Potarnam) tzvod 1.M S])., meseina natočnina 5 Sittngov PoHn) «fad !0!t Cetovet — Vpdagppo^tamt Ktagenturt tihaja v Catovc« — Eftcheinongsoft Ktagentoft IP.b.b. Letnik XXVii. Ceiovec, petek, 31. marec 1972 Štev. 13 (1550) Občni zbor 8PZ v Cetovcu: Potrebna je združitev vseh si! za obrambo siovenske besede in kuiture na Koroškem V ceiovški Deiavski zbornici, kjer :o pročeije sejne dvorane kra-!i!i prizori iz pestre kuiturno-prosvetne dejavnosti, je minuio soboto po-Poidne zaseda) občni zbor Siovenske prosvetne zveze. Zbraii so se Meviini deiegati včianjenih prosvetnih društev, med častnimi gosti pa *o biii predsednik Zveze kuiturno-prosvetnih organizacij Siovenije !vo Tavčar in zastopnik Kuiturne skupnosti SR Siovenije Martin Zakonjšek, predstavnika Siovenske prosvetne zveze v Trstu Kapeij in Orei, tajnik Krščanske kuiturne zveze Nužej Toimajer ter dežeini posianec iupan Hanzi Ogris iz Biičovsa. O poteku občn. zbora podrobneje poročamo na 3. strani, tukaj Pa navajamo gtavne misli iz govora predsednika Upravnega odbora SPZ Hanzija Weissa, ki je Podrobno orisat prizadevanja na Posameznih področjih prosvetne dejavnosti in pri tem nakaza! dosežene uspehe v minuii detovni dobi, hkrati pa opozoril tudi na naloge za bodočnost. Posebno plodna je bito področje zborovskega Petja, lepi uspehi pa so bili doseženi tudi na odrskem področju ter no področju uveljavljanja naših domačih literatov, medtem ko na pod-'°čju knjižničarstva opažamo podobno kot pri drugih narodih upa-donje zanimanja za dobro knjigo **** .čeprav se zavedamo, da ima _njiga za nas dvojno poslanstvo: je zakladnica naše kulture in polaga ohranjevati tudi živo našo niaterino besedo". Ko je govoril o vplivnosti (elegije, je predsednik SPZ dejal, da e masovni medij močno oblikuje današnjega človeka, žal pa ga od-^9uje od aktivnega kulturnega u-dsjstvovanja. .Našemu čioveku {e a najboi) razširjena obiika pasivna konzumiranja kuiture dostopna ie v tujem jeziku in ga tako od-materini besedi tudi v dru-"Mem krogu. Zato upravičeno zabavamo, da koroški Siovenci tudi "a teieviziji dobimo svoj prostor, mi prav tako plačujemo pristojbine kot vsi drugi naročniki. Moramo pa ugotoviti, da nam kljub Prizadevanju doslej ni uspelo niti oiiko, da bi se koroški Slovenci j^soj predstavili v avstrijski televiziji. s pogledamo, kaj so na tem po-./očju dosegli južni Tirolci in kaj . nudi Avstrija, potem je upravi-ona naša zahteva, da moramo tu-ari na celotnem ozemlju, kjer ži-'aro, imeti možnost sprejemati od-oje slovenske televizije, od katere po drugi strani pričakujemo, da o v bodoče posvečala še več po-arnosti koroškim Slovencem." Kot posebno važno je govornik boudarii šolsko vprašanje, kjer tre-me razmere nikakor niso zado-^a*jive. Nagiasi) je, da bo zato aisko vprašanje pereče tudi v pridnosti, kjer pa se moramo zaveda, da bomo vidnejše uspehe do-. 