Cena 10 dinarjev številka 50 (702) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 15. decembra 1983 Varčujmo z elektriko! Na četrtkovi seji izvršnega sveta velenjske občinske skupščine so govorili tudi o problematiki z oskrbo elektrike. Poudarili so, da si je potrebno v slehernem okolju prizadevati, da prihranimo 10 odstotkov energije, saj se bomo tako izognili neprijetnim izklapljanjem. Zaradi številnih težav, ki so se pojavljale zaradi redukcij od 16. do 19. ure, so se odločili, da smo imeli v občini Velenje omejitve že od četrtka dalje od 20. do 23. ure. To vprašanje pa je sedaj enotno rešeno v vsej Sloveniji. Določili so tudi območja, ki jih izklap-lajo en teden v ponedeljek, sredo in četrtek, naslednji teden pa v torek in četrtek in tako dalje. Vsi krajani že gotovo zelo dobro vedo kateri dan pridejo na vrsto. V dneh, ko nam uspe dovolj prihraniti pa redukcij ni. Tako je bilo na primer ta ponedeljek. Izvršni svet velenjske občinske skupščine poziva vse uporabnike, da spoštujejo odločbo o 3. stopnji omejitve električne energije, ki zahteva 10-odstotno zmanjšanje porabe, izvozniki pa 5-odstotno. Poudarili pa so, da mora biti v bilanci varčevanja izvzet Rudnik lignita Velenje, ki je primoran ravno zaradi primanjkljaja električne energije povečati proizvodnjo premoga, s tem pa troši več energije. Vekos so zadolžili, da njihova vzdrževalna služba redno kontrolira delovanja avtomatskih stikal, saj so nekatera stopnišča v naših stolpnicah še vedno razsvetljena cele noči. Dosledno je potrebno izklopiti reklamne napise. V nasprotnem primeru mora ukrepati občinski inšpektorat. Skratka, povsod je potrebno storiti vse, da bo poraba električne energije kar najmanjša. Predsedstvo OS ZS Velenje Potrdimo solidarnost Seje predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje — bila je v sredo prejšnji teden — so se udeležili tudi predsedniki konferenc osnovnih organizacij enovitih delovnih organizacij ter predsedniki koordinacijskih odborov sindikata. Najprej so sprejeli operativni program aktivnosti občinskega sindikalnega sveta pri uresničevanju dolgoročnega stabilizacijskega programa. V zvezi s pripravami ha izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij zveze sindikatov pa so ugotovili, da potekajo v skladu z zastavljenim rokovnikom. Poudarili so, da bi v osnovnih organizacijah morali upoštevati priporočilo da zaradi kontinuitete dela ne bi menjavali vseh članov izvršnega odbora, ampak samo tiste, ki slabo delajo. Glavno pozornost pa so na tej razširjeni seji namenili poročilu o prizadevanjih delavcev Gorenja za izboljšanje sedanjega težkega gospodarskega položaja. Udeležence seje so namreč predstavniki sindikata Gorenja seznanili z aktivnostmi, ki jih izvajata koordinacijski odbor osnovne organizacije ZS sozda Gorenje in konferenca OO ZS Gorenje TGO. Člani predsedstva so ocenili, da se je sindikat v Gorenju uspešno vključil v vsa prizadevanja in motiviral delavce za premagovanje sedanjih težav. V sklep o tem vprašanju so posebej zapisali, da težave Gorenja kljub največjemu naporu vseh delavcev presegajo zmožnost razreševanja v delovni organizaciji, pa tudi v občini. Ob tem se je treba zavedati, da so položaj in interesi delavcev Gorenja neposredno povezani s položajem družbenopolitične skupnosti in koristmi vseh delavcev in občanov občine ter širšega območja. Zato moramo delavci v občini prvi ponuditi roko in prispevati svoj delež k izboljšanju razmer v Gorenju ter jim s tem dati kar največjo moralno oporo pri nadaljnjem prizadevanju za izboljšanje stanja. Ze na 14. seji zbora združenega dela skupščine občine Velenje so delegati soglasno podprli in sprejeli pobudo za pomoč delavcem Gorenja, ki jo je predlagala delegacija sozda Rek. Na seji v sredo je predsedstvo občinskega sveta ZSS predlagalo, da bi delavcem Gorenja pomagali z denarnim prispevkom v višini enodnevnega neto izplačila osebnega dohodka. Druga oblika pomoči pa bi bilo prostovoljno delo izven delovnega časa v posameznih tozdih v TGO Gorenje oziroma, da bi delovne organizacije zagotavljale Gorenju v prvem tromesečju vsak dan dofočeno število delavcev s tem, da bi jih napotile na solidarnostno delo v Gorenje in jim zagotovile nadomestilo osebnega dohodka. Predsedstvo je tudi predlagalo, da bi izvršni svet skupščine občine imenoval koordinacijski odbor za usklajevanje poteka solidarnostne akcije pomoči Gorenju. Da bi se konicretno dogovorili za izvedbo Rezervni starešine Velenja in Splita Desetletja uspešnega sodelovanja V petek so predstavniki zveze rezervnih vojaških starešin pobratene občine Split obiskali Titovo Velenje. Obisk je sodil v sklop priprav na obeležitev 10-letnice plodnega in uspešnega sodelovanja med občinskima konferencama zveze rezervnih vojaških starešin občin Splita in Velenja. Obletnico bodo proslavili prihodnjega maja v Splitu, podroben program slavja pa bodo izdelali v bližnji bodočnosti. Osrednja točka petkovih pogovorov v domu borcev in mladine, na katerem so poleg gostov sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnega in družbenega življenja ter ostalih dejavnikov občine Velenje, je bila poglabljanje in nadaljnje utrjevanje sodelovanja in njegova razširitev na vsa ostala področja. Zlasti je to potrebno za področja ljudske in teritorialne obrambe, za borčevsko in mladinsko organizacijo in druge. To zanesljivo ne bo težko, so poudarili razpravljaici, saj imajo številni dejavniki velenjske občine že doslej navezane tesne stike z sorodnimi organizacijami v pobrateni občini. To predvsem velja za Rdeči križ, krvodajalce, društvi invalidov in knjigovodij, za osnovne šole in druge. Gostje so se med drugim zanimali tudi za sodelovanje in vključevanje družbeno-političnih organizacij naše občine v splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Spličani so v soboto v Titovem Velenju najprej položili venec k spomeniku tovariša Tita, si ogledali nakatere mestne znamenitosti, popoldne pa položili venec k spomeniku na Graški gori, gori juri-šev. V nedeljo so si ogledali še To-polšico in obiskali pripadnike obmejnih enot v Logarski dolini. B. M. solidarnostne akcije, so sprejeli sklep, da bodo sklicali sestanek najodgovornejših družbenopolitičnih in poslovodnih delavcev v občini. Na njem naj bi jih seznanili s težavami za sanacijo razmer ter sprejeli program aktivnosti za izvedbo solidarnostne akcije in se konkretno dogovorili za njihove nosilce. Političnim aktivom v ozd pa je predsedstvo predlagalo, da prouči, katere oblike pomoči in v kakšnem obsegu bi jih lahko izvedli glede na možnosti.- Titova spominska soba Na seji skupščine zveze združenj borcev NOV Velenje, ki je bila v torek, so odprli tudi Titovo spominsko sobo Problematika vzgoje in izobraževanja Tudi sredstva za vzgojo in izobraževanje v osnovnih Šolah in vzgojno varstvenih ustanovah so vse bolj omejena. V velenjski občini se srečujemo zaradi tega s perečimi težavami, saj je število tako predšolskih kot šolskih otrok vsako leto večje. O teh vprašanjih so spregovorili tudi na zadnji seji velenjskega izvršnega sveta. Sprejeli so več konkretnih usmeritev in stališč. Poudarili so, da je potrebno kljub stabilizacijskim ukrepom ohraniti celoletno pripravo otrok na šolo, saj se le tako prično izenačevati startna osnova otrok za vstop v Šolo. Odstotek zajetja otrok v vrtce je že drugo leto pod slovenskim povprečjem, poleg tega pa upada tudi interes staršev za organizirano obliko varstva, saj je ta pogojen z znižanjem življenj-skega standarda in višjimi cenami v vrtcih. Če bi oskrbnine v vrtcih znižali, bi se kot ugotavljajo povečal interes za takšno varstvo kar za okoli 20 odstotkov. Občinska skupnost otroškega varstva financira le osebne dohodke vzgojiteljic, ostale stroške pa morajo kriti starši. Doseči je potrebno, da bi ta skupnost pokrivala večji delež. Na področju osnovnega šolstva so opozorili, da smo v velenjski občini ob prizadevanju, da bi zagotovili vsem učencem splošni nivo znanja, zanemarili tiste učence, 4ci bi bili sposobnejši hitrejšega razvoja in napredovanja. To potrjuje tudi podatek, da so osnovne šole nudile učencem v' preteklem letu 13.220 ur dopol- Spoznali pomembnost telesne kulture V petek je bil v Šoštanju redni občni zbor društva za športno rekreacijo. telesno vzgojo in tekmovalni šport. Delo društva oziroma njegovih panog: telesne vzgoje in športne rekreacije, košarke. rokometa, odbojke, nogometa in kegljanja je bilo tudi v preteklem obdobju zelo dobro, kar dokazujejo tudi uspehi posameznih panog, še zlasti rokometa. V preteklem obdobju se je bistveno povečalo število aktivnosti društva in aktivnih v redni športni rekreaciji. To dokazuje, kot je poudaril dosedanji in novi predsednik Rudi Baje, da je delovni človek spoznal pomembnost te- Prireditve ob dnevu oboroženih sil V počastitev dneva oboroženih sil bodo v osnovnih šolah razstavili orožje in vojaško opremo. 19. decembra v OŠ bratov Letonje v Šmartnem ob Paki. 20. decembra, v OŠ Biba Roeck v Šoštanju in 21. decembra v OS Miha Pintar—Toledo. Razstavo si boste v teh šolah lahko ogledali od 8. nre dalje. 20. decembra ob 18. uri pa bo podelitev priznanj in odličij pripadnikom TO ter drugim. Naslednji dan, 21. decembra bo ob dnevu oboroženih sil proslava v domu DPO v KS Konovo, ob 17. uri pa bo proslava v KS Šalek—Gorica v OŠ bratov Mravljak. lesne kulture, ki ni pomembna le za mlade, ampak za občane vseh starosti in kategorij. Prav zato bodo v prihodnje namenili še večjo pozornost razvijanju pestrejše vsebine in številnim novim oblikam dela. da bodo lahko zadovoljili zelo različne potrebe in interese krajanov. Več pozornosti bodo namenili tudi lastni vzgoji kadrov, saj jim še zlasti primanjkuje organizacijskih delavcev. Pomemben uspeh je šoštanjski Partizan dosegel v preteklem letu v akciji Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji. V republiki so med mestnimi krajevnimi skupnostmi dosegli 4. mesto, v občini pa prvo. Lansko leto pa jim bo ostalo v spominu še po nečem: Na Brionih, tam kjer je naš maršal Tito preživel največ svojega življenja, so prejeli prehodno zastavo maršala Tita kot eno najbolj delovnih društev Partizan v Sloveniji. Prehodno zastavo dobi v posameznem koledarskem letu le eno društvo v republiki, torej je-bilo to resnično zelo visoko priznanje. Uspešno je bilo. kot smo že zapisali. tudi delo posameznih panog društva. O tem bomo obširneje pisali v prihodnji številki. Na občnem zboru so podelili zlate plakete Partizana za nadvse uspešno delo Teji Podgoršek, Rajku Zalezniku. Sandiju Dov-šku. Ivanu Kompanu. Lini Szabo, Bogdanu Menihu. Posebno spominsko darilo pa so izročili tudi Rudiju Bajcu za dosedanje 15. letno uspešno vodenje društva. Pa še to. