslo, katero bi se v nemščini tako-le tolmačilo: „Wer sich nicht rächt, heiliget sich nicht." — Oni tedaj menijo, da maščevanje — česti človeka, — Tega raenenja se tudi trdo drže in tako tudi postopajo. — Ako je na pr. danes umorjen bil Morlak, je dolžnost (njegove naj-bližnje žlahte moškega apoia maščevati se. — Ako je pa še mladoleten in se ne more maščevati, tako pridejo njegova žlahta, znanci in prijatelji k njem«, katerim mora prisegati, da se bode maščeval. — Ako je pa otrok še v zibeljki, mu prinese mati očetovo krvavo srajco in jo postavi otroku na zibeljko in jokajoč kaže mu, kaj se je zgodilo. — Če je pa sili uže doraščen fantin, prosi ga klečeča z dvignenimi rokami in zahteva, naj se on maščuje. Na to mu izroči očetovo puško v roke, ter prosi, naj ko hitro mogoče svojo dolžnost izpolni. — Tedaj krvavo maščevanje je pri Morlakih in sploh pri jugoslovanskih narodih globoko ukoreninjeno in se ne da iztrebiti. — Prav je imel torej slavni Palaeky, kateri je malo Časa pred smertjo pri svoji stavaosti dejal: „Slovan po na-turisvojej ne ter p i, da bi mu se krivica delala, a i on sam nikomur krivice noče delati." — Priča temu je-* jugoslovanska vojske ш iihraibrtffi Öerubgbrcewi ^Гда^гШШМјепШ јод). boroženih, ^аИЈј^Чеи ^ј^ОД^изд ßilaxijvtaT iuili.iio Močrionvrć ßopfedi »ji;MJfrjitd)f tPivg «hak o mm mwto^oin oädve4Ujg o/l tnnrs nökeüko /turških »begor,^nkkterlfeiekateri'La ÄgS listi o Rusiji, s i#k ie uže več nego smešno. М|»Ж1 sija razorožuje, drugi dan napovM^i^r^ So prekorači reko Prnt; potem zopet piše^og ruska vojska demoraliziraua ali podpthovatta«1n da noče iti v vojno proti Turkom, če se jim rte obljubi, da se uvedö tuđi na Ruskem nsfcavpo življenje. Kakor mora vsakedo vedeti, sapte bn-dalosti, Rusija pripravljena je uže na boj in ne še pripravlja; marširala bode, da podere meršavo turško postavo in jo s čim boljšim nadomesti, naj bodo s tem Anglija zadovoljna ali ne. «i ■ ü;. Razne vesti Solkanski rodoljubje napravijo v nedeljo, 4. t, nt. ob 7 url zvečer v Mozetlćcvi dvoraol y Solkanu tihi večer v spomin Imviiča. Program je sledeči: I) „Hej Slovani"; 2) Govor o Lavrlču; S) „Blagor mu«; 4) Sta Čutiš; r>) ttV dolini tihi.* — Po lzvrla-nem programu začne domača zabava. Dvorana bo okinčana se sliko dr, Lavrlča. Ajdovsko društvo „Edinost" nabralo je potrebni denar, s katerim si napravi lep oder v društvenih prostorih. V kratkem napravi društvo besedo v spomin raitjcega dr. Lavriča, katere čisti dohodek je namenjen za Lavrifiev spominek. Da so Ajdovci zmožni, kaj lepega izveršiti, je uže obče znat», saj imajo tudi dovelj izverstnih močij na razpolaganje. Le prave harmonije se je do sedttf pogrešalo, V katerem obziru pa se je v zadnjem Času obrnile na boljSe. Domberžka čitalnica napravi prvo nedeljo po veliki noči veliko besedo s petjem, igro, deklama-cijami, govorom itd. Cisti dohodek namenjen1 je za Lavrtčcv spominek. Sliši se, da bode sodelovalo ta-di pevsko društvo „Slavec" in najboljše moči iz Primorskega. Natančni program objavi se kesneje. Dorn-beržani so v narodnih zadevah vedno mej prvhei.' Živili! « Za Lavričev spominek so darovali gg! N.R. iz Gorice f. 2.— H. is Gorice f. 1.— вкирај S glđ.; Lavričev začasen spominek na njegovi gor »lili bode postavljen v saboto 3. t m, V nedeljo, 4. t. m. ob 11. zj litra, ae bodo zbrali pri spominku goriški spoštovalri in prijatelji ranjkega in bode zapdl zbor slovenskih pevcev »^grobnico,— Zvečer pa nekda napravijo nekateri rodoljubje v čitalničnih prostorih tihi večer. Sliši se, da pošljejo 4. t m. tudi nekateri rodoljubje vence na gomilo ranjkega.—Spominek je 8 čevljev visoka piramida iz nabrežinskega kamna s primernim napisom, in je le začasen, kar pravi ppomii-nek se postavi v javnem kraji, kakor želi večina darovalcev, in ozirati se je tudi na to, da se ttöde goriški mirodvor v kratkem prenesel v dtngi kraj. , , , .! v HfcnrmI Nekateri darovalci zaLavričev spominek, ki so samo podpisali, pa plačali ne, so proäeai, da plačajo podpisane svote do 8 t, m. . - : ;: «j Javni občni zhw društva Sloga; druätva je sklenil v seji l. t. m., da bode občni, 6bor edeljo. dne Т t. m., grl ШЊ ščiae toči je sledeči; druživa „Sloga" v nedeljo, blizo Ajdovščine točno ob 3. uri popoldne, ' deöiv 1. Govor predsednika; 2. Govor in nasvet o baiiki za osebni, kredit; govori g, prof. PovSe. 3. Na kak način bi se mogli znižati davki, gb-vori g. Leban Iz Oernic. 4. Prošnja na deželni obor, da piiobčuje: sklepe . „fjj;, jh-'| lltrtdSl i f4il'M 'fli -t» Tepež. V pnndeljek so nekat^l ^išk^ niči, menda še pijani od nedelje, začeli pn^,.- . gostilni, katerega so prenesli po tem na uhcq'Si'.«. nicami.— Izid tepeža je bil, da je ostal edeft nft t ranjen z nožem. Ker je žfmdarmerija to TapasttCprlSUt je hitro na meato ter odpeljal^ § onih vročih v luk- svojih odhorOvih sej v deželnih listih. 5. Nasveti družabnikov.