Št. 85. V Gorici, due 23. oktobra 1900. Letnik II. 1/Jiaju vsak torek in soboto v tediiU ob 11. mi pr«>ijpolün•¦* z:i tin-slo tt'i" ob H. uri popoliliii1 /.a lieželo. Staue po posti prejenian ali v Gorici na doni poSiljan celoletno 8 K.. polletno utis in odpovedal se je kot clan zadrugi. Po izpovedi te price zabrede zago- vornik v toliko strast, da je niahal z ro- kama in kazal s prstoin preteč na pričo. Priča dr. Kos omenja slučaja glede odpovedi stanovanja kremarju Ahacu v hiši „Ljudske posojilnice", kar jepriča predlagal. Na to se je Gabržček tako raz- grel, da mu je zapretil s klofuto in žu- gal, da ga „pretepe sredi Travnika.'1 P r i č a Janko 11 o č e v a r omeni slučaja v Čitalnici, ko se je o preliki osebnega prerekanja Gabršček spozabil tako daleč, da je dvignil proti njemu stol. Priča ces. svetnik Vodopi- v e c izpove, da je onega dne, ko je dr. Gregorčič dobil po pošti od Gabrščeka ono pretilno pisrno, bil prvi in skoro neposredno po tern pri njem, ko je pre- jel ono pismo. Nažel ga je silno vzne- mirjenega in razburjenega, iz cesar je sklepal, da se mu je utegnilo pripetiti kaj zelo neprijetnega. Ko je kmalo potem LISTEK. Iz lahkomiselnosti. Obraz iz življenja hanoveranskih Vendov. Spiačd : K. / i e h o n. (Konec). V. Nastopilo je bilo jasno nedeljsko jutro. Farni zvonovi so glasno peli preko valovitega žitnega polja in zvali župljane ^je v malo cerkev, koj(^ rdeči zvonik je prijazno kukal iz zelenila temno listna- l'li kostanjev. Z(; ob prvih glasovih s(; je jela oživ- ^juti tiha, obširna planjava. Od vseh stranij so se vsule trume pobožnih ver- nikov v prazneni obleki po tiho šepeta- JOcem polju proti lepi farni vasi. Tu so se hoteli odpociti od skrbij in truda pre- teklega tedna, ter se okrepčati za delo PHhodnjega. Vsi obrazi so kazali tiho slovesno veselje; zdelo seje, da je oble- ^el vsakdo s praznenim oblačilom tudi novega človeka. Na valovitem zelenem Polju so trepetali gorki žarki jutranjega s°lnca, iz daljave so se razlegali tihi gla- Hovi zvonov iz bolj oddaljenih župnij in visoko v vižnjem obnebju so se radovali in gostoleli neštevilni škrjanci. Tudi Dora in njen oče sta sl,i proti župni vasi. Dora pa ni bila vesela kakor vse stvari okrog nje. Tiho in tužno je zrla pred se na tla — videlo se je, da vlada tiha žalost v njenem sreu. Staremu pastirju se je to čudno zdelo. Večkratje poskuäal vesel pogovor ž njo. Ne daleč od vasi jo pa kar povpraža: „zakaj nekaj časa sem nisi nič več tako vesela, kakor prej?" „Oh, babica mi je povedala nedavno tako tužno zgodboj in te si ne inorein izbiti iz glave", reče Dora za nekaj časa. Tu ju doteče stari sosed ter se pri- druži k njima, in tako je bil pogovor pretrgan. In vsi trije so žli skupaj proti cerkvi. Po koncanein govoru je bilo na- vadno oznanilo: da se želi poročiti Hen- rik Bornic s Katino Varlinovo! Jedva je bil izustil duhovnik neve- stino im(i, kar se zasliši zadušen vzklik po cerkvi. Na to bojazljivo sepetanje in nemirno gibanje med ženstvom; in nekaj minut potem so riesli nezavestno osebo iz cerkve; bi!a je — Dora, höi starega Lankenova. »I)ckli<5ic(! noričicc, Ki I'antoni vse verjamclo . . .