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Poleg članov posameznih panog je bilo na njem tudi veliko krajanov, kar je gotovo dodatno priznanje društvu za njegovo uspešno delo. In čeprav je polovica odbora zaradi omejitve električnega roka potekala pri svečah, razprava ni bila nič manj plodna in bogata. ~ SPECIALIST MED PROIZVAJALCI HLAČ nilnega pouka in le 1596 ur dodatnega pouka. Sprejeli pa so tudi osnovna izhodišča vzgoje in izobraževanja, ki predvidevajo, da je potrebno, vsakodnevno spremljati uresničevanje vzgojnih smotrov za učence, ki težje sledijo pouku in tiste, ki so bolj nadarjeni. Osnovna šola mora razviti osebnost in ustvarjalno sposobnost posameznika s tem, da normativ učenca v razredu ne sme presegati 32 učencev. Več pozornosti je treba nameniti dodatnemu izobraževanju pedagoškega kadra, spremljati rezultate pedagoškega dela ter ukrepati ob ugotovljenih odstopanjih. Bolj je treba povezati delo osnovnih in srednjih šol. Spregovorili pa so tudi o prostorski problematiki, ki je zaradi večjega priliva otrok izredno pereča. Predlagali so, da se predviden povečan vpliv v naslednjem šolskem letu rešuje z delno reorganizacijo osnovne šole Bratov Mravljakov, po potrebi pa tudi osnovne šole Veljka Vlahoviča na eno in pol izmenski pouk. Ze sedaj pa je potrebno iskati možnosti za gradnjo VII. osnovne šole, ki mora biti vključena v načrtovane investicije na področju gospodarstva. Skrb za realizacijo te naloge mora prevzeti občinska izobraževalna skupnost, Komite za družbene dejavnosti in VIZ. Opozorili so tudf na problematiko zbiranja sredstev za investicije. Po programu naj bi zbrali tako sredstva za osnovno kot glasbeno šolo iz samoprispevka. Zal pa danes zbrani denar ne zadošča niti za en objekt. Spregovorili so še o glasbeni šoli. Podprli so predlog o njeni izgradnji iz samoprispevka ir, način začasnega reševanja prostorske problematike osnovne šole, ko bo glasbena šola zgrajena. Podprli so tudi prizadevanja Delavske univerze, da se preko nje uveljavi izobraževanje za pridobitev osnovnošolske izobrazbe, družbenopolitično izobraževanje, izobraževanje za pridobitev izobrazbe ob delu ter razvojno raziskovalno delo z mladimi. Krajevna skupnost Edvarda Kardelja Prometna varnost Krajani še nedograjene krajevne skupnosti Edvarda Kardelja se srečujejo s številnimi problemi. O nekaterih smo pisali tudi v Našem času. Za varnost prometa je v tej krajevni skupnosti res slabo poskrbljeno. Se bolje je, če zapišemo, da sploh ni poskrbljeno. To lahko trdijo vsi tisti, ki se vozijo po cesti mimo stanovanjskega bloka Kardeljev trg 1. Ta cesta je ozka, ob njej je parkirni prostor, v ovinku pa se cesta še zoži. Le resnično zelo izkušen voznik z majhno hitrostjo, lahko cesto izpelje tako kot je potrebno. Prav v tem ovinku je bilo letos že več prometnih nesreč, najbrž pa jih bo moralo biti še nekaj, predno bomo kaj ukrenili. Sicer pa se postavlja vprašanje kdo je za takšno nepravilno sprojektirano ali izgrajeno cesto odgovoren. Podoben problem je tudi križi- šče Šaleške ceste in ceste, ki vodi v to krajevno skupnost. Po njem je med gradnjo Kidričeve ceste potekala obvoznica, nato pa so jo na veliko začudenje krajanov zožili. Postavili so prometni znak iz slovenjgraške smeri, da je Šaleška cesta enosmerna in torej ni mogoče zavijati proti krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, takšnega prometnega znaka pa iz nasprotne smeri ni. Tako lahko vozniki brez zadržkov zavijajo levo. Vendar pa je to precej težavno in je bilo zato tudi tu v ieratkem času, odkar so cesto preuredili že precef nesreč — več kot takrat, ko je po njej tekel obvoz. Sicer pa je takšnih prometnih ,,črnih točk" v Titovem Velenju še nekaj, na nekatere smo opozorili že tudi v Našem času (zavijanje k Nami, križišče pri Varteksu itd.; vendar se odgovornim očitno ne zdi potrebno, da bi ukrepali. V tako ozkem ovinku res ni težko trčiti. Zožili so križišče — le zakaj'- 2. stran ★ naS 095 OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo v'2l"nie * 15. decembra 1983 Iz občine Mozirje Klub samoupravljalcev Podrobna ocena uspešnosti delovanja kluba samoupravljalcev občine Mozirje je namenjena pregledu uresničevanja programskih nalog, predvsem pa zagotavljanju možnosti, da soustanovitelji ustvarjalno vplivajo na prihodnje delovanje kluba. Dejstvo je. da je klub že doslej svoje delovne programe prilagajal potrebam podpisnikov, ker samo to zagotavlja uspehe. Žal paje v teh težnjah uspeval le delno, saj je bil deležen vse premalo pobud z njihove strani, zlasti takšnih, ki bi vsebinsko obogatile programe in koristno učvrstile medsebojno ustvarjalno povezanost. V minuli sezoni so najprej ocenili potrebe po družbeno-politič-nem izobraževanju in usposab- ljanju in pripravili razgovore o predlogu programa za to področje. Tudi ob teh priložnostih se je utrdilo spoznanje, da so neposredni stiki med predstavniki ustanoviteljev in klubom najpomembnejši temelj uspešnega dela. Ob tem se seveda zavedajo, da je za kakovostno izvajajanje družbeno-političnega izobraževanja potrebna tudi vsestranska usposobljenost predavateljev. Prav njim so namenili poseben seminar, ki pa zaradi preskopo odmerjenega časa ni v celoti uspel. Veliko pozornosti so namenili tudi dopolnjevanju arhiva samoupravnih splošnih aktov, ki so ga pričeli urejati v prejšnji izobraževalni sezoni. Pri tem poudarjajo. da niso naleteli na polno sodelovanje delovnih organizacij, ki akte sprejemajo in dopolnjujejo Trudili so se tudi na področju usposabljanja kadrovskih delavcev. Za posamezne organizacije združenega dela so organizirali seminarje za delegate, nekaj pajih bodo še v tem obdobju, ker so imeli doslej težave s predavatelji. Izreden je bil odziv na dveh seminarjih za člane samoupravne delavske kontrole, ki sta zelo dobro uspela. Prav tako veliko je bilo zanimanje za usposabljanje članov delavskih svetov, saj je bila udeležba nad pričakovanji, razprava pa v vseh skupinah dokaj živahna. Načrtovani seminar na temo samoupravljanja stanovalcev bodo opravili vbližnji prihodnosti, prav tako seminar za čiane poravnalnih svetov. V sodelovanju z mladinsko organizacijo so pripravili predavanja ostanovanjski problematiki, izobraževanju, zaposlovanju in kadrovski politiki, ki so v celoti uspela. Omeniti velja, da zaradi slabe udeležbe ni uspel seminar za člane potrošniških svetov. Program je klub samoupravljalcev mozirske občine zelo uspešno uresničil, pri njegovem izvajanju pa je bila največja težava neredno plačevanje obveznosti posameznin ustanoviteljev. kar je v veliki meri oviralo redno delo. Prav z razreševanjem denarnih zagat so v minulem obdobju izgubljali vse preveč časa in moči. Posebej poudarjajo. da denarnih težav ne bi bilo. če bi podpisniki redno plačevali obveznosti, žal pa je vse preveč zakrknjenih neplačnikov. pri katerih tudi dveletno opominjanje ne zaleže. Pri vsem tem najbolj trpi prav usposabljanje delegatov za družbeno-politično skupnost in samoupravne interesne skupnosti, ki je nedvomno ena najpomembnejših in tudi najbolj obsežnih nalgg kluba samoupravljalcev. Skupnost za zaposlovanje Velenje Načrti za prihodnje leto V torek, 20. decembra, bo ob 16. uri v sejni dvorani Zdravstvenega centra v Titovem Velenju, 8. seja skun-ščine Občinske skupnosti za zaposlovanje Velenje. Delegati se bodo seznanili s potekom priprav in sprejemanja samoupravnih ter strokovnih podlag za usklajevanje načrtov zaposlovanja za leto 1984. Sprejemali bodo program dela samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje in valorizacijo programa dela zveze skupnosti za zaposlovanje za leto 1983. sklep o začasnem financiranju koroške medobčinske skupnosti za zaposlovanje in strokovne službe občinske skupnosti za zaposlovanje. Razpravljali bodo tudi o predlogu za izdajo soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu medobčinske skupnosti za zaposlovanje, slišali porodilo o podeljenih štipendijah iz zdr.uženih sredstev in iz Tito-vsega sklada v šolskem letu 1983/84. Za konec skupščine pa bo delegatom ostala le še razprava o gradivu Zveze skupnosti za zaposlovanje in imenovanje dels-gata v skupščino Zveze skupnosti. Dolžniki stanovanjske oskrbe v devetih mesecih letos v občini Velenje Neplačavanje stanarin in komunalne oskrbe v v.ečjih mestih SR Slovenije in Jugoslavije zavzema že zaskrbljujoče razsežnosti. Tudi v občini Velenje se pojavlja v vedno večjem obsegu. Tako so uporabniki družbenih stanovanj v devetih mesecih letos dolgovali že 3,7% obveznosti do stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, od tega 3,9% stanarin, 3,5 % plačil za toplotno oskrbo, 4,1% za vo- dooskrbo, 4,0 % za odvoz smeti, 2,6 % prispevka za uporabo stavbnega zemljišča in 3,6 % ostalih dogovorjenih obveznosti (obratovalni stroški, skupni prostori...), kar skupaj znaša okoli 5.689.000,00 dinarjev. Z analizo vzrokov za slabšanje plačilne discipline uporabnikov, smo ugotovili predvsem naslednje razloge: — nezadovoljstvo stanovalcev zaradi prepočasnega odpravljanja pomanjklji- vosti iz gradnje in okvar pri uporabi stanovanj, — nezadovoljstvo stanovalcev zaradi prepočasnega odpravljanja motenj v komunalni oskrbi, — vpliv povečanja cen stanarin in komunalne oskrbe ter nesposobnost nekaterih stanovalcev za plačevanje vseh obveznosti, — odsotnost zaradi dopustov v poletnih mesecih, — slaba informiranost stanovalcev o načinih in PRIIMEK IN IME - NASLOV DOLG NA DAN 30. 