9aii )e ob sodeiovanju siehernega . ^aka, ki mu je pri srcu naša ma-* aa beseda. Enako kot za šolstvo a to velja tudi za področje pred-ske vzgoje, za otroške vrtce. ^.Kratko je predsednik SPZ ome-t ^adelovanje naše prosvetne centa ^ "jenih odbornikov pri šo-"ta dvojezičnih učiteljev in pri šolskem listu .Mladi rod", v pripravah za Koroške kulturne dneve in v prizadevanjih za ustanovitev Prijetne ct'772, Stovenski vestnik znanstvenega inštituta koroških Slovencev. Prav tako je opozoril na sodelovanje pri koroškem slovenskem tisku ter zlasti pri velikih proslavah in manitestacijah naših o-srednjih organizacij. Nato pa je poudaril potrebo najtesnejše povezave z matičnim narodom, ki je živ-ijensko potrebna za vsako narodno skupnost, ki mora biti staino povezana s kuiturnim dogajanjem svojega naroda. Zahvalil se je organizacijam in ustanovam v Sloveniji za vse oblike pomoči, hkrati pa naglasil, da se moramo zavedati, da je naš obstoj v prvi vrsti seveda odvisen od našega lastnega kulturnega ustvarjanja, medtem ko naj vrhunski dosežki matičnega naroda to naše prizadevanje v primernem sorazmerju oplajajo in spodbujajo. .Upravičeno pa pričakujemo," je ugotovil predsednik SPZ, .da ima za ta naš položaj razumevanje tudi večinski narod in da vsestransko podpre naša prizadevanja. Priznati moramo, da smo v zadnjih letih bili s strani države vsaj do neke mere deležni tinančne pomoči za naše kulturno delo. Toda mnenja smo, da bi morale biti naše organizacije s strani države in dežele deležne vsaj enake pomoči kot podobne nemške organizacije. Prav zato pa gre naša zahteva slej ko prej po ustanovitvi posebnega kulturnega oddelka pri koroški deželni vladi ter po pravičnejših postavkah za kul- umHnmmnHntummtmumttmmmnmHHHmmHtunmmmutmmmHmHutmnmmnmmmmmuummm))) = Vabijo ] SPOMINSKO SLAVNOST [ = OB 30-LETNtC! jZSELJEVANJA KOROŠK!H SLOVENCEV E ki jo prireja Narodni svet koroških Siovencev in Zveza siovenskih E E organizacij na Koroškem v sodeiovanju s Krščansko kuiturno E E zvezo in Siovensko prosvetno zvezo v nedeijo 16. apriia 1972 E E s pričetkom ob 14.30 uri v veiiki dvorani ceiovškega Doma E E giasbe. Na sporedu bodo govori, recitacije in petje. Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, E = pri zastopnikih lame miadine ter v Ceiovcu v knjigarni .Naša E E knjiga". E Prireditveni odbor E E E iftmmmmmumnmnmmmmmmmmmHmtmmmtmHmmtmmmmmummmmnmmttHtttunmnnmnnh turno pomoč tako v državnem kot v deželnem proračunu." Končno je predsednik SPZ spregovorit tudi še o sodelovanju z drugo slovensko kulturno organizacijo — Krščansko kulturno zvezo ter poudaril, da nas pri našem delu vodijo izključno interesi narodne obrambe, našega slovenskega jezika na Koroškem, .tzjavijamo, da smo giede teh odnosov za medsebojno spoštovanje in sodeiova-nje, če bodo pri teh stikih pošfsr:) in iskreni nameni, ki bodo siuiiii ie koristi obstoja naše narodne skupnosti. Siovenska prosvetna zveza siej ko prej stoji na staiišču, da je v naši težki, narodno ogroženi situaciji na Koroškem potrebna združitev vseh pozitivnih sii, ki koristijo obrambi in ohranitvi siovenske besede in s tem siovenske kuiture na Koroškem. Zato poudarjamo, da smo za sodetovanje, če bo ie-to v korist naši narodni skupnosti; odkianjamo pa, da bi se to so-deiovanje izkoriščaio v prid kakršnim koii drugim interesom." RAZVOJ ZAMEJSKIH SLOVENCEV OB PODPORI MATIČNEGA NARODA Prejšnji teden je bila v Ljubljani seja republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Posvečena je bila vprašanjem kulture ter so se je poleg delegatov iz vse Slovenije udeležili tudi predstavniki Slovencev iz Koroške in Italije. Glavni referat je imel Marjan Javornik, ki je podal zgoščen pregled povojnega razvoja kulture in izobrazbe na Slovenskem ter nakazal vlogo in mesto kulture