€ Stari Bornic je dobro sodil svojega sina. Henrik Bornic je bil preveč neči- mern in ošaben, za to pa tudi ni imel toliko duševne moči, da bi se bil resno ustavil svojemu trdnemu očetu ter brez- obzirno spolnil ubogi revi dano besedo! Bil je preveč razvajen in udan razve- seljevanju; za to pa ni mogel izvršiti svojega načrta, napravljenega v nekaki razburjenosti; ni bil za to, da bi bil šel služit za hlapca ter bi bil tako zlomil voljo trdega očeta. Res, da seje vojsko- val dolgo časa; ali naposled je zmagala njegova nečimernost in lahkomiselnost. Po treznem premisleku mu je bila ne- zns)sna ta misel; da bi moral — on3 ki je dozdaj prvakoval v vasi — mahoma kot zavrženec zapustiti očetovo hiso ter si služiti kruha v potu svojega obraza. In podpisal je bil poročno pogodbo! S tern si je mislil dobiti bogato, — če tudi maloumno nevesto, pa lepo kmetijo svo- jega očeta in odlično niosto med vaškimi in sosednimi posestniki. Dori pa ni po- vedal prav nie o tern usodepolnem ko- raku; dasi tako lahkomiseln, je bil vendar mehkega srea, in jej ni hotel naznaniti satn te žalostne novice. Tudi je menu, da bode po ljudeh itak to zvedela in jo torej poznejši okliei ne bodo zadeli ne- prevideno. Ali Dora ni verjela govorje- nju, ki se je širilo na okrog; in tako jo je zadel ta udarec vendar — le prav z vso moejo. Ko se je bila zopet zavedla, hotel jo je peljati užaljeni oče v hišo svojega bratranca. Ali prosila ga je tako boječe, naj bi šla takoj domov, da se je starček zdihujoč udal njeni volji. Ko je bila prišla do pastirske hi- šice, zgrudila se je uničena na Klop, ki je bila tarn pred vrati pod äiroko vejnato .hruško. In nikakor je niso mogli spra- viti, da bi bila šla v hišo ter se pokrep- čala z jedjo in pijačo. Stari pastir je šel tužnega srea k stari materi ter jej odkril se solznimi očmi, kaj se je bilo zgodilo. zvedel, kaj se je zgodilo, jo razumol ono vznemirjenje Gregorcieevo. Priča Likar. Ko nastopi prii-a. da izpove pod prisego, vstane zagovornik in protestuje proti zaprisegi istega, čes, da obstoji mej njirn in obtožencem hudo sovraštvo. Drz. pravdnik meni, da ni opravi- čena zahteva zagovornikova, da inu ni pa do tega, ako se prica Likar zapriseže ali ne. ker priznava sam obtoženec dej- stvo, zaradi katerega ima pričati Likar. Predsednik sodnega dvora reee na to Likarju, naj govori resnico, ne da bi se ga zapriseglo in no da hi so sodni dvor izrokol all so on snio pripustili k prisegi ali no. Na to pripovoduje priča Likar, kako mu jo Gabršček pri „belem Zajcu" za easa drzavnozhoiskih volitev dalzaušnico, ko je on, Likar, prigovarjal ljudem, naj volijo grola Coroninija drž. poslancem in jim rokel, da no srnejo vsoga vorjoti,kar kak lalot v časopise pise. Povodal jo tudi, da Gabrsoeka za to ni tožil, kor so gajo bal in kor so ga tudi domači prosili, naj se z Gabršeekom sploh ne peea. Priča II r o v a t i n i'/pove, da jo bil dr. Gregorčič o priliki, ko mu je pri- povodoval o Gaberščokovom pretilnem pismiK nekako razburjon. P r i č a d r. V r anko pripovodujo, da je srečal nokega dne, ko je šol od okr. sodišča, dr. Gregorcica. ki mu je po- vedal, da je dobil od Gabrsčeka noko grozilno pismo. Dr. Gregorčič jo pri torn izrazil svojo bojazon. češ, da ga GabrSček laliko tudi na nlici oklol'uta, da si tako I oišče „svoje zadoščenje". Dr. Franko je nadalje povedal, da mu je Gabržček, ko sta so nekoe sicer akademično razgovar- jala rekel, „ne bo drugače, kakor da ga (dr. Gregorčiča) okloi'utam." Priča p r e č. g. ž u p n i k G r č a pravi. da ga je dr. Gregorcič pri izven- rednem ohčnem zboru „Gor. Ijudske po- sojilni(!o" prašal, ako ima seboj kaj zanes- Ijivili kropkib mož. Priča je odgovoril dr. (Jregorčiču, eemu tako vpraSanje ? Dr. Gregorčič mu reče : „Ho jim so, da bi G a l> r.seek danes no izvršil s v o j i li g r o ž e n j." Na to priča Gre- gorčiču odgovori: „No bojte se, imam zadosli zanosljivib inož." Koncein seje se je Gabrsček iz prve sobo podal v prod- sobo ; za njim sem poslal nekaj mož iz Šempasa, da so napravili „zid" med Ga- berščekom in Gregorčičem, ko je odbajal ta iz posojilniee. Z a g o v o r n i k d r. T