9. 1983 Stanarina Komunalna OSKRBA SKUPAJ 1 2 3 4 5 6 1. Hleb Edvard, Foitova 6 57.346,60 37.221,85 94.568,45 2..lbrahimovič, Vrnjačke banje 1 7.024,30 2.638,55 9.662,85 3. Oljača, Vrnjačke banje 1 14.232,20 3.422,20 17.654,40 4. Gajšek Drago, Vrnjačke banje 5 5.996,70 6,108,85 12.105,55 5. Pivko Ivan, Veljka Vlahoviča 44 12.670,70 11.716,75 24.387,45 6. Vidovič Franc, Veljka Vlahoviča 49—51 10.078,65 18.509,05 28.587,70 7. Novak Ivan, Celjska 40 7.243,55 5.826,90 13.070,45 8. Markovič Marija, Vrnjačke banje 5 12.164,40 10.943,10 23.107,50 9. Jovanovič Rade, Veljka Vlahoviča 44 5.015,95 5.257,35 10.273,30 10. Zavolšek Jože, Foitova 6 43.139,50 52.815,50 52.815,50 11. Bavcon Boris, Veljka Vlahoviča 49 3.841,75 4.490,45 8.332,20 12. Satler Jože, Veljka Vlahoviča 51 5.111,65 5.182,45 10.294,10 13. Vlahič Branislav, Vrnjačke Banje 4 8.009,10 8.925,75 16.934,85 14. Krevh Jure, Celjska 11 4.249,35 9.432,05 13.681,40 15. Harnold Pavel, Tomšičeva 7 10.529,25 14.951,90 25.481,15 16. Valenčak, Tomšičeva 3 4.294,95 3.782,65 8.077,60 17. Rajšeter Ivanka, Tomšičeva 10 5.410,95 5.696,35 11.107,30 18. Verdnik Marija, Tomšičeva 10 a 3.823,20 3.633,10 7.456,30 19. Sladič Slavko, Kidričeva 2 4.106,70« 4.039,15 8.145,85 20. Mavec Peter, Kidričeva 17 5.256,75 11.154,30 16.411,05 21. Zorenci Mihael, Kidričeva 55 3.604,80 4.891,60 8.496,40 22. Peroša Evgen, Šaleška 18 7.096,90 8.471,65 15.568,55 23. Cestnik Zofija, Šaleška 19 6.571,15 10.342,05 16.913,20 24. Vujanovič Ljubica, Stantetova 13 7.722,60 10.005,70 17.728,30 25. Valentič Zoran, Stantetova 9 6.883,50 6.416,25 13.299,75 26. Lukman Karel, Stantetova 11 3.856,90 4.997,00 8.853,90 27. Novina Ana, Kardeljev trg 7 9.077,25 9.531,45 18.608,70 28. Toter Terezija, Kardeljev trg 7 14.394,20 16.446,95 30.841,15 29. Zahojnik Mirko, Cesta na Selo 1 7.417,20 2.487,95 9.905,15 30. Oprešnik, Šaleška 19 10.258,40 3.625,70 13.884,10 31. Majhen Branko, Stantetova 19 6.027,55 7.996,80 14.024,35 32. Stojilkovič Milka, Vrnjačke banje 5 10.807,70 5.722.65 16.530,35 33. Lipovšek Franc, Kardeljev trg 11 3.171,15 3.969,80 7.140.95 34. Mravljak, Bračičeva 3 3.894,00 8.105,00 11.999,00 35. Kotnik Vinko, Jurčičeva 2 4.491,35 7.850,90 12.342,25 36. Glušič Živorad, Koroška 8 a 5.662,00 5.698,20 11.360,20 37. Klakočar Dani, Koroška 8 3.908,85 4.975,95 8.884,80 38. Holešek, Koroška 8b ' 3.710,25 4.212,85 7.923,10 39. Pašič Fanika, Jenkova 21 3.520,15 3.232,00 6.732,15 40. Planko Ladislav, Jenkova 23 3.240,30 3.016,65 6.256,95 41. Džunhur Ibro, Šercerjeva 7 6.085,25 6.285,25 12.370,50 42. Kočar Frančiška._Sprcfideva 7—11 6.932,25 6.035,75 12.968,00 43. Memič, Zidanškova 7 3.106,95 3.443,70 6.550,65 44. Markovič, Zidanškova^—9 3.129,10 2.437,50 5.566,60 45. Cimerman Jože, Jenkova 16 3.962,40 6.054,05 10.016,45 46. Jevtič Gvozda, Kardeljev tra 1 4.861.40 — 4.861,40 47. Novinšek Andrej, Kardeljev trg 3 13.234,35 12:383,30 25.517,65 48. Zavišič Jovan, Kardeljev trg 1 6.061,05 7.000,40 13.061,45 49. Janjič Dime, Kardeljev trg 3 10.717,90 11.261,70 21.979,60 50. Broder Andrej, Kardeljev trg 3 8.430,15 9.544,25 17.974,40 51. Jašič Rado, Kardeljev trg 3 9.130,40 8.835,85 17.966,25 52. Pečečnik Jože, Kardeljev trg 3 6.862,20 6.889,60 13.751,80 53. Matjačič Ivan, Kraigherjeva 8 9.542,65 11.795,80 21.338,45 54. Klančnik Jože, Tomšičeva 35—37 6.265,40 8.329,35 14.594,75 55. Pečnik Franc, Šlandrova 14 25.944,24 15.259,45 41.203,70 56. Tavčar Janez, Šlandrova 33 3.632,25 1.376,45 5.008,70 57. Hlastec Marija, Šlandrova 34 4.183,75 2.530,00 6.713,75 58. Palaš Šalih, Voikova 16 3.274,75 10.205,65 13.480,40 59. Oambič Oendo, Vojkova 16 3.897,90 7.099,90 10.997,80 60. Tovorljan, Vojkova 16 6.678,35 7.969,45 14.647,80 61. Petrovič, Aškerčeva 19a 9.415,20 248,30 9.663,50 62. Plavšič Bora. Aškerčeva 19a 6.014,10 _ 6.014,10 63. Sarkan Janez, Aškerčeva 19a 8.713,30 — 8.713,30 64. Omerhodžič, Kersnikova 1 8.727,50 6.432,00 15.159,40 65. Bogdan Biserka, Kersnikova 1 4.961,00 9.750.15 14.711.15 66. Oštir Fele, Kersnikova 1 6.350,60 8.623,65 14.974,25 67. Cizej Marija, Kersnikova 1 4.961,00 5.197,75 ' 10.158,75 68. Tratnik Anton, Kersnikova 1 8.772,50 8.810,60 17.538,10 69. Jelen Ivanka, Stantetova 4 4.859,85 6.558,90 11.418,75 70. Zuber Darja, Stantetova 10 10.237,45 — 10.237,45 71. Vehovec Matjaž, Stantetova 6 3.412,70 3.094,90 6.507,60 72. Rihtar Ladislav, Stantetova 14 4.240,70 4.046,40 8.287,00 73. Verbič Stanislav, Kardeljev trg 1 8.281,50 9.223,90 17.505,40 74. Ježovnik Danica, Kardeljev trg 1 4.585,80 4.121,20 8.707,00 75. Kladnik Herman, Šaleška 2b 16.891,80 16.599,00 33.490.80 76. Slemenik Erika, Šaleška 2b 28.667,95 28.320,60 56.988,55 77. Lesjak Dušan, Šaleška 2a 13.833,65 27.067,74 40.901,40 78. Sonc Branko, Šaleška 2 17.101,70 17.184,35 34.286,05 postopkih uveljavljanja reklamacij, — plačilna nedisciplina stanovalcev, ki gmotno niso ogroženi. Predsedstvo OK SZDL je v oktobru letos obravnavalo poročilo o plačevanju stanarin in komunalne oskrbe in sprejelo sklep ' o rednem objavljanjem dolžnikov v sredstvih javnega obveščanja. Ker je bilo konec septembra 1271 dolžnikov, od tega 26 takšnih, ki so dolgovali nad 10.000,00 dinarjev stanarine in 156 takšnih, ki so dolgovali nad 5.000,00 dinarjev vseh plačil za stanovanjsko in komunalno oskrbo, smo se odločili za objavo teh. V seznamu dolžnikov niso navedena društva, skupnosti in OZD, ki dolgujejo stanarino in plačila za komunalno oskrbo, ker je pri njih izterjava plačil na podlagi izstavljenih računov enostavnejša. Nekateri od navedenih uporabnikov so do danes svoj dolg morda že poravnali, zato ne bodo v seznamu dolžnikov konec leta. Seznam dolžnikov bomo z ustreznimi obrazložitvami objavljali vsake tri mesece, zato dolžnikom in ostalim uporabnikom priporočamo, da redno plačujejo stanarino in komunalno oskrbo ter pismeno uveljavljajo oprostitve plačil za upravičene reklamacije. DO VEKOS Zap. št. DOLG NA DAN 30. 9. 1983 PRIIMEK IN IME - NASLOV Stanarina Komunalna OSKRBA SKUPAJ 1 2 3 4 5 6 79. Confidenti Peter, Šaleška 2 7.998,00 7.225,70 15.223,70 80. Juvan Silvo, Šaleška 2 5.332,00 4.393,00 9.725,00 81. Svečko Rudi, Šaleška 2a 7.037,30 7.148,40 14.186,70 82. Perbil Alojz, Šaleška 2a 7.187,65 6.961,40 14.149,05 83. Osmanovič Alid, Jenkova 9 10.976,10 11.737,20 22.713,30 84. Kangič Salko, Jenkova 11 9.117,90 10.301,80 19.419,70 85. Mravljak, Prešernova 4 19.273,50 17.468,25 36.741,75 86. Oblak Vanja, Prešernova 6 15.155,55 18.996,95 34.153,50 87. Jud Stane, Prešernova 6 5.131,80 5.058,00 10.189,80 88. Pečarič Milena, Prešernova 9 3.164,10 3.246,10 6.410,20 89. Mesič Zakrij, Veljka Vlahoviča 41 11.625,95 19.706,80 31.332,75 90. Vandija Mitlja, Veljka Vlahoviča 53 9.276,20 12.922,25 22.198,45 91. Švigelj Mitja, Veljka Vlahoviča 41 3.653,40 4.310,40 7.963,80 92. Husič Hamdija, Veljka Vlahoviča 41 3.290,70 4.448,65 7.739,35 93. Glavnik Ciril, Veljka Vlahoviča 53 3.604,60 2.793,40 6.398,00 94. Balant Marija, Veljka Vlahoviča 55 3.509,85 3.480,80 6.990,65 95. Petrovič Miomir, Veljka Vlahoviča 57 6.422,25 6.280,50 12.702,75 96. Grga Aleksander, Špeglova 34 17.095,50 9.314,60 26.410,10 97. Benčič Ivan, Špeglova 1 3.310,20 2.998,60 6.308,80 98. Končnik Milena, Lilijska 16 5.417,60 2.113,65 7.531,25 99. Sirk Barbara, 3. julij 5.969,40 3.015,40 8.984,80 100. Eberlehner Tončka, 3. julij 2.208,40 1.992,10 4.200,50 101. Rudolfd Stane, Foitova 2 5.462,90 5.929,50 11.392,40 102. Urbane Marija, Šaleška 2a 3.867,30 3.302,70 7.170,00 103. Petrič Marjan, Šaleška 2a 3.418,60 4.684,90 8.103,50 104. Plahuta Alojz, -Šaleška 2a 3.867,30 4.441,60 8.308,90 105. Gorčan Marjan, Šmartno ob Paki 69 4.104,10 — 4.104,10 106. Podgoršek Vera, Šmartno ob Paki 69 4.780,00 4.059,20 8.839,20 107. Simončič Ida, Šmartno ob Paki 69 5.763,55 3.239,85 9.003,40 108. Aristovnik Jože, Šmartno ob Paki 69 4.278,25 5.700,70 9.978,95 109. Gostečnik Marija, Šmartno ob Paki 137 3.518,10 1.065,65 4.583,75 110. Križnik Vili, Jenkova 17 15.009,70 6.406,85 21.416,55 111. Vunčina Karel, Kersnikova 15 16.065,30 24.743,80 40.809,10 112. Jeran Albert, Tomšičeva 12 4.000,20 4.854,30 8.854,50 113. Spilak Cvetka, Heroja Šercerja 2 4.775,90 2.879,80 7.655,70 114. Šaruga Alojz, Cesta talcev 2 4.160,25 1.929,45 6.089,70 115. Cuček Barica, Cesta talcev 15 3.894,55 437,10 4.331,65 116. Nezirovič Bora, Cesta talcev 15 3.314,55 1.095,80 4.410,35 117. Kovač Rudi, Cesta talcev 15 4.458,90 811,70 5.270,60 118. Očko Srečko, Cesta talcev 15 3.700,20 736,60 . 4.436.80 119. Habat Frank, Cankarjeva 5 12.491,40 13.459,25 25.950,65 120. Žlebnik Bojan, Cankarjeva 15 6.572,60 7.689,10 14.261,70 121. Malešev Radovan, Cankarjeva 18 11.003,80 15.766,70 26.770,50 122. Lesjak Marinka, Kajuhova 7a 7.790,30 4.836,60 12.626,90 123. Klančnik Angela, Kajuhova 7a 3.927,20 4.326,60 8.253,80 124. Mencinger Darinka, Kajuhova 11 5.106,30 808,90 5.915,209 125. Pevec Slava, Bratov Mravljak 5 10.042,45 16.183,00 26.225,45 126. Sever Radojka, Bratov Mravljak 5 5.451,70 2.984,60 8.436,30 127. Destovnik Silvo, Primorska 1 8.651,40 12.311,35 20.962,75 128. Omerhodžič, Primorska 1 3.582,70 5.120,70 8.703,40 129. Verdev Drago, Primorska 6 7.701,30 5.371,30 13.072,60 130. Makuc Anica, Primorska 3 18.383,65 24.253,90 42.637,55 131. Jančič Rozika, Primorska 3 14.704,15 19.340,80 34.133,95 132. Golob Greta, Koroška 4 8.051,15 7.895,90 15.947,05 133. Podvratnik Marija, Koroška 3 t 4.518,80 3.542,60 8.061,40 134. Vrtačnik Janez, Levstikova 21 10.205,80 14.877,40 25.508,20 135. Tamše Ludvik, Aškerčeva 26 4.090,50 8.711,00 12.901,50 136. Ropotar Marija, Tekavčeva 12—14 6.140,70 8.254,60 14.395,30 137. Modrijan Viktor, Metleče 8 11.305,95 5.867.40 17.173,35 138. Gmajner Stane, Metleče 18-20 6.541,25 1.307,65 7.848,90 139. Krasniči Ramadan^jMetleče 22—24 5.136.25 3.008,50 8.144,75 140. Zager Fanika, Cankarjeva 21 —23 4.132,80 4.251,25 8.384,05 141. Praprotnik Franc, Cankarjeva 17—19 44,818,65 19.123,20 63.941,85 142. Apatič Stanislava, Cankarjeva 21—23 65.032,15 18.508,30 83,540,45 143. Žibret Marjana, Koroška 8 12.699,30 12.699,30 144. Žula