v današnji stvarnosti in še posebej v samoupravni socialistični družbi. Pri tem je naglasil potrebo po demokratizaciji kulture, ki pa je — kakor je ugotovil — najtesneje povezana z demokratizacijo splošnih družbenih odnosov. Tako v uvodnem referatu kakor v sledeči razpravi je bilo obširno govora o kulturnih skupnostih in o vsem tistem, kar pospeševalno ali zaviralno deluje na uveljavljanje teh skupnosti. Poudarjeno je bilo, da je kulturo treba pojmovati kot najširšo potrebo delovnih ljudi in celotne družbe, kar pomeni, da je kultura enakopraven del družbenega dela in celotnega družbenega razvoja. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije je izdelala svoja stališča in program o poglavitnih vprašanjih, ki zadevajo vlogo in mesto kulture. Med temi je tudi vprašanje enotnosti slovenskega kulturnega prostora. Zato je razumljivo, da je bilo na seji obstrno govora tudi o odnosu matične domovine do zamejskih Slovencev. Zlasti je o tem govori) predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja Jože Hartman, ki je glede odnosov matične domovine do zamejskih Slovencev ugotovil, da je bilo v zadnjem času na tem področju storjenega dosti več kot poprej. Opozoril je na stalno prizadevanje Jugoslavije za dosego mednarodne pravne zaščite slovenskih narodnostnih skupnosti v sosednjih državah, v Sloveniji pa iz stališč, ki jih je sprejela SZDL, .veje živa zavzetost za življenjske probleme, ki usodno zadevajo razvoj slovenskega naroda v mejah Slovenije ter v tujini; in ta stališča so dobila svoje mesto tudi v novi, spremenjeni ustavi SR Slovenije". Hartman je podrobno in obširno orisal področja in oblike delovanja v korist zamejskih Slovencev, pri tem pa poudaril, da vse to ne pomeni, da sme biti matični narod zadovoljen z dosedanjim delom in prepričan, da je storil vse, kar je bil dolžan storiti. .Tudi v prihodnje bomo morali podpirati vse zahteve slovenskih narodnostnih skupnosti po njihovi polni zaščiti in tudi vplivati na kulturno politiko in kulturni program Slovenije v taki smeri, da se bo med zamejci utrjevala zavest o pripadnosti k slovenskemu narodu. V tem okviru je zlasti pomemben nadaljnji razvoj lastnega kulturnega delovanja narodnostnih skupnosti v zamejstvu, ki mora biti vsestransko podprt s strani matice." Posebej je Hartman omenil vlogo obmejnih občin pri navezovanju kulturnih stikov in sodelovanja s Slovenci onstran meje. Podobno vlogo pa naj bi imele tudi univerze in razne druge ustanove. Poudaril je dolžnost slovenskega tiska, radia in televizije nasproti zamejskim rojakom in menil, da ne bi smela na primer televizija šteti nastopov zamejskih Slovencev v programu kot goste iz tujine, marveč kot sestavni del slovenskega naroda. Sploh pa je treba ugotoviti, je dejal, da matica premalo izkorišča kulturne dosežke manjšin. .Prizadevati si moramo tudi v prihodnje," je poudaril Jože Hartman, .