r i I I o r je vprašal pričo : „sle li videli kako pre- tilno dejanje od slrani G.ibr.sceka ?" P r i ča odgovori, da je videl neko dejanje Gabrsčeka v tcm, da je prvi od- šel od obravnavo v prodsobo. Na to vstane obtoženec tor razdraženo vpraša : „kako dojanje? ! Jaz sem bil tarn v razgovoru z •leklerimi gospodi." Zagovornik dr. Triller in prodsodnik sodiSca pa sta Gabrščeka potolažila, da naj molei. Predsednik je namreč omenil, da je pač bilo to deja- nje, ko je obtoženec vstal in šel v pred- izbo, v zvezi s tern, kar je Grejjorčič priči rekel. Prica prof. Seid 1 izpove, kar jo videl od slučaja v Čitalnici. Vidol je, da je. Gabrscek vzdignil stol proti lloče- vai'ju, a menij da bi ga ne bil inogel udarili čez mizo, ,,ker je bil a miza p r e š i so k a.*' ! P ri č a A n t, D el a k, blagajničar v j „trgovsko-obrtni zadrugi"je pod prisego izjavil, da Gabrscek ni govoril onih be- sedij „z a take 1 j u d i n i samo p a 1 i- c a. m a •• v o e revolver". No to ga praša predsednik, ali zamoro pod prisego izreči, da Gab. teb besed ni rekel, ali dagaon, Delak. ni slišal. Prica na to : „Da, Gabršček tega splob ni rekol." Predsodnik prasa na to v novič katohe'a Tabaja. ki ponovi, da je te be- sede od Gab. s 1 i š a I. To spravi Delaka v toliko zadrego, da prekliče prejšno iz;avo in rečo, da o n tob besed ni slišal, (Jasi je stal poleg, ko jib je Gab. izustil). Prica D e k 1 e v a je čul Gabr.ščeka zarohnoti na dr. And. Pavlico, ko jo ta to/il proti grdemu pisanju „Soče". Na izjave nadaljnib prič je resi- gniral sodni dvor in se jo razprava pre- kiuila za pol ure. Nato nastopi javni tožitolj svoj ob- tožni govor. katori jo v bilstvu tak-le : Odkar so je pojavil mej vodstvom goriSkih Slovoncev in iirednistvoin lista „Soče" razpor, je to prva prilik". da se prod kazenskim sodiščem dokaže. da so y strankarstvu možne take reči. Moja stvar ni. razmotrivati o tern, kateri obeh delov nosi na razporu vecjo krivdo. nili se ne spuščam na stališče tendence obeh listov. saj to je znano javnosti na sploh. Ostajam le pri dejstvu, iz kateroga se je izcimila današnja razprava in to dejstvo jo notica v listu „Gorica" od dne 3. aprila I. 1900. Ta notica, ki govorioGa- bi'scekovem p o š t e n j u, je dala temu povod. da je storil korak, ki je provzro- cil proti njemu danasnje sodno posto- panje. Danes ni tu mesta, da bi se govo- rilo o tern, v koliko je Gabršč(kk kriv, resnicno je pač, da ga je omenjoni so- stavek v ,.Gorici" zamogel razburiti. bo- d i s i d a j e bil k r i v ali n e k r i v. Toda drugo vprašanje je glede na- cina. na kateri je hotel dobiti za ono cilirano razžalitev zadoSčenja, kor v torn načinu baS le/.i kaznjivost prestopka. Obtoženec, ako mu list ,.Gorica" ni hotela dati zadosčenja, bil bi lahko tožil odgovorno urednistvo radi razzaljonja časti in sodišče bi mu bilo dalo zado- ščenje, ako je bilo v omenjoni notitti kako kaznjivo dejanje v tern smislu. V to bi bil Gabršček jedino opravičen. A krenil jo na pot s i I e in p r o t e n j a, torej: hotel je doseci s pre ten join ono, kar bi bil prav lahko dosogel m i r n i m p o"t o m. Kadi tega je v prvi vrsti zagreSil kaznjivo dejanje po § \)H. kaz. zak. s tem. da je hotel s pretenjem izsiliti neko za- doščenje. V drugi vrsti pa je zagrešil kaznjivo dejanje po § 99. kaz. zak. s tern, da je s pretenjem zbudil ne le bojazen, marveč tudi nomir in strah pred rneba- nicnim naitadom na osebo. In to posled- njo je fakt. Torej se gre za to, ako je bilo to prelenje zmožno vzbuditi v komu nomir in strab in v tern pogledu je tudi soditi, kor brez določeno grožnje kaki imeno- vani osebi, kaznjivo je po i? 99. kaz zak. tako dejanje že s n in o n a s e b i, k<;r jo tako pretenj(i sploh zmozno zbuditi v cloveku nomir in strah. Da pa je bilo i to pretenje tako vrstc», slodi že iz boso- ! dij ,.