Franc, Ptuj 9.465,10 3.389,30 12.844,40 145. Čauševič Rasim, Kersnikova 1 11.976,00 11.976,00 146. Boškovič, Kardeljev trg 4 2.836,00 3.241,05 6.077,05 147. Ružič Jože, Jenkova 11 2.874,60 4.178,30 7.052,90 148. Mlakar, Stantetova 8 16.248,50 16.248,50 149. Bartolič Danica, Stantetova 11-19 20 10890 — 20.101,90 150. Čivič Adam, Tomšičeva 1 5.750,05 _ 5.750.05 151. Papež Pavel, Vrnjačke banje 42 31.947,15 — 31.947,15 152. Tifengraber, Jenkova 9 6.612,75 — 6.612,75 153. Lesnjak Slavko, Vrnjačke banje 3 15.086,00 15.086,00 154. Ostrovršnik Bogomira, Tomšičeva 51 1.864,00 3.486,85 5.350,85 155. Zep Anton, Šercerjeva 10 17.593,80 34.558,75 52.152,55 156. Pučnik Slavko, Kajuhova 5 2.104,75 4.235.80 6.340,55 Termoelektrarne Šoštanj Kmalu rekordna proizvodnja V enajstih mesecih letošnjega leta so v šoštanjskih termoelektrarnah proizvedli 3,743 milijarde kWh električne energije. To pomeni 61 odstotkov slovenske termo-energije, ali 43,7 odstotka vse električne energije, proizvedne v naši republiki. Za to proizvodnjo so v Šoštanju :pokurilf 4,82 milijona ton premoga. V tem obdobju so jim dobavitelji poslali 4,7 milijona ton premoga. Velenjski premogovnik je prispeval 3,66 ostali jugoslovanski rudniki pa milijon ton premoga. Prvo polovico teh dobav predstavljajo rjavi premogi, drugo ligniti, razliko med porabo in dobavo pa so pokrili s premogom iz deponije. V avgustu so proizvedli 438,6 milijona kWh električne energije. Zmogljivosti so bile s tem izkoriščene z 88,1 odstotkom. Z drugimi besedami to pomeni, da je elektrarna s polno zmogljivostjo obratovala 27 xlni. Za takšno proizvodnjo so v tem mesecu porabili 557.659 ton premoga. Glede na te podatke v Šoštanju pričakujejo, da bodo okrog 20. decembra dosegli rekordno proizvodnjo štirih milijard kWh električne enereije. Z lanskoletnim rekordom so proizvedli 3,801 kWh, ta rekord pa so letos dosegli že 5. decembra. Proizvedene štiri milijarde kWh bodo pomenile, da bo elektarna od 1. januarja do 20. decembra letos obratovala 250 dni z največjo možno zmogljivostjo. Pri tem je treba omeniti, da so v treh mesecih opravili generalni remont bloka 4 z močjo 275 m\V, ki je v skupnih zmogljivostih šoštanjskih elektrarn udeležen s 37,8 odstotki. V Šoštanju predvidevajo, da bo letošnja proizvodnja električne energije dosegla 4,1 milijarde kWh, kar bi pomenilo 72-odstotno izkoriščenost obstoječih zmogljivosti, oziroma 264 dni obratovanja s polno zmogljivostjo. Vseh pet blokov se letos ponaša z visoko obratovalno pripravljenostjo. Ta znaša pri blokih 1, 2 in 3 v enajstih mesecih 98,3 odstotka, pri bloku 4 92,9 odstotka (razen v mesecih remonta) in 95,3 odstotke pri bloku 5. To so, oziroma bodo, rezultati vseh treh blokov skupaj. Gledano posamič, pa ima blok 5 še boljše rezultate. V enajstih mesecih je proizvedel 1,933 milijarde kWh električne energije. To pomeni 82-odstotno izkoriščenost obstoječih zmogljivosti, ali 273 dni obratovanja s polno močjo v obdobju 334 dni. Ti rezultati so v resnici še boljši, kot kažejo statistični podatki. Blok 5 je namreč najbolj občutljiv za mešanico, ki poleg lignitov iz Velenja in Kolubare, vsebuje še rjave premoge. Ta mešanica pa, kljub nadplanski proizvodnji in dobavi lignita iz velenjskega premogovnika, vsebuje več rjavih premogov, kot je normalno. Naprave so zato obremenjene prekomerno, večja je možnost okvar, v dolgoročnem smislu pa se krajša tudi njihova življenjska doba. Zaradi tega prihaja do tehnoloških motenj in nujnih znižanj obremenitev na vseh blokih. Vse to zahteva od delavcev, ki so vključeni v tehnološki proces, vejike napore in polno zbranost. Doslej so izkoristili vsako priložnost, da so ob, sicer redkih ustavitvah in znižanih obremenitvah, opravili vsa potrebna vzdržvalna dela na blokih. Pozabiti ne velja tudi delavcev delovne organizacije' Avtopark — servisi v sklopu Rek-a, ki so vložili veliko naporov, da so razložili več kot milijon ton premoga, ki so v Šoštanj prihajali iz drugih jugoslovanskih rudnikov. Ob zaključku tako uspešnega poslovnega leta bodo vsi napori pozabljeni, ostal pa bo občutek, da so šgštanjske termoelektrarne na najboljši način prispevale k ublažitvi nezavidljivega elektroenergetskega položaja v Sloveniji in Jugoslaviji. JARO VRTAČNIK Modni salon Sedaj vse za izvoz Tudi delavci velenjskega Modnega salona v zadnjih dneh letošnjega leta oziroma še od novembra naprej vlagajo vse rile, da M bil tudi njihov izvozni rezultat kar najboljši. Prav zato sedaj delajo izključno samo Se za izvoz. Načrtovani celotni prihodek za leto 1983 so dosegli že konec prejšnjega meseca in v teh dneh delavci že obravnavajo oceno gospodaijenja v tem letu ter načrte za prihodnje. »Praktično je pri nas sedaj mobilno stanje. Delamo vse sobote, tudi ob nedeljah in če je treba več kot 8 ur, kar kaže na veliko zavest našega kolektiva in to v tem času samo iz enega razloga, da bomo dosegli načrtovani izvoz. Letos naj bi dosegla vrednost izvoženih izdelkov 25 odstotkov celotnega prihodka. To je približno 70 do 80 milijonov dinaijev. Letos smo načrtovali za 240 in pol milijona dinaijev celotnega prihodka, ustvarili pa smo ga v višini 320.5 milijona dmaija« je povedal direktor' te delovne organizacije Maijan Gaberšek. V primeijavi z lanskim letom so celotni prihodek povečali za 60 odstotkov, vzporedno s celotnim prihodkom so porabljena sredstva porasla za 45 odstotkov, izredno — kar za 75 odstotkov — pa je poraste! dohodek V poslovni sklad so izločiii veliko več kot v preteklem letu — 1250, kar je zelo pomembno glede na to. da bo prihodnje leto za njih precej bolj razgibano tudi na področju naložb. Tako bodo v Titovem Velenju posodobili skladišče in kro-jftnico ter zgradili novo industrijsko prodajalno. Skupaj z občino Koper pa bodo združili sredstva in v samem središču tega primorskega mesta zgradili lastno trgovino. Nov lokal pa bodo kupili tudi v Mariboru. »Z dvema novima trgovinama bomo preko lastne prodajne mreže prodali že 30 odstotkov svojega programa. Lastna prodajna mreža je za nas izredno pomembna zaradi dnevnih gotovinskih prelivov. Ob tem bi želel povedati tudi to, da nam takšen poslovni sklad vsaj delno omogoča. da našim dobaviteljem redno plačujemo. Vendar se kljub temu ne moremo vedno izogniti izredno velikim obrestim, ki so glede na preteklo leto porastle z indeksom 200 do 400. Torej, naše proizvodne naloge smo glede fizičnega obsega izpolnili, sedaj pa lovimo še nas izvozni načrt. Delamo tudi v podaljšanem času, to je ob nedeljah, tam, kjersoozka grla. pa tudi ponoči. Vsa dodatna naročila, ki smo jih prevzeli glede izvoza v letošnjem letu, so veliko kvalitetnejša kot v preteklih letih. Gre za izredno zahtevne izdelke. ki pa so tudi bolje plačani. Naš nadaljnji razvoj temelji samo na hitrejšem razvoju, to je od opreme kot tudi visoke stopnje kvalitete, katero že dosegamo in si s tem zagotavljamo veliko boljši zaslužek ter prodiramo na najbolj zahtevno tržišče.« Trenutno imajo, kot bi temu lahko rekli, poleg njihovih že ustaljenih tržišč železo v ognju tudi v Franciji. Tako imajo eno od kolekcij v eni najbolj poznani pariški modni hiši, eno pa v Italiji. Kot zanimivost naj dodamo, da so poskušali klasično prodajati tudi na nemškem tržišču, vendar niso bili zadovoljni s cenami Pomagala jim je zvijača, saj so isto kolekcijo ponudili na nemško tržišče preko italijanskih partnerjev in — bila je zelo dobro sprejeta. Kupec je imel samo eno pripombo, daje ta kolekcija za italijansko kvali-telo izdelkov predobro narejena. Nekaj svojih izdelkov so letos prodali tudi že v Londonu in od tam pričakujejo nova naročila. Za njihovo športno konfekcijo pa je v zadnjem času zanimanje tudi v Združenih državah Amerike, od koder prav tako pričakujejo naročila. Sicer pa še vedno največ izdelkov prodajo v Zvezni republiki Nemčiji, Italiji in na Češkoslovaškem. Ena glavnih nalog Modnega salona v prihodnjem letu bo doseči še večjo produktivnost. V letošnjem letuje bila ta večja od preteklega za 20 odstotkov, pa čeprav imajo zelo visoke srednjeevropske normative. Tako naj bi v letu 1984 ustvarili za 400 milijonov dinaijev celotnega prihodka. Seveda tega dlja sam^kplektiv jDe bo mogel ustvariti, zato se bodo samoupravno in poslovno združevali z nekaterimi kolektivi v Jugoslaviji. Ze januaija bodo podpisali samoupravni sporazum o sodelovanju z delovno organizacijo 14. april iz Zavidoviče, s katero že sedaj poslovno sodelujejo, vendar želijo to sodelovanje dvigniti še na višjo raven. Prav tako se o sodelovanju doeovarg-jajo z Astibom iz Štipa, veliko pa pričakujejo tudi od sodelovanja s Pre-ventom iz Slovenj Gradca. »Najmanj polovico proizvodnje v Titovem Velenju moramo v prihodnje nameniti izvozu, kajti le to nam bo porok za nemoteno oskrbo z reprodukcijskim materialom prihodnje leto,« je poudaril Maijan Gabeišek. Vemo. da bodo prihodnje leto v Sarajevu olimpijske igre. Modni salon je nosilec opremljanja našega olimpijskega zastopstva v Sarajevu. Skupaj z Elanom in Alpino bodo organizirali tudi skupni razstavni prostor, z Elanom so že stekli tudi pogovori o nadaljnjem sodelovanju, predvsem o možnostih izvoza športne konfekcije Modnega salona skupaj s smučmi Elana. Skratka, kljub vsem težavam kolektiv Modnega salona nadvse uspešno končuje letošnje leto. Prav gotovo tudi zato. ker imajo najmanj bolniških, pa čeprav jc to v pretežni večini ženski kolektiv. Boljše delo, boljši zaslužek Jožica Jeglišnik je zaposlena v Modnem salonu skoraj že 13. let. Sedaj dela na zaključnih fazah oziroma kot je opisala svoje delo — pri spravljanju kosov v skladišče. »Delamo veliko in mislim, da bomo dosegli vse na začetku leta zadane cilje. Delamo vse sobote, tudi ob nedeljah, pa tudi več kot 8 ur, če je treba. Ze dolgo časa je med nami prisotno spoznanje: več in bolje bomo delali, več bomo zaslužili. Če bomo to dosledno spoštovali, gotovo ne bomo zabredli v težave. V Modnem salonu smo zaposlene v glavnem same ženske. Glede na to, da imamo doma otroke, da smo mlad kolektiv, je naša zavest o potrebnosti takšnega dela resnično precejšnja. S tem se lahko pohvalimo. Vsaka dela več. če je treba. Imam dva otroka. Hčerka hodi še v vrtec, fant pa že v šolo. Mož ima službo vedno dopoldne, jaz pa delam v dveh izmenah. Skratka. v našem kolektivu že nekaj let dobro poslujemo; to najbolje po-tijujejo naši poslovni rezultati. Zavedamo se tudi, da moramo čim več izdelkov izvoziti. Prav žato sedaj v zadnjih tednih leta skoraj ne poznamo počitka.