čimbolj vsestransko pomagati manjšinam v njihovem boju za vsestranski razvoj in za njihovo popolno zaščito pred asimilacijo tako s politično, kot s strokovno, materialno in vsemi drugimi oblikami pomoči. Matična dežela mora podpirati vse zamejce, ki jo priznavajo in hočejo z njo sodelovati, razen tistih, ki se zaradi sovražne dejavnosti do nje sami izključujejo iz takega sodelovanja. Pri tem pa je treba upoštevati, da je manjšina subjekt v odnosu do matičnega in večinskega naroda." Ponočni napisi OPOZARJAJO NA NEREŠENA VPRAŠANJA V noči od ponedeljka na forek so neznani sforilci premazali večje število krajevnih napisov in kažipotov v Podjuni. Središče .akcije" je bila očitno Dobrla vas, kjer je bilo tudi poslopje .Haus der Hei-mat" ponovno opremljeno z gesli; poleg Dobrle vasi pa je akoja zajela tudi še Sinčo vas ter Škocijan. Med akcijo so trosili letake, ki v nemškem in slovenskem jeziku opozarjajo na nerešena vprašanja koroških Slovencev ter ugotavljajo, da predvideni dvojezični napisi v 205 krajih južne Koroške nikakor ne predstavljajo zadovoljive izpolnitve tozadevnega določila člena 7 državne pogodbe. Zato .komite za socialno in nacionalno osvoboditev", ki je letake podpisal, tudi napoveduje ostrejše ukrepe za primer, da pravice narodnostne skupnosti ne bodo uresničene. Koroški tisk meni, da je bil namen te akcije v tem, da bi na nerešena manjšinska vprašanja opozorili udeležence mednarodnega seminarja, ki je bil ta teden v Dobrli vasi. Mednarodni seminar O MANJŠiNSKiH VPRAŠANJiH Miadinska komisija Federaiistič-ne unije evropskih narodnostnih skupnosti je ta teden priredita v hoteiu Rutar v Dobri! vasi .veiiko-nočni seminar", na katerem so predstavniki posameznih skupin razpravijaii o raznih narodnostnih in podobnih vprašanjih. Dnevni red seminarja je med drugim obsegai predavanja tudi o po-iožaju Siovencev v ttaiiji in na Koroškem, s posebnim zanimanjem pa so udeieženci posiušaii izvajanja zastopnika irskega osvobodiinega gibanja, ki je prikaza) doigoietni boj irskih rodoijubov, boj, k) se ravno v zadnjem času stopnjuje v krvavo državijansko vojno. Udeieženci seminarja so si ogie-daii tudi razne kraje in ustanove na Koroškem. Giede udeiežbe pa je vsekakor značiino, da niso biii zastopani južni Tiroici jčeprav imajo vodiien po-iožaj v FUEVj; očitno niso hote!) na iicu mesta siišati in videti, kako njihova matična domovina ravna z manjšinami v iastnih mejah. TURISTIČNO GOSPODARSTVO V OSPREDJU ZANIMANJA Turizem je nedvomno eden osnovnih činifeijev v razvoju koroškega gospodariva. Ta ugotovitev nima svojih korenin ie v dosegi okrogio 30 turističnih nočitev povprečno na koroškega prebivaica; ta ugotovitev korenini tudi v tem, da je mogoče ionskih IS miiijonov turističnih nočitev istovetiti najmanj z istim števiiom prehrambenih dni, za katero se je njihovo števiio v deieii povečaio. Hkrati je treba tudi upoštevati, da turisti vidno povečujejo povpraševanje za usiugami občega servisa in za tržnim biagom, ki ga v deieii produciramo oz. ga najdemo v iziožbah trgovin. Če vse to upoštevamo, iahko rečemo, da obogatijo turisti, ki prihajajo na KoroSko, narodni produkt na prebivaica najmanj za 10.000 Siiingov ietno. iz tega uvodnega prikaza pomena turizma v dežeii tahko razumemo, zakaj merodajne ustanove posvečajo toiiko pozornosti turističnemu gospodarstvu ter ietnim anaiizam in prognozam njegovega razvoja. Vsako teto se v marčnih dneh v Cetovcu sestanejo predstavniki turističnega gospodarstva k tako imenovanemu .dnevu turizma", da razčlenijo problematiko turističnega gospodarstva. Zadnja leta pa je ta prireditev povezana še z deželnim sejmom turizma in gastronomije, o katerem letos lahko rečemo, da je uspešno postavil smernice za boljše izoblikovanje turističnega