|)ozal>itu na svojo «Iruzino". Ako bi bil hotel Gabrscek komurkoli dati re- cimo le zausnico. utegnilo bi se k več- jem zgoditi. da bi bil moral plačati pri- merno denarno glol>o, a radi tega bi so ne pri.šla v nevarnost za svojo cast in obstanok n j o g o v a d r u ž i n a. Ako kdo stori dejanje, radi kateroga bi trpola njegova d r u ž i n a, mora biti to dojarije tako tožko, da oropa dru- žino napadalčevo svojt^ga proski'bovalca za več let, ali morda za zmiraj. Pa vzomimo, da bi mogla biti taka grožnja lo Iraza, izvirajoea iz sangvinične naravi grozilcove. — a v Ui\n slučaju oporeka tej možnosti dejstvo, da je (ia- bršček, kakor je razvidno iz izpovedi danaSnjib prič, a tudi iz pisavo lista „Soco", do kaj ekscesiven značaj in tak. ki jo zmožen dejanj, ki zamorejo spraviti v nevarnost to ali ono osebo. Ako se vzamejo v poštev tako napeto razmore, kakorsne so se izeimile iz omenjenega spora in glede katorih jo pisala „Soča". torej list, ki je lastnina obtožončova. da makar. ako so ima ta sj>or končati tudi — s k r v a v i m i g 1 a v a m i, tedaj je več ko gotovo. da v takih razmerah in- kriminirano pretenje ne more uplivati drugače. kakor je has uplivalo. In konečno razna nasprotujoča si opravicevanja obtoženčeva! Gabršček pri jedni priliki povdarja. da smatradr. Gre- gorcica za pninetiK'ga in plenHMiitcsa llio/a, proti katoroinu torej av po na- ravi ne more kaniti nič slabega. a po drugi strani je znano, da jo has toga in o ž a napadal v ,.Soeiu na skrajno dr- zen in razžaljiv način ki bi bil zmožen Gabrščoku napititi že več tožba radi raz- žaljenja časti, ako hi dr. Gr(»gorčič no bil to, za kar ga obtoženec, in mislim da po vsej pravici, smatra, narnrec p a m e t e n in p I e me n i t m o ¦/.. A ne samo v „Soči", tudi javno nasproti drugim osebam seje izražal. da mu da ..klofuto" in vec taeega. K a k o j e t o r o j m o go č o d a L i m o ž u k 1 o I" u I o i n g a ž a I i t i n a tak n a č i n. ako ga smatra mo p a m etui in i n p 1 e m o n i t. i in V Toga ne razumem! Jako nasprotnje si Gabrscek tudi z izjavo, da je mislil z omenjonim zados- čenjem — na samomor. Saj normalen razurn razsodi in je tudi iz sto in sto slucajov znano, da se s samomorori ne zadobi zado.ščonja. Vse to jo toroj dokaz, da je Gabrsček dolal premišljeno. ko jo pisal dr. Greg, ornenjeno pismo. — Kar se äe tiče policijskih poizvedeb o obto- žencu, katere poizvodbe ne vedo pove- dati nič obložilnega za obloženca, mora:ii dostaviti, da bi se dotično poizvedbe naj- br/e glasile drugace, ako bi bile zajete iz podrobnosti, v katere se pri teh izpo- vedbah sevoda ni segalo, katere podrob- nosli pa bi povedale marsikaj, kar je morda v nasprotju s temi izpovedbami. Radi vsega tega predlagam slavnemu sodisču, da razsodi v smislu obtožbe. Državnomu pravdniku nasproti zaciu; zagovornik dr. Triller svoj govor, v katerem pa ni bilo prav nič stvarnega. inarveč govornik je govoril le s stran- karskega stališca in takorekoč -- skozi okno. Starka je omahovala s težavo na vrt. 'J'u je govorila nekaj časa sama y. Doro; potem pa so vrnila zopet pobe.