* (vos) Tozd Mali gospodinjski aparati Letos 930.000 aparatov Med delovne kolektive, ki bodo. uresničili za letošnje leto predvideni obseg gospodarjenja, se uvršča tndi temeljna organizacija združenega dela Mali gospodinjski aparati Nazarje Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje. Lanskoletno proizvodnjo, ko so bili izdelali blizu 872.000 mladih gospodinjskih aparatov, so dosegli že 6. decembra. Letos bo prišlo s tekočih trakov v Nazarjah 930.000 malih gospodinjskih aparatov tako, da bo dosežena največja letna proizvodnja doslej. Dodati pa velja, da so letos delali zahtevnejše male gospodinjske aparate, ki so zahtevali več vloženega dela. Posebej pomembno pa je, daje uspel tozd Mali gospodinjski aparati Nazaije Gorenje TGO povečati proizvodnjo za zahtevna zahodnoevropska tržišča. Tja so doslej prodajali največ kavnih mlinčkov, mešalnikov in rezalnih strojev. Letos bodo v Zvezno republiko Nemčijo. Veliko Britanijo. Avstrijo, na Dansko, Švedsko in drugam prodali skupaj za 280 milijonov dinaijev izdelkov. Konvertibilni izvoz le-tega bo za 230 milijonov din, bodo tako, v primeijavi z letom 1982, povečali za skoraj 40 %. Tujim kupcem so letos odpremili tudi več novih izvedenk že tradicionalnih Gorenjevih malih gospodinjskih aparatov. Uspeli pa so s prodajo tudi na novih tržiščih. Do konca leta bodo tako že odpremili v Kanado prvih 5.000 kavnih mlinčkov, pripravljajo pa tudi prvo serijo 1.000 kavnih mlinčkov za kupce v Združenih državah Amerike, ki jo bodo odposlali januatja 1984. Pričakujejo, da bodo izvoz v ti dve državi v prihodnjem letu občutno povečali. Do konca meseca novembra so v tozdu Mali gospodinjski aparati Nazaije Gorenje TGO izdelali nad 854.000 izdelkov. S tekočih trakov je prišlo 313.000 mešalnikov. 252.000 kavnih mlinčkov, 125.000 stenskih tehtnic. 104.000 strojčkov za valjenje folij, 26.000 strojčkov za rezanje in mletje, 26.000 podstavkov za mešalnike in 8.000 stenskih ur. Maja so se pojavili v trgovinah prvi podstavki za Gorenjeve mešalnike. 20. decembra pa bodo prišli s tekočega traku prvi vakuumski varilni strojčki. V primeijavi s klasičnimi varilnimi strojčki bodo novi. vakuumski, iz vrečk, vkatere shranjujemo živila za zamrzova-nje. izsesali zrak. Tako bo podaljšana doba mogočega shranjevanja živil in njihova kakovost. Sicer pa bo mogoče v zamrzovalnike shraniti tudi več živil. V tozdu Mali gospodinjski aparati Nazaije Gorenje TGO so si vseskozi doslej prizadevali, da bi bila kvaliteta njihovih izdelkov kar najboljša, da bi se tako uspešno uveljavili tudi na zahtevnih zahodnoevropskih tržiščih, V teh prizadevanjih so bih uspešni. Letos, denimo, so v teh hotenjih spremenili zunanji izgled/nekaterih izdelkov opravili pa še nekatere druge spremembe, ki podaljšujejo življenjsko dobo doma in na tujem priznanih Gorenjevih malih gospodinjskih aparatov. Uspešni pa so bili še v prizadevanjih, da nekatere uvožene reprodukcijske materiale zamenjajo z domačimi, tudi za izvozno proizvodnjo. Z nekaterimi vlaganji, kijih načrtujejo za prihodnje, pa želijo v Nazaijah še povečati kvaliteto in trajnost njihovih izdelkov. Veplas Velenje Jim bodo novi proizvodi prinesli boljše rezultate? V teh dneh si v vseh okoljih • močno prizadevajo, da bi izpolnili letošnje naloge. Tudi v delovni organizaciji Veplas se delavci »na vse kriplje« trudijo, saj je do konca le- • tošnjega leta le še štirinajst dni. Delovna organizacija Veplas je v letošnjem letu doživela majhno prelomnico v organiziranosti. Delavci so se odločili, da bodo že zaradi znanih težav združili oba tozda v enovito delovno organizacijo. Prvi meseci tega leta za zaposlene niso bili nička[ ugodni, saj so poslovali na robu izgube. To pa je bil eden od glavnih razlogov za takšen, skoraj neobičajen korak. Direktor te delovne organizacije Janez Na-vodnik pravi: »Domačih kemijskih surovin je kljub »podivjanim« cenam vse manj. Čeprav smo povečali izvoz, nismo uspeli teh težav sproti reševati. Mirovanje enega ali dveh obratov je bila že kar praksa. Seveda smo morali zato premeščati delavce na dela, za katera ti niso bili usposobljeni. Temu so sledili slaba volja, nizke plače in nedisciplina. Naredili nismo niti tega. kar bi kljub težavnemu položaju, lahko.« Poenostavitev organizacije, zaostritev discipline ter zapolnitev vseh proizvodnih del, z občasnim premeščanjem režijskih delavcev v proizvodnjo, so prinesli željene sadove. 13 odstotna produktivnost, dvig delovne morale ter disciplina, hkrati s tem se je dvignil tudi dohodek ter osebni, dohodki delavcev. Kot pravijo delavci Veplasa, so letošnji poslovni rezultati sicer nekoliko slabši od načrtovanih, pa vendarle še ugodni. Na zahodna, pa tudi vzhodna tržišča, so uspeli prodati za 45 milijonov dinaijev predvsem izdelkov jadralnega programa. nekaj okovja in papiija. Kakšno pa naj bi bilo leto 1984 za ta delovni kolektiv? »V leto, ki .je pred nami. gledamo zaradi ugodnih notranjih gibanj optimistično. Ne zatiskamo si oči pred težavami, saj vemo da bodo na področju preskrbe s surovinami in morda že tudi prodaje, nastopili še bolj črni dnevi. Največji skok načrtujemo ponovno pri izvozu naših izdelkov. Zavedamo se. da nas še tako zavihani rokavi ne bodo izvlekli, če ne bomo imeli dovolj surovin.« Razvoj tržišča jadralnih desk se je za delavce Veplasa ugodno obrnil. Prodirajoča visokoserijska proizvodnja z zelo drago opremo je temu kolektivu Šaleške doline »grozila« z nekonkurenčnostjo. Zdaj ji je tržišče pričelo obračati hrbet. Zanimiva je postala tehnologija. dosegljiva Veplasovi proizvodnji, daje pa tudi kvalitetnejše izdelke. Kupce so uspeli zadržati predvsem zaradi velikega uspeha njihovih modelov, pa čeprav so jih zaradi znanih proizvodnih težav ves čas vlekli za nos. »Da bi se enakovredno kosali z vodilnimi proizvajalci, vsaj v uspešnosti modelov, smo za prihodnje leto pripravili nekatere dodatne modele, ki upoštevajo najnovejše dosežke v tem športu. Nova naložba v proizvodnji jamborov. ki bodo še vedno naš giavni izvozni izdelek, nam poleg visoke kvalitete omogoča še stalno in izenačeno kakovost. To nam je pri tujih kupcih povzročalo sedaj kup nevšečnosti.« Tako delavci Veplasa že razvijajo nekatere zanimive nove lastne proizvode, ki bo vsak nadomestil več prejšnjih, število raznih polizdelkov za druge delovne organizacije bodo krčili in tako povečali proizvodnjo posameznih. »Brez padcev dohodka se želimo >otresti< silne raznolikosti proizvodnje, ki jebila eden od vzrokov za mnoge naše težave. S tem naj bi zadržali hiter razvoj iz prejšnjih let in si ustvariti dovolj trdno osnovo za boljše čase. za katere upamo, da bodo tudi prišli,« je sklenil razmišljanja o načrtih za leto 1984 direktor delovne organizacije Veplas Janez Navodnik. T. P. IT Razvijajo ie nove lastne proizvode Trije novi razstavno prodajni centri 36 razstavno prodajnim centrom. ki jih ima delovna organizacija Gorenje Promet Servis Titovo Velenje širom po Jugoslaviji in v katerih je predstavljen proizvodni program poslovnega sistema Gorenje, se bodo ta mesec pridružili še trije novi. Odprli jih bodo v Zagrebu, Ljubljani in Titovem Velenju. V glavnem mestu sosednje Hrvaške. v Zagrebu, bodo delovali tako kar trije razstavno prodajni centri Gorenja. Razprava o prihodnji usmeritvi Zadnji ponedeljek. 12. decembra sta se sešla v Titovem Velenju na skupni seji koordinacijski odbor sindikata Gorenje SOZD in predsedstvo akcijske konference ZK Gorenje SOZD. Na seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev elektrokovinske industrije Slovenije in občinskega sveta ZSS Velenje, so obravnavali teze o razvojno programskih usmeritvah Gorenje SOZD, pristopu k obnovi Gorenja ter nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov tej sestavljeni organizaciji združenega dela. Koordinacijski odbor sindikata je zatem spregovoril še o pripravah na programsko volilne seje konferenc OO ZS in na konstitutivno sejo koordinacijskega odbora sindikata Gorenje SOZD. Predsedstvo akcijske konference ZK Gorenje SOZD pa je ocenilo uresničevanje sklepov problemske konference komunistov Gorenja in druzDenopoiiučne razmere v delovnih organizacijah, pregledalo pa je še priprave na volilne konference osnovnih organizacij ZK. »NAS CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje. cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januaria 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa ^izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinaiji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinaijev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne it druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 720 din in je plačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: CGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 4. stran ★ flOS C3S___REPORTAŽA _Titovo Velenje★ IS. decembra 1383 Splošni ljudski odpor ae uzakonjena obrambna načela naše domovine, zgrajena na izkušnjah iz narodne osvobodilne vojne jugoslovanskih narodov in sodobnih vojn. Obramba je pravica in dolžnost vsakega občana, delovne in druge organizacije ter družbenopolitične skupnosti. Oborožene sile so sestavljene iz JLA hi enot teritorialne obrambe, ki nadaljujejo boj, tudi ko sovražnik zasede njihovo ozemlje. Nihče nima pravice podpisati ali priznati kapitulacijo države ali oboroženih sil. Obrambne priprave izvaja vsaka družbenopolitična skupnost ali organizacija, za zaščito in reševanje prebivalcev in dobrin pa organiziramo in opremyamo civilno zaščito. Obrambni pouk zajema vse prebivalstvo, izvaja se v šolah, družbenopolitičnih skupnostih, enotah JLA, TO in CZ ter organizacijah. Tako govori o splošnem ljudskem odporu Leksikon