servisa. Sedaj, ko so pri kraju dnevi, ko je bilo turistično gospodarstvo spet enkrat v o-spredju gospodarskega zanimanja v deželi, je mogoče podati tudi oceno problematike turističnega gospodarstva v bližnji prihodnosti. V ospredju te problematike stoji primerjava razpoložljivih turističnih postelj s številom turističnih nočitev. Ob letošnjem .dnevu turizma" je bilo rečeno, da je na Koroškem na razpolago 200.000 turističnih postelj, kar predstavlja 20 odstotkov turističnih postelj v Avstriji. Temu nasproti znaša delež Koroške na turističnih nočitvah Avstrije šele 18,7 odstotka. Na turistično posteljo odpade torej 70 nočitev letno. To pa je zelo malo, če upoštevamo, da odpadejo štiri petine nočitev na meseca julij in avgust, in da odpade na zimsko sezono še vedno le 6,3 odstotka turističnih nočitev. Na Koroškem je torej treba število turističnih nočitev še povečati. Drugače se donos turističnega gospodarstva ne bo zboljšal. Na vidnejše povečanje turističnih nočitev v zimski sezoni na Koroškem ne smemo računati. Sicer smo imeli v minuli zimi izredno ugodne snežne razmere, vsled česar smo lahko zabeležili izredno močan porast turističnih nočitev. V pristojnih krogih ocenjujejo ta porast z okroglo 20 odstotki. Toda kdo jamči, da bomo ob neugodnih zimah v prihodnjih letih spet dosegli 1,2 milijona turističnih nočitev. Če ni snega, potem tudi smučarskega športa kot osnove zimskega turizma ne more biti. Prizadevanja za večjo udeležbo Koroške na zimskem turizmu v Avstriji utegnejo biti torej dražja od koristi, ki jih koroškemu gospodarstvu lahko prinašajo. Spričo tega je razumljivo, da se more razvojni program .Turizem na Koroškem", ki ga je v zadnjih dneh napovedal deželni glavar Sima v imenu deželne vlade, osredotočiti predvsem na podaljšanje poletne sezone. Povečanje števila gostov v maju in juniju ter v septembru in oktobru koroškemu turističnemu gospodarstvu — razen redkih izjem — veliko več koristi, kot pa prekomerno (orsiranje na investicijah dragega zimskega turizma, ki postavlja turistično gospodarstvo pred veliko težje probleme kot podaljšanje poletne turistične sezone. V zadnjih dneh predloženi koncept .Turizem na Koroškem* postavlja spričo tega v ospredje zanimanja druga vprašanja turističnega gospodarstva. Med njimi stoji vprašanje zboljšanja donosov turističnega gospodarstva na prvem mestu. Rešitev tega vprašanja je mogoče tako po poti zboljšanja kvalitete ponudb turističnih uslug na splošno, kot pa po poti prizadevanj za pridobivanje gostov v pred- in posezoni in po poti ustvarjanja predpogojev za močnejšo vključitev v turizem območij, ki na njegovih dobrinah skoraj ne participirajo. Koncept deželne vlade gre za tem, da po poti perspektivnih načrtov regionalnega značaja in Rekorden obisk Postojnske jame V svetovno znan! Postojnski jami, k) upravičeno siovi kot biser sioven-skega podzemija, so ian) zabeiežiii spet rekorden obisk: našteti so namreč 765.898 obiskovaicev iz 78 držav sveta. V nekaj več kot 150-ietni zgodovini Postojnske jame je to izjemen rekordni dosežek. Med obiskovaici je biio nekaj manj kot 162.000 domačinov ter okrog 604.000 tujih turistov. Najboij števiino so biii zastopani itaiijani, ki so jih našteti 225.629; turistov iz Zahodne Nemčije je biio 124.761, Avstrijcev pa 49.753. Kijub ionskim števiikam, s