šene glave v svoj naslonjač v mali sobici. Dora je sedela smrtno bleda in ne- gibljiva na vrtni klopici pod hruško in zrla kot brezunina na zelene, z vrbjem obrasle travnike, ki so jih osvetljevali žarki popoldanskega solnca z ljubkini svitom. ,.Oj voda: ali si globoka, kakor jaz visoka!" Proti vočeru stopi oče iz hiše, da bi jo siloma spravil v hiso. Ali Dore ni bilo nikjor! Silen strah provzame ne- srečnega starca. Išče jo povsod: na vrtu, na dvorišcu in na travniku — nikjer je ni bilo. Na to hiti od hiše do hiše, pov- pražuje po njej pri sosedih — ali nihee ni vedel o njej. Vedno vecji strah se ga je polaščeval. Povsod po vasi in okolici je klical njono ime — ali nikjer ni bilo sledu o njej! Na zadnje pove neki deček, da je videl iti prej neko dekle proti reki — da pa ne ve, kdo je bila. Stari pastir bi se bil kmalu zgrudil na tla velike britkosti. Tiho poprosi so- sedu, naj ga spremlja; in oba sta ala vzdolž reke. Obema je bilo tesno pri sreu in molčala sta. Mahoma se izvije presunljiv krik iz starčkovih ust. Oprinie se nabrežne vrbe ter pokaže na veliko jelso, ki je stala kakih sLo korakov nizo prav pri bregu. Sosed pohiti molče pmli drevesu — tarn je visela Dora mrtva na neki veji, ki je molela v vodo. Nesrečni oče je bil ves iz uma ter je bruhal grozne kletvice proti Henriku Bornicu iz sebe. Sosod ga je moral si- loma zadrževati, da ni skočil še sam v vodo. In jedva ga je prepričal, da mora oskrbeti hčeri časten pogreb; saj oživiti je itak ne more več! „Res, strašna nesreča; ali nikar ne govorite pred ljudmi, da je Henrik Liornic kriv njene smrti, sicer jej odreko prostor na pokopališču \u prosil je brezupneža. „Porečem, da sem videl, kako se je Dori poleg mojega vrta spolznilo in da je padla v vodo. Ljudje naj mislijo. kar čejo; ali molcali bodo in ne bodo sra- motili Dore". Zastonj so poskušali, da bi Doro oživili. Ko so pokukali žarki zahajajočega solnca v malo sobico pastirske hišice; obsijali so bledo mrličaško oblieje. Stari pastir je javkal v svoji obup- nosti, da je sree trgalo; babica pa je zdela kot ki]) nogibljiva s sklenjenimi rokami v naslonjaču tor zrla z ugase- nimi, suhimi očmi nepronehoma v l(?po blodo obličje svoje mrtve unukinje. In govorila je v enomer: „Oh, kaj sem pričakala! Pa saj sem vedela. da bo tako; da, vedela sem! Oh, da si nisi dala dopovedati ! Oh, da me nisi sluisala nesrečnica! Oh, prepozno si se zmislila na svojo cast, ubozica!..." Tri dni potom so jo pogrebli. Lju- dem se je zdelo, kako je bilo; ali mol- cali so. In Dora je imela časten pogreb vsled — laži! Uborna cast! To se ve, ko bi bilo že vse opravljeno in poprav- Ijeno z mnogimi vonci in lepim pogre- boin! Ali ... Henrik Bornic jo bil uokaj dnij ves unicen, in taval je okrog kot blazen. Ali njegova lahkomiselnost je naposled ven- dar zmagala. Pozneje je res porocil Var- linovo Katino. Ali — kakor bi bilo pre- kletstvo nad njogovo glavo! Nesreca [za nesrečo ga je pr(!ganjala; prišel je v dol- gove ter umrl še pred svojim očetom. In razpadati je jela ona lepa, velika hiša, ki je bila nekoč krasota vse vasi. In kor ni imel Henrik rodü, prišla je kmetija po smrti starega Uornica ptujcein v roke. S tern je bila razprava končana ; po dolgem posvotovanju je sodni dvor razjjlašil razsodbo, kalora je naširn čita- teljem žo /nana. Politični pregled. Vatikan in Avstrlja. V zadovi razmerja mej Vatikanom in našo drzavo priobčuje dunajska „In- rormation"' zanimivezakljucke nekega kon- sorvativnoga politika z oziroin na pismo nekega v Rimu živečega Avstrijca. Ome- njoni politik pravi: „LJpajnio, da grof Kevert(;ra se ne ostavi tako naglo Vatikana, kajti težko se inu bi naälo na- mesLnika. Grof We I s e r s h e i m b, za to niesto ni prikladen, ker ima za žono pro testa nt k o. A od drugih poslanikov nobeden bi ne zamonjal rad svojega do- sedan joga mesta z ouim v Vatikanu. Od poslanikov, ki so iiani na razpolago, pa razun jednega, morda grola Kheven- hüllerja, ni nikogar, ki bi bil „zi-el" za poslanika. Mesto v Vatikanu