Cankarjeve založbe. Mi pa smo želeli vedeti, kako je ta organiziran v naši občini in smo zato pripravili pogovor v katerem so sodelovali Pane Semečnik, načelnik UOLO, Jože Prislan, komandant TO, Marjan Klepec, referent za OGS, Zdenko Zaje, načelnik za zveze, Igor Naraks, načelnik za CZ, Ludvik Unuk, načelnik za kadrovske zadeve, Dušan Žerjav, skladiščnik TO, Martin Slatinšek, predsednik občinske konference ZRVS in Nadan Gusič, načelnik za zaledje na občinskem štabu. Koncept splošne ljudske obrambe in d ružbene samozaščite torej ne sega šele v obdobje, ko je bil uzakonjen, ampak mnogo bolj nazaj, v čas druge svetovne vojne, obdobje naše revolucije in narodnoosvobodilne borbe. Že takrat so se naši ljudje uprli oku-patoiju in razrednemu sovražniku ter tako postavili temelje zamisli, ki smo jo uzakonili v sedemdesetih letih. Tito je dejal, da je obramba uspešna le takrat, ko v njej sodelujejo vsi subjekti družbe. Zato moramo izoblikovati takšno obrambo, ki bo kot jež s tisočerimi bodicami. Tej ideji je bilo treba dati obliko in tako je nastal koncept SLO in-družbene samozaščite, ki je uzakonjen z Zakonom o SDlošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. V prihodnosti ne bomo govorili več o posebnih vojskah,' apak o armadi oboroženega ljudstva in prav to skušamo z našim konceptom tudi uresničiti. JLA IN TO V Jugoslaviji imamo tako oborožene sile, katerih naloga je obramba pridobitev in oborožen boj proti morebitnemu agresorju. V oborožene sile sodijo enote JLA in TO. semkaj pa se vključujejo v zadnjem času tudi pripadniki drugih enot in družbenopolitične skupnosti. Posebno mesto v oboroženih silah ima po novem zakonu narodna zaščita, ki se vključuje tako v enote TO kot v enote JLA. če delujejo na njenem območju. Narodna zaščita je tako z novim zakonom dobila nove naloge, med njimi pa tudi nalogo oboroženega boja, ki je doslej ni imela. CIVILNA ZAŠČITA Naslednja pomembna komponenta je civilna zaščita, ki je bila zato, ker je osnovna oblika upiranja agresotju oborožen boj, ne v doktrini, ampak v financiranju, nekoliko zapostavljena. Civilna zaščita je bila v drugi svetovni vojni in je tudi v sedanjih lokalnih vojnah ena najpomembnejših oblik upiranja sovražni-ku.Toje mirno upiranje, je oblika neoboroženega boja in reševanja življenj. Civilna zaščita je v naši občini dobro organizirana. Vanjo je vključeno 5400 pripadnikov, do konca leta 1985 pa naj bi bilo vključenih 16 odstotkov vsega prebivalstva. Njene enote in štabi so dobro opremljeni. Specialni pouk je končalo 60 odstotkov pripadnikov, osnovni pouk pa 80 odstotkov pripadnikov civilne zaščite. OZD, KS IN SIS Tretja sestavina koncepte SLO so obrambe priprave OZD, KS in SIS. Doslej smo imeli oborožene sile in civilno zaščito. Iasnffm obrambnim pripravam pa v preteklosti nismo namenjali posebne skrbi. Toda uresničevanje družbeno samozaščitnih ukrepov, ki jih določena asociacija izvaja, da se zaščiti v miru in se tako pripravi na izvajanje ukrepov v različnih stopnjah izrednih razmer, pa tudi v vojni, je izrednega pomena. To je tudi bistvo našega koncepta SLO in DS. Vendar pa te obrambne priprave še ne potekajo tako kot je bilo načrtovano in kakor je bilo sprejeto z zakonom. Zavest nekaterih odgovornih očitno še ni takšna, da bi se z vso V počastitev dneva oboroženih sil Socialistične federativne , republike Jugoslavije — 22. decembra, vabimo vse delovne i ljudi in občane občine Velenje na (i Osrednjo proslavo Proslava bo v četrtek, 22. decembra, ob 17. uri v Domu <> kulture v Titovem Velenju. Koordinacijski odbor za SLO in DSZ pri OK SZDL Velenje 'I Obiskali smo dom SLO v Titovem Velenju • Obiskali smo dom SLO v Titovem Velenju • Obiskali smo dom SLO v Titovem Velenju • Obiskali smo dom SLO v Dobro usposobljeni smo nepremagljivi resnostjo lotili zadane naloge, poleg tega pa tu nastaja tudi težava z zagotavljanjem denarja za uresničitev sprejetih usmeritev. Tako te lastne obrambne priprave potekajo bolj na zahtevo upravnega organa za ljudsko obrambo kot pa zaradi iniciative temeljnih nosilcev obrambnega načrtovanja UPRAVNI ORGAN Važno vlogo v sistemu ljudske obrambe in družbene samozaščite ima torej, kot smo že ugotovili, tudi upravni organ za ljudsko obrambo. Po zakonu so mi naložene zahtevne naloge, saj - je koordinator vsega obrambnega načrtovanja v občini, skrbi za razvoj zvez. za razvoj in opremljanje štabov civilne zaščite in za obrambno usposabljanje prebivalstva. Obenem je odgovoren za uporabo vseh sredstev SLO. ki se zbirajo v občini. Izvaja pa še nekatere druge naloge kot je kadrovanje za oborožene sile (nabor), vpoklice za vojaške vaje in z njimi povezani postopki, ožje kadrovanje za enote ter slerb za izpopolnjevanje in drugo. Seveda pa od upravnega organa ni mogoče pričakovati, da bi vse naloge s tega področja v celoti uresničil brez potrebne podpore, zavzetosti in odgovornosti vs^h ostalih subjektov v tej verigj. SKRBNO KADROVANJE Zelo odgovorno poteka kadrovanje za oborožene sile. Za vsakega regrata je opravljenih vrsto preveijanj predno je določeno na katero dolžnost bo postavljen. Za prvo. drago in tretjo kategorijo pa so narejena še posebna preveija-nja sposobnosti in moralno političnih kvalitet- Tako skoraj vedno pride pravi človek na pravo mesto. čeprav se morda tega v tistem trenutku niti ne zaveda. Obrambno usposabljanje prebivalstva je organizirano vsako leto. To ie velika akcija, ki se je je lani udeležilo več kot 6000 slušateljev. kar pomeni, da obrambna kultura pri ljudeh raste. Sicer pa si občani želijo še več podobnih predavanj s primernimi temami. Organizirano je tudi obrambno usposabljanje za mladino, ki ne obiskuje šole srednjega usmeije-nega izobraževanja. To je mladina, ki se po končani osnovni šoli zaposli. TERITORIALNA OBRAMBA Da bi sovražniku onemogočili kakršen koli prodor na naše ozemlje, smo razvili teritorialno obrambo, ki je sestavni del oboroženih sil in katere naloga je, priprava delovnih ljudi in občanov za oborožen splošni ljudski odpor. V skladu z obrambnimi in vrnostnimi načrti pa ima TO določene naloge tudi pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter pri preprečevanju in odpravljanju izrednih razmer. Z udeležbo v TO varujejo delovni ljudje in občani neodvisnost, suverenost, celovitost ozemlja in z ustavo določeno družbeno ureditev SRS in SFRJ. TO je sestavni de! oboroženih si! in ima v sistemu SLO in DS konkretne naloge. V velenjski občini sestavljajo TO enote in štabi, v vojni oziroma ob vojni nevarnosti pa se lahko v TO vključi tudi narodna zaščita, milica in ostale strukture SLO. V miru dela v štabu TO določeno število ljudi, ki pripravljajo vse potrebno za organizacije SLO in DS. Ti so kooidinatoiji in delno tudi inštruktoiji odgovornemu kadru v TO, ki je v določeni situaciji vpoklican. V TO si zelo prizadevajo zmanjšati stroške njihovega delovanja, vendar pa jih svetovna vojaško politična situacija, to je odpiranje novih žarišč, uporaba sile nad malimi neodvisnimi državami in podobno, sili, da se oborožujejo z modernim orožjem ter tako krepijo obrambno sposobnost naše domovine. TO je vojska, katere naloga je obramba domovine in ne agresija na druge narode. Zavest pripadnikov TO je izredno velika, sicer pa se uspešno vključujejo v družbenopolitično življenje in so akterji številnih akcij v krajih kjer živijo in delajo. TO se vključuje z delom pripadnikov enot v ureditev cest, telefonskih linij in drugih udarniških akcij. Tako je bilo mnogo udarniških ur opravljenih tudi pri ureditvi doma SLO. Posebna skrb je namenjena vzgoji v TO, pri čemer si prizadevajo. da bi v kratkem času in čim ceneje izurili kar največje število pripadnikov za uspešen boj. kot je začrtan v koncepciji SLO in DS. Vzgoja poteka ciklično in zato pride vsaka enota na vrsto šele v določenem obdobju. Zaradi stabilizacijskih usmeritev želijo v čim krajšem času izuriti večje število pripadnikov enot TO. vendar pa so takšno usmeritev sprejeli tudi zato, ker so ugotovili. da je bilo vojaških vaj v prejšnjih letih že preveč. Pripadniki TO pa na njih niso bili dovolj zaposleni. Ugotovili so, da so krajše in bolj intenzivne vaie boljše, saj so pripadniki TO manj dni odsotni z dela, v tem času pa tudi bolj animirani za izvajanje vojaških vaj. Kljub zavzetosti večine pripadnikov TO pa so tudi tu posamezniki, ki se na vojaške vaje ne odzivajo redno, ki so neaktivni. Ta problem bodo razrešili skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami. TO je relativno dober, vendar pa pričakujejo, da bo v prihodnjih letih še večji. V TO so vključeni tudi mladina prostovoljci. To so predvsem dijaki srednjih šoL med njimi pa je tudi približno polovico deklet Ko ta dekleta dopolnijo starost 19 let. lahko s položitvijo svečane izjave, postanejo obveznice TO. V TO si prizadevajo, da bi dobili kar največ vojaških obveznikov. ki imajo ustrezno usposobljenost osvojeno že v enotah JLA, saj tako zmanjšujejo stroške dopolnilnega usposabljanja in prekvalifikacije na bolj zahtevne dolžnosti. Podobno je tudi pri izbiri kadrov za starešinske dolžnosti. kjer se trudijo za uveljavitev tistih, ki so sposobni pokazati več znanja in prizadevnosti. Vsako leto ob dnevu JLA dobijo najboljši pripadniki enot TO priznanja, odličja. pohvale. Pripadniki enot TO so jih prejeli že precejšnje število, kar dokazuje, da uspešno uresničujejo zadane naloge. V občini Velenje pa imamo tudi redno enoto JLA. kije ena najbolj uglednih v deveti armadi. Ta rezervni sestav, ki ga sicer ne populariziramo tako. saj zanj kadrovanje poteka po drugih postopkih. prav tako zelo uspešno deluje m na številnih vajah dokazuje svojo usposobljenost. OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE Na ozemlju SFRJ je organiziran enoten sistem za opazovanje in obveščanje. Njihova najpomembnejša naloga je pravočasno odkritje nevarnosti, ki jih povzročajo vse vrste vojnega dejstvo-vanja. tako iz zraka, kopnega in voda. odkrivanje nevarnih in večjih drugih nesreč, ki grozijo prebivalstvu in materialnim dobrinam. ter da pravočasno alarmirajo organe, organizacije