katerimi so biii potoičeni vsi dosedanji rekordi, pa zanimanje za obisk Postojnske jame ietos še narašča, ie meseca januarja so zabeiežiii 3297 obiskovaicev jv istem mesecu ionskega ieta 2119j, februarja pa 3091. zadevnega pospeševanja pomaga pri izgradnji turistič. gospodarstva in da zagotovi prepotrebno koordinacijo tovrstnih prizadevanj. Vse to pa je v skladu s splošnimi napovedmi, da se bo obseg turizma do leta 1980 podvojil in da bo takrat čas bivanja gostov na kraju dopusta za polovico daljši kot danes. Da utegne do tega priti, ne spoznavamo le po naraščanju števila nočitev v zadnjih letih, marveč konkretno tudi po tem, da je že sedaj za prihodnjo poletno turistično sezono v deželi rezerviranih več turističnih postelj kot kdaj koli prej v tem času. iz tega sledi, da ima koroško turistično gospodarstvo kljub zaostrujoči se mednarodni konkurenci še ugodno izhodišče za nadaljnji razvoj turizma. To izhodišče izboljšati in ga obdržati vendar ni stvar le deželnih in regionalnih turističnih konceptov, marveč v veliko večji meri vprašanje zahtev človeka, vseeno če le-ta turistične usluge nudi ali se jih poslužuje, interesi v tem partnerstvu pa se po naravi stvari zelo težko ujemajo. V turističnem gospodarstvu se ne križajo le podjetniški interesi z onimi delojemalcev, marveč se križajo oboji z interesi gostov, ki usluge obeh zahtevajo in jih plačajo. Usluge obeh pa gostje ne cenijo le po osebni noti in kvaliteti neposrednih uslug, marveč čedalje bolj — in to upravičeno — po oko-tju krajev, ki jih vabijo, in hočejo, pridobiti. Z naraščanjem splošne življenjske ravni naraščajo tudi zahteve turističnih gostov ne le glede komtorta med štirimi stenami, kjer prespijo noči svojega oddiha, marveč ziasti glede kulturne podobe širšega okolja, kjer preživljajo dopust. Turistično gospodarstvo z vsemi svojimi vejami in vejicami ima na Koroškem še ve-iike možnosti razmaha. V koliki meri jih bo v prihodnje lahko koristilo, pa ni odvisno le od deželnega koncepta .Turizem na Koroškem", marveč v najmanj enaki meri od podobnih regionalnih in občinskih konceptov, ki morajo predvsem upoštevati lokalne pogoje in interese za razvoj turističnega gospodarstva. Nikjer ne stoji človek tako vidno v ospredju zanimanja kot v turističnem gospodarstvu. Ta ugotovitev velja tako za človeka, ki v turističnem gospodarstvu nudi, kot za človeka, ki se poslužuje ponudb. Kjer in kako dolgo bosta zadovoljna oba, bo turistično gospodarstvo procvitalo, z njim pa tudi narodno gospodarstvo v deželi. (bi) Manifest za obnovo cerkve Neki rimski dnevnik je zadnjo soboto objavit .Manitest' 33 katoliških teologov iz raznih držav. Med podpisniki tega manitesta je 11 Nemcev, 5 Holandcev, 4 Švicarji, 4 Američani, 3 Španci, 3 Avstrijci ter 2 Kanadčana. Vsi so duhovniki ter poučujejo na priznanih teoloških vseučiliščih. V dokumentu 33 teologov je rečeno, da preživlja katoliška cerkev zapleteno krizo avtoritete in zaupanja. Po šestih letih od zaključka drugega vatikanskega koncila se je tretja rimska škofovska sinoda zaključila brez kakega otipljivega uspeha. Cerkvena avtoriteta, ki se je v razdobju koncila skušala spoprijeti s starimi in novimi problemi, C/mr/ je aRecfem^r M/V^ro %os V LjKZJjgH/ je prejšnji pefe^ Mmr/ zngni s/ouens&i zgo<(ou;'fMr g&dJcmi^ Jr. A/i/Fo A'oi, /J je M rojen /et