pa tudi ni kaka sinekura, (služba brez dela) marveč zahteva jako rnnogo zmožnosti in takta. Stališče poslauika pri Sv. Sto- lici je jako tezavno. Zaslopati mu je skupno monarhijo in osobito avstrijske interese. To sicer ni težko. kor ni mo- narhija ni Avstrija nimata kakih dilerenc s sveto Stolico. Nasprotno! Monarhija in Avstrija se hocota s sveto kurijo kar najbolje prenašali in kurija ima tima nasproti jednake žoljo. Vso drugače stoji^ stvari na Ogerskein. „Ku'turnega boja'1 minister Szell gotovo noce, le jugoslovan- ske zadeve mu de.'ajo skrbi. Ugersko gledo llrvatov peci huda vest... Radi tega ta cudna zmes sovraštva in bo- ja /ni... iMoniin, da so ljudje želeli, da naj bi papez zagrmol nad S t a d I e r j e m in bi morda tudi S Irossmayerja kako pokaral. Kako pa j(! kaj taeega sploh smatrati mogočiin! Stadier naposled ne igra kako prve uloge, a -¦- Stross- mayer! Odkar je kardinal Mailing med mrtvinii, ni imel takega glasu v Va- tikanu se noben drugi škol, kakor ga ima S t r o s s ni a y e r. Tudi ako bi kaj storil, nad eemer bi se moglo spodtikati, bi se mu to prezrlo, le da se ga ne užali, pa naj bi se ga karalo, kor bi tako dopadlo kaki mušici oil ogerskoga — kulturm'ga ministra ! Slabo bi poznal Rirn, kdor bi sina- tral kaj taeega za mogoče... Ne morem verjoti, da bi bil grof Revertera po- sredoval za tak ukor, ako pa hi bil to storil, prav golovo bi bil dobil ukor — on, kakor bi ga dobil vsak drugi posla- nik na njegovern mestu. In ako bi bili Madžari poslali v Rim celo kakega Ta- leyranda, ne bili bi dosogli, da pod- jarmijo Vatikan svoji specijalni politiki... Na poslab.šanje razmer mej kurijo in monarhijo ne verujern. Papež je najboljši prijatelj in občudovalec cesarja Kranca Jožela I. in upošt(»va njegov težki polo- žaj. Vatikan je in mora biti v dobrih odnosajih s Francijo, a proti „trozvezne ])olitike ne dela itd.tl Kar se toraj tiče razmer mej Av- strijo, njenim carjoni in Vatikanom, so ostale kakor so bile, t. j. najboljše. Kar se govori o tem nasprotnega, so le zlobua podtikanja protikrščanskih in protislo- vanskih krogov v Ogerskej in drugod, katera hocejo narediti zdražbo mej sv. Stolico in Avstrijo. Sv.Stolica hočebiti narodno pravična vsem, drugače bi ne bila to, kar je. Ako njo zastopniki na Ogerskein iiiso naspro- tni narodnonni stremljenju Madžarov, tedaj je popolnoma naravno, da zastop- niki sv. Cerkve tudi mej Hrvati ne mo- rejo biti drugace uego pospešitalji na- rodne ideje vseh llrvatov. In kot taka sLa in ostaneta Strossmayer in dr. Stad- ier prva zaupnika sv. Stolico, ali je to raznim slovanozrcem prav ali ne. Bolgarija. Svoj čas srno poročali, da je za po- kritje raznih državnih dolgov in stroškov bolgarska vlada začola pobirati med ljud- stvom desetino od raznih kmetijskih pri- dolkov in da so se proti tej vladni na- redbi vzdiguili prebivalci mnogih okrajev ter prirejali viharne shode, kar soveda ni obrodilo druzega sadu, nego da je ro- malo nezadovoljno ljudstvo v zapore. Zdaj, ko je vlada pobrala vso desetino, se je pa pokazalo, koliko je hasnila ta kruta naredba, ki je vzbudila toliko nevolje. Poroča se namrec, da je nabrala vlada 124 milijonov kilogramov raznih vrstžita, kar znaša po sedanjih cenah 11—12 milijonov krön, za koruzo in druge pri- delke je vzela 7—8 milijonov krön. Vse skupaj jej je neslo toraj 18—20 milj. A stroški pobiranja, prevažanja in hi-a- njevanja ter razprodajanja blizo 5 milj. krön. V blagajni ostane torej kakih 14—15 milj. krön t. j. 4—5 milj. manj kakor lanieko leto, ko se ni pobirala. desetiim in dražilo ljudstvo. Kobur/an. ki je zahte- val desetino, se j« pri Jjudstvu neugasno zameril in ni čudo, če je v splošnem želja bolgarskega naroda, da se ga iznebi. Vojna v južni Afriki. Angleži v AlViki sü nastüpili novo pot nasilstva proti Burom, ker zdelo se jim je, da niera v nebn po maščevanju vpijočih krivic ni se polna. Roberts, o katerem se je v poectku toliko govorilo, da je piernenit in blag človek, se je po- ka/al zdaj kakor pravcala hijena. Kerse druguče ne more iznebiti Burov, začel je koniiscirati zaporedoma ujih posestva in jih razdeljevati med angležke vojake. Angležki židovski list „Standard11 kar na- ravnost z ah I e v a, da se zapleni zdaj. ko so Buri na bojisču, vse njihovo imetje, žene in otroke pa se zapodi domov. — KrutejSi to raj nili Turek bili ne more, kakor so ti Angleži! Angleži, ki so kakor roparji prišli v AiViko, naj postanejo ondi posestniki z velikim trudom pridobljenih in obdelanih burskih posestev ! Ta kri- vica se inora maščevati na Angliji! — Ali Buri še niso omagali, marveč boriti se hočejo do poslednje kaplje krvi: nio- rebiti pa vender pride trenotek, da bodo angležko in židovsko sodrgo lahko za- podili iz svoje domovine. Kakor stvari kažejo, še Buri nimajo uzroka obupali, ker s svojo podrobno vojsko prizadevajo Angležem toliko sitnosti, da so le-ti do- stikrat v veliki zadregi. Brzojavna zveza s Pretorijo je na dveh krajih popolnoma pretrgana. Okoli mesLa Springl'ontein s<» zbirajoBuri in so si ustanovili svoj posebni kor iz mešeanor, ki se hoče odloeno po- staviti po robu Anglezem okoli 1'retorije. Železnico mej Heidelbergom in Stander- tonoin so Buri porusili, v neki postaji U>, zelezuice zaplenili angleški vlak, ki je imel za 30000 mo/ obleke, raznili živil in streljiva. Vsak Bur je odnes;1! '/ vlaka, kolikor je nesti mogel. Ostalo so na na- gromadili na velik kup in zažgali. An- gleži so niorali gledati, kako gori njih municija in slišati, kako v ognju |)okajo bombe. — Nedavno pa je burski vodja ])e\vet imel za norca maršala Robertsa, da mu je prestregel brzojavno žico in sprejemal porocila, nameujena angl. ge- neralu Hunterju ter na ta nacin napravil veliko zmešnjavo. Vidi se, da Burov ni še ininul humor. Vojna na Kitajskem. Gros Waldersee je torej dospel v Peking. Za njegov sprejem pa niso bile vse mejnarodne čete tako navduSene, kakor so Nemci mislili, marveč sj)rejeli so ga dokaj hladno Krancozi in Kusi, Americani so pa dobili od vlade v Was- hingtonu nalog, da se ne smejo udeležili sprejema in da zapuste ob Walderseeje- jem prihodu Peking, ostati ima le kakih 1200 mož straže. Namen Walderseejevega prihoda v Peking je navidezno ta, da se prično pogajanja za mir, kar je tudi i'ran- coska vlada po svojem dižavnem tajniku Hay-u zabtevala. Toda vlasti so prisle na sled, da jib kitajska vlada po svojim po- Terjeniku Lihungčangu ima le za norca. Prvic je prišlo na dan, da znani razglas za kaznovanje boksarkih voditeljev ni bil druzega nego dovtip nekega kitajskega dvorjana, drugič pa je Lihungčang kar nenadoma nahrulil inozemce s protestom glede zahtevane vojne odškodnine, češ, tujci niste napovedovali oiicijelne vojne Kitajski, marveč prišli ste na kitajsko samo preganjat boksarje, zatoraj o od- skodnini ne more biti govora, ker vojne niti ni bilo, marvec le ustajaji-dnega dela Kitajcev. Waldersee je zdaj v zadregi, zlasti, ker čuti da večina drugih velevlasti mi- sn drugače nego Nemci in Angleži. Svojo SI>ečo poskusa s tem, da operira na razne sl»'ani tako dolgo. dokler bo kdo držal ž "Jim, kar pa najbrže kmalu mine. V po- s'ednjem čanu se je silno razširila vstaja ^ez juzni del Kitaja. Boksarji so zasedli v pokrajini Kwangsu mesto Kwan- iz Kwang-tunga. Ves južni del po- ki'ajine Kavlunga je v rokah ustašev. ystasi so si osvojili važni kraj Warhov ln že se bližajo oni iz Kantona, kjer je *udi že vse v ognju. Sicer so cesarske ^te za petami boksarjem, a to je le na- ^idezno, kar se je pokazalo pri lluinčanu, *J(lr se je nalaše izognil ustašem gene- ral 116. Hazun tega pa se iiri vest, da se Vpši mej kitajsko in japonsko vlado do- Huvor, da Japan in Kina skupno nasto- Ma proti vsim belokožcem, ki imajo ondi Sebične nachte. ^. Kitajski dvor, ki se nahaja zdaj v ^ganlu, je izdal po Čunglijanem ukaz, au ima biti pod orožjem ves Kitaj, da je l^ipravlj^n, mahoma uilariti na tujce, Hko bi isti nadlegovali ši) uadalje kitaj- k° sainostojnost. 0 pogajanjih za mir ni tttvora na kitajskem dvoru, kajti ondi lada proti tujcem neugasno sovražtvo. Dvor se ne vrne več- v Peking, ker sma- tra to sveto mesto za onečasceno. odkar so jo zasedli neverci. Graditi so pa za- celi v Singanfu novo krasno palaco, ki bode stala okoli 40.000.000 goldinarjer. Singanfu pa obdajajo z močnimi utrdbami in podzemskimi rovi. — \ridi se to raj, da ne bode še konca prelivanja krvi, ako bode odvisno od Kitajcev. Ako se dvigne ves 400 milijonski riarod in se zdru/,i ž njim tudi Japan, tedaj je ni evropske vojske, ki bi bila kos se ustavljati loli- kemu vojnemu navalu. Krancoska vlada je to raj storila prav, da sili na mir in predlaga, da se kitajska brez pogojno pusti — Kitajcem. Enako bodo morale storiti drujje vlade. Domače in razne novice. IiiMMiovanje. Okrajni glavar v Pulju Hosetti je postal nameslniški svetnik. Smrtna kosa. Po dolgi in mucni bolezni je umrla v Podgori gospa Ivanka Kocjancic, roj. Jelen, soproga dobro znanega veh'posestnika. Ptjgreb je bil v nedeljo '21. t. in. popoludne. Če tudi je bilo deževno, neprijetno vreme, zbralo se je k pogrebu mnogo gospode in dru- zega ljudstva iz Gorice in okolice. Do- maci pevci so zap(jli H žalostinke. Naj v niiru počiva blaga gospa! Osebna premcmba pri tuk. c. kr. «kr. ^lavarstvu. ltalija.ii.ski lisli so prinesli vest, da je dvorni svelnik in vo- ditelj okr. glavarstva v Gorici g. vitez Alojzij Bosizio z; Avstrijska zlala renta .... 11410 Avstrijska kronska renta 4% . 9730 Ogerska zlata renta 4'7..... 113-75 Ogerska kronska renta 4"/,, . . 9005 Avstro-ogerske bančne del nice 16-98 Kreditne d(4lnice...... 6i6"75 London vista........ 24O-7O Nein. dr/.. bankovci za 100 mark 11770 20 mark •......... 23\>4 20 frankov......... 19 21 Italijansko lire....... 90 30 C. kr. cekini........ 113t5 Loterijske številke. 21. oktobra.. Line.......35 48 55 20 46 Trst.......77 II 78 60 54 J^asglas. Zadnjiživinski semenj v Cerkneni ('GoriAko), ki j)M;in : A. K«SWA( . St. 1417. Razglas. Kcr padc lelos god sv. Simuna in .luda na noilciljo 28. oklobra. bodo običiijni jesonski sonieiij priliodnjo uedHjo. due 4. noveinbi'i). Zii|MiiihI\o Sv. liiirijn. due 18. oktobra 1900. Žiip.in: Leban. Anton Pečenko Vrtna uliim 8 (-(HU( A Via Uiardino 8 priporoča prietna beta in črna wina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i nugradov. Doslitvljii na doin in r;i/.j)<>šilj;i po /.clu/.- nici na vse kraje avstro-egerske munarliiju v sodili od 56 litrov naprej. Na /.alilevo pošilja tudi ii/.orcc Cene tmerne. Postrežba poitena. Nova politična knjiga! Ravnokar izšla! Naši narodni grehi. Kako bo z vojsko? Slovenceni v svnrilo in v potik niipisal JNxl^rajski. Ona 5O vin. po pošti 5 nvč. več. Dubiva se v »Xa- i'odni tiskarni« v Gorici, ulica Vo!.lurini liiš. štev. D. in |M'i G. Likai'-jii, Semeniške ulice 10. Zanimivo in poučno! Vsakemu Slovencu neobhodno potrebna! Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Qoriei. fadon j