in prebivalstvo. Naloge, s katerimi se ukvaija sistem za opazovanje in obveščanje lahko razdelimo na dve osnovni dejavnosti: opazovanje in javljanje ter obveščanje in alarmiranje. Upravni organ za ljudsko obrambo je odgovoren za organizacijo in delovanje vojnih zvez ter kripto zaščite za potrebe družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Seveda se v miru opravljajo le priprave za delovanje teh zvez in kripto zaščite. Zveze kot sistem opazovanja m obveščanja pa se aktivirajo šele v izrednih razmerah. Izpopolnjujejo in opremljajo se s sodobnimi radijskimi- in drugimi sredstvi. V vsakem trenutku lahko zagotovijo tako radijske kot žične in kurirske zveze ter izvedejo kripto zaščito zaupnih informacij. Za deiovanje tako pomembnega sistema so potrebni seveda dobri kadri. Vsako leto se za niih izvede izobraževanje. ki temelji na načrtih. Ena izmed pomembnih nalog sistema opazovanja in obveščanja je alarmiranje prebivalstva pred napadi iz zraka. S pravočasnim alarmiranjem se lahko preprečijo ali pa vsaj zelo zmanjšajo žrtve. V občini smo že lani pristopih k 1. fazi izgradnje sistema za alarmiranje prebivalstva, tako da bomo MED PRIPADNIKI SO TUDI DEKLETA že kmalu imeli možnost iz centra za obveščanje aktivirati prvih osem siren za mesto Velenje. Že drugo leto pa bomo pristopili k 2. fin izgradnje, tako da bomo z električnimi sirenami pokrili tudi Šoštanj. Šmartno ob Paki in To- poficn. Za zmanjšanje žrtev pa seveda m dovolj samo graditi zanesljive alarmne sisteme. Enako pomembno je tudi usposabljanje in urejuje občanov, da bodo pravilno reagirali na posamezne alarmne CIVILNA ZAŠČITA je sestavni dd splošnega ljudskega odpora, s svojo organiziranostjo in pripravljenostjo pa pomeni del organiziranih sil družbene samozaščite. Organizirana je v vseh življenjskih in delavnih okoljih kot najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vtjjmh akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah. Na območju občine Velenje delujejo štabi za civilno zaščito v vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenja dela in občinski štab za civilno zaščito, ki vodi in strokovno usmerja delovanje splošnih, združenih in sspecia!iziranih enot CZ. Njihov profesionalni del paje organiziran v okviru občinskega oddelka za ljudsko obrambo. Do letos je bilo v enote in štabe za civilno zaščito vključenih 15 odstotkov vsega prebivalstva občine Velenje. Splošne enote CZ opravijo vsa začetna reševanja: gašenje začetnih požarov, nudijo osnovno medicinsko pomoč ... Tam. kjer splošne enote ne morejo več uspešno delovati, nastopijo specializirane enote, ki so tudi veliko bolje opremljene. Pomagajo pa pri reševanju iz ruševin, ,višin... V občini Velenje je ustanovljen tudi združeni oidred. ki s svojo organiziranostjo in opremljenostjo pomeni najširši pojem reševanja. Ta odred lahko ob hujših nesrečah »posodimo« tudi drugim območjem v SRS in SFRJ. Tako kot na vseh področjih tudi pri opremljanju in usposabljanju pripadnikov CZ težimo k smotrnosti. Splošni dd usposabljanja je opravilo približno 80 % vseh obveznikov, specializiranega pa 60 %. V zadnjem času pa je bila večja strokovna in materialna pomoč nudena tudi organizacijam in društvom, ki se s svojo dejavnostjo vključujejo v sistem civilne zaščite. Enote TO izpopolnjujejo z vojaškimi obvezniki, vanje pa se s prostovoljnim vstopom vključujejo tudi dekleta. Po načrtih naj bi bilo okoli 10 odstotkov pripadnikov TO ženskega spola. Ta cilj bo sedaj lažje doseči, saj so se dekleta pričela usposablj ati tudi v J LA na tri oziroma šestmesečnih usposabljanjih. Vsa dekleta, ki so se odločila za to usposabljanje, bodo vključena v enote TO. Seveda so nato razporejene na takšne dolžnosti, ki so zanje najustreznejše. to pa so administrativna dela, saniteta, enote za 'zveze, v intendantski službi in podobno. Nekatere pa so seveda tudi strelke. Odziv deklet za vstop v enote ZAKLONIŠČA V zadnjih letih beležimo na področju občine Velenje izredne uspehe na področju zaklanjanja prebivalstva. Izdelan je načrt graditve zaklonišč, predpisuje sodobno gradnjo na območju prve cone ogroženosti pred zračnimi napadi. S tem dokumentom je dana osnova za čim bolj namensko gradnjo tako družbenih kot zasebnih objektov* Trenutno pa poteka akcija opremljanja za kolektivno in osebno radiološko, biološko in kemično zaščito. V to akcijo s vključeni vsi delovni Med pogovorom v domu SLO. Z leve proti desni: Jože Prislan, Pane Semečnik, V pogovoru so sodelovali tudi: Marjan Klepec, Igor Naraks, Zdenka Zaje in Dušan Ludvik Unuk in Martin Slatinšek Žerjav (od leve proti desni) Obiskali smo dom SLO v Titovem Velenju Dobro usposobljeni... ljudje in občani ter ostali nosilci obrambnega načrtovanja: delovne organizacije in samoupravna interesna stanovanjska skupnost. Ti so do leta 1987dolžni zagotoviti sredstva za opremo. V tem kontekstu pa imajo pomembno vlogo tudi vse DPO. AŽUKKANJE OBRAMBNIH NAČRTOV Na občinskem oddelku za ljudsko obrambo deluje tudi referat, ki skrbi za obrambne priprave ali bolje rečeno, ki je usklajevalec obrambnih priprav. Največjo pozornost posveča ažu-riranju obrambnih načrtov, predvsem pa tistih njihovih delov, ki se dotikajo strokovno vojaškega področja. S tem bi radi dosegli, aa bi tudi v vojni situaciji ali izrednih razmerah naš družbeni sistem še naprej deloval seveda prilagojen vojnim razmeram. Ta akcija bo zahtevala veliko naporov vseh, predvsem pa tistih, ki so v DO zadolženi za obrambne priprave. Upravni odbor je odgovoren za obrambne priprave za področja, ki jih pokriva. Komite za gospodarstvo je odgovorno za obrambne priprave gospodarstva. Komite za družbene dejavnosti za družbene dejavnosti... DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V teritorialni obrambi delujeta dve družbenopolitični organizaciji: zveza komunistov in zveza socialistične mladine. V mirnem času so člani povezani v aktive, ki se tudi redno sestajajo. Člani teh so v manjših enotah združeni, večje pa imajo svoje aktive. Za neposredno vojno nevarnost in za vojno pa je tudi že pripravljen koncept, po katerem se lahko ti aktivi ^reorganizirajo v osnovne organizacije in potem v vse višje oblike organiziranosti. Članstvo ZK se v mirnem času usposablja v svojih osnovnih organizacijah, v ozd in v krajevnih skupnostih in oa seveda tudi na usposabljanjih, kjer se člani izgrajujejo predvsem v vojaškem smislu in pa v utije-vanju morale pripadnikov. ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN V okviru občinske konference ZRVS Velenje deluje v predsedstvu 17 članov, 15 krajevnih organizacij in aktivov in štiri komisije: komisija za idejnopolitič-no izobraževanje, strokovno-vo-jaško in samozaščitno usposabljanje, komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, komisija za kadrovske in splošne zadeve ter informativno-propa-gandna komisija. Izvaja tudi pomoč pri obrambnem pouku, pomaga pri delu obrambnih krožkov. pri izvedbi in organizaciji obrambnih dnevov in prenašanju tradicij NOB na mlajši rod. IN KAJ VSE JE V PROGRAMU IDEJNOPOLI-TIČNEGA IZOBRAŽEVANJA, SPLOŠNO VOJAŠKEGA IN SAMOZAŠČITNEGA UPOSABLJANJA V LETU 1984? Smernice za izdelavo in uporabo varnostnih načrtov v krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela, delovanje našega družbenopolitičnega in ekonomskega sistema v splošni ljudski obrambni vojni, bojno delovanje enot naših oboroženih sil na začasno zasedenem ozemlju in praktično reševanje taktične naloge na terenu z izbiro več različnih vsebin delovanja. Slednje bo izbrala občinska konferenca ali krajevna konferenca ZRVS. V varnostno in samozaščitno usposabljanje bodo zajete smernice za razvoj, organiziranje, delovanje. vodenje in usposabljanje narodne zaščite. Na področju tematike s področja informiranja bodo obravnavani aktualni vo-jaško-politični. varnostni in gospodarski dogodki pri nas in v svetu, novosti in dosežki v razvoju naših in tujih oboroženih siL aktualna vprašanja s področja SLO in DS ter seznanjanje zaktualnimi sklepi in stališči vodstev družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter zvezne in republiške konference ZRVS. Poleg že na- vedene tematike bo revija »Naša obramba« redno objavljala prispevke s področja idejnopolitič-negaizobraževanja,o izkušnjah iz NOB in drugih narodnoosvobodilnih vojn in gibanj in novosti iz oborožitve in tehnike oboroženih siL Novost pa v letu 1984 predstavlja delovanje samoupravnih sodišč. To je bivše častno razsodišče za rezervne oficirje, ki se je z novim statutom ZRVS preimenovalo v samoupravno sodišče. FINANCIRANJE Financiranje je urejeno po zakonu. Sredstva za obrambne priprave v družbenopolitični skupnosti so sestavljena iz dveh delov. En del predstavljajo združena sredstva delovnih organizacij, drugi del pa so sredstva delovnih organizacij za lastne obrambne priprave. Sredstva združujejo v okviru samoupravnega sporazuma in jih namenjajo za razvoj SLO in DS v občini za tiste naloge, ki so skupnega pomena, kar pomeni za razvoj teritorialne obrambe v tistem delu, ki je pomemben za občino, obrambno usposabljanje in razvoj zvez pa za celo občino. Drugi del pa so sredstva za lastne obrambne priprave delovnih organizacij. Ta del je nekoliko slabše pokrit, ker temelji na zavesti ki je ponekod zelo slabo razvita. Združena sredstva delovnih organizacij pa kljub gospodarskim težavam pritekajo redno, kar kaže na izredno disciplino na tem področju. S sredstvi upravlja upravni odbor sklada za financiranje potreb SLO v občini ki ga sestavljajo predstavniki večjih DO in pa odgovorni nosilci razvoja v občini. Izredno pa so naši sogovorniki pohvalili sodelovanje z velenjskimi OZD. kjer izstopajo predvsem REK. Gorenje in Modni salon. Nanašajo pa se predvsem na usluge kot so vzdrževanj e voznega parka, nudenje materiala za čiščenje orožja, usluge glede prevozov. posojanja šoferjev, sodelovanja z varnostno službo. Dom borcev in mladine Titova spominska soba V torek so v prostorih doma borcev in mladine odprli Titovo spominsko sobo. V njej je »brano slikovno gradivo z vseh štirih Titovih obiskov v našem mestu, tu pa je tudi literatura o Titu ter drug zanimiv material. Tovariš Tito je bil vedno, ko je prišel v Titovo Velenje, zadovoljen z našim hitrim in uspešnim razvojem. Zaniifaal se je. kako načrtujemo našo prihodnost in pri tem nam je dal vso podporo, s tem pa nas-je tudi obvezal, da smo se vsakodnevnih nalog lotili še z večjim delovnim elanom. V spomin na obiske tovariša Tita smo v velenjski občini poimenovali po njem najprej naš osrednji trg. kamor smo kasneje postavili tudi skul-pturo tovariša Tita. Naše mesto je bilo v Sloveniji izbrano, da se poimenuje po njem. zdaj pa imamo še Titovo spominsko sobo. Člani občinskega odbora tveze združenj borcev NOV Velenje pa pripravljajo vse potrebno tudi za ureditev borčevske spominske sobe. v kateri bo podroben prikaz narodnoosvobodilnega boja v naši dolini ter razvoj naše občine v povojnih letih Uspešno izpolnjujejo tudi programe za multivizijo in videorekorder. V zadnjem času so uredili program — Titova življenjska pot. Člani občinskega odbora zveze združenj borcev so uredili oziroma urejajo svoje prostore tako. da bodo dobro služili vsem članom borčevske organizacije, ki se v njih sestaja. še posebej pa mladim, saj so zbrali in uredili zelo veliko zanimivega materiala, ki ga bodo z veseljem radi pokazali vsem. ki bodo to želeli, še posebej pa osnovnošolski in srednješolski mladini. »JilipS1 Tovariš Tito se je zanimal za naše uspehe Sodobno opremljeni prostori v domu SLO za alarmiranje in obveščanje ■■■Hi . S mRH H I 1 ttlli 11 Hggrij ... Ob jubilejnem dnevu OBOROŽENIH SIL, 22. decembru ... čestitamo vsem pripadnikom SLO in OS občine Velenje: 0§T0 VELENJE UO ZA 10 SO VELENJE OK ZRVS VELENJE OK ZA SLO IN OS VELENJE - SVET ZA SLO IN OS VELENJE 00 ZZB NOV VELENJE KO ZA SLO IN DS PRI SZDL VELENJE ***** Domovine ne bodo branili samo moški it ti Tatjana Praznik je v teritorialni obrambi že od leta 1975, torej od vsega začetka, ko so se vanjo začele vključevati tudi ženske. Spominja se, da so bile na začetku samo tri, danes pa jih je že precej več. Kaj je Tatjano spodbudilo, da je začela razmišljati o tem, da bi postala teritonalka? »Moji vzorniki so bile že od nekdaj ženske. ki so se pogumno in neustrašno borile v naši narodno osvobodilni vojni. Niso čakale, da bodo domovino osvobodili moški, ampak so tudi same po-prijele za orožje. Tudi sama sem prepričana, da v kakršni koli agresiji na pridobitve naše socialistične revolucije, ne bi stala križem rok. Pred osmimi leti. na Dan zmage, pa sem imela enkratno priložnost, da sodelujem na paradi, kije bila v počastitev tega dne v Beogradu. Na tej vo- Tat jana Praznik jaški paradi je bilo nekaj, kar ne bi znala opisali. To je bila velika čast za vse. udeležence, to je bilo nekai enkratnega, nekaj kar lahkočlovekdoživi zelo redko. In prav to doživetje je bilo tisto, ki meje vodilo, da sem se takoj, ko je bilo mogoče, tudi vključila v teritorialne enote.« pripoveduje Tatjana, ki ji izkušenj na tem področju do tolikih letih prav gotovo ne primanjkuje.' Predvsem pa ji je všec, aa so si moški in ženske v teritorialni obrambi povsem enaki. Tudi pri uijenju. Tu pa se vedno nauči kaj novega. Sicer pa se izpopolnjuje na vsakoletnih usposabljanjih, na predavanjih, ki jih organizira Zveza rezervnih vojaških starešin- pa tudi v »Naši obrambi« najde vedno kaj novega. Pravi, da po vsaki vaji. po vsakem predavanju in po vsakem prebranem članku v Naši obrambi še bolj zaupa svojemu znanju. »Če pa bi bila mlajša ne bi razmišljala. ampak bi se tudi sama takoj priključila tistim pogumnim dekletom, ki v vojašnicah širom naše domovine služijo vojni rok.« odločno pravi. Kak-jDcuaJe kasamiško življenje pa tako že ve. saj je. preden je odpotovala v Beograd, mesec in pol preživela v vojašnici. V teritorialni obrambi pa je tudi že napredovala. Ima čin vodnika. >>Še vedno pa se v enote teritorialne obrambe premalo vključujejo ženske. Glavni razlog za to vidim v tem. da dajejo v šolah premajhen poudarek vojaški vzgoji in seznanjanju mladih z možnostmi kam vse se lahko vključijo. Veliko pa od žensk zahteva tudi družina. Dokler je ženskasamaše nekako gre. ko pa se enkrat poroči je pa največkrat konec. Preveč obveznosti jo čaka doma. da bi se lahko posvetila še čemu drugemu. Zato pa je razveseljivo, da je pa v civilno zaščito vključenih veliko več žensk. Vesela sem. da tudi v delovno organizacijo, kjer sem zaposlena, najdejo razumevanje za to mojo pripadnost. Do sedai še nisem imela nikakršnih problemov, ko sem morala za nekaj časa zapustiti delovno mesto in iti na vaje«, je povedala Tatjana Praznik. mkp Srečanje z referentko za naborne zadeve Marjano Plajhner Odhajajo kot fantje, vračajo pa se kot možje Marjana Plajhner je referentka za naborne zadeve oddelka za ljudsko obrambo pri skupščini občine Velenje. Fantje, ki so oblekli sivo-ze-leno suknjo od leta 1978 dalje. Marjana Plajhner našo današnjo gostjo dobro poznajo, saj so se pred odhodom v Jugoslovansko ljudsko armado pogosteje srečali z njo. »Povsem slučajno sem poslala referentka za naborne zadeve. Po štirih letih dela na tem področju pa lahko rečem, da mi je posel všeč. Pred tem sem namreč poučevala na osnovni šoli Antona Aškerca v Titovem Velenju. Tam sem veliko delala z mladimi, z njimi sem povezana tudi sedaj.« pravi Marjana. Kot je povedala, je delo referentke za naborne zadeve pestro. obširno, po svoje prav zanimivo. a tudi zahtevno. Tako kot vojaške stvari pač. Opravlja ga z velikim veseljem. »Z mladimi je vedno lepo delati. Na odsluženje vojaškega roka odhajajo kot mladi fantje, nazaj pase vračajo možje z kar veliko izkušnjo za sabo. Sploh je moje delo postalo zanimivo letos, ko lahko enakopravno služijo domovini tudi dekleta. Med velenjskimi mladinkami je za služenje v JLA kar precejšnje zanimanje.« Marsikaj zanimivega je Marjana doživela pri opravljanju ■svojega posla. Prijetnih dogodkov ie precej več. Tu in tam se že najde kakšna »težavna zadeva«, vendar ta kaj hitro »izgine« iz spomina. Po njenih besedah so naborne stvari v velenjski občini kar na visoki ravni. Le v malo-kateri občini v republiki bodočim branilcem meja naše domovine na tako slovesen način povedo rod ali slujbo. v kateri bodo služili, kot ravno pri nas. Stari, a zelo lepi običaji, so še vedno živi. S kakšnimi posebnimi težavami se Marjana pri svojem delu ne srečuje. Precej naših vojakov želi služili vojsko čimbliže svojega doma. Tudi takih, ki so v družini edini hranilci, je kar nekaj. Marjana rada prisluhne njihovim željam in jim skuša po svojih močeh pomagati. »Naborne stvari še zdaleč niso enostavne, zato je potrebno tesno sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, še zlasti s krajevno skupnostjo in mladinsko organizacijo. Vesela sem, da z vsemi temi tvorno sodelujemo. Se zlasti z vso resnostjo in odgovornostjo opravljajo svojo nalogo krajevne skupnosti.« Marjana pripoveduje o svojem delu. nabornikih ter stvareh, ki spremljajo vse to. z velikim navdušenjem. Vessvoj prosti čas pa namenja gostja današnjega srečanja pletenju, zeliščarstvu, saj ima naravo zelo rada. Večkrat pa obišče tudi svoje domače v Vojniku pri Celju, kjer je doma. 6. stran » nes CaS OD TU SN TAM __Titovo Velenje* 15. decembra 1983 Topolšica Ustanovili turistično olepševalno društvo V Topolšici, mirnem zdraviliškem kraju v osrčju gozdov pod vznožjem mogočnega in prisojnega Loma, znanim po termalni vodi, so 26. novembra ustanovili turistično olepševalno društvo. Tako se je to društvo kot 34. pridružilo ostalim 33. društvom v okviru Celjske turistične zveze. Pobuda za ustanovitev je prišla od socialistične zveze delovnih ljudi, vse potrebno za ustanovni občni zbor pa je pripravil iniciativni odbor v krajevni skupnosti pod vodstvom Rudija Rožiča. Zbor je potekal v dvorani hotela Mladika, ki so jo povsem napolnili domačini in gosti, med katerimi so bili podpredsednik Celjske turistične zveze prof. Zoran Vudler. predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje ing. Božo Lednik. ter predstavnika turističnih društev iz Titovega Velenja in Šoštanja Gustl Tanšek in Viktor Kojc. Utemeljitev za ustanovitev turistično olepševalnega društva v Topolšici. ki se zadnja leta hitro in vsestransko razvija, še zlasti z txlprtjem novega hotela Vesna in spominske sobe iz NOB. je podal predsednik krajevne skupnosti Rudi Rožič. Delovno predsedstvo je zatem prevzel Edi Fenko. direktor novega hotela Vesna, ki bo odprt koncem meseca decembra. kar bo za zdraviliški turizem še kako pomemben dejavnik. Ob tem pa ne gre prezreti tudi vlogo bližnjega športnega letališča v Lajšah. ki prav tako spada v krajevno skupnost Topolšico. s katerim bodo v kratkem povezani ludi z novo cesto. Tudi zaselek na visokem in sončnem Lomu s kmečkimi, delavskimi in počitniškimi hišicami bi lahko v turistični ponudbi prispevali svoj delež, saj jc na Lom poleg številnih stezic speljana tudi lepa cesta in z vrha se sprehajalcu in izletniku odpre čudovit razgled po vsej Šaleški dolini. Zato je potrebno oba zaselka. Lajše in Lom. vključiti v delovanje bodočega društva. katerega naloga naj bi med drugimi bila tudi le predele odkriti turistom, ki bodo preživljali dneve oddiha in rekreacije v novem modernem hotelu Vesna z dvema pokritima kopalnima bazenoma z zdravilno termalno Razstava del celjskega fotokluba vodo. Zanimivo ie. da v Topolšico že sedaj prihajajo skupine koroških Slovencev iz sosedne Avstrije, ki se tukaj prav dobro počutijo. Predsednik turističnega društva iz Titovega Velenja je v razpravi opisal naloge, ki naj bi se jih društvo lotilo v okviru svoje bodoče dejavnosti in v povezavi s predvideno ustanovitvijo občinske turistične zveze Velenje. Podpredsednik celjske turistične zveze pa je spregovoril z velikim navdušenjem nad tako številno udeležbo krajanov in dejal, da je to vsekakor odličen start bodočega društva, ki se tako kot 34. dru.šlvo pridružuje veliki družini celjske turistične zveze. Spregovoril je še o turistični vzgoji krajanov, še zlasti pa tistih, ki bodo neposredno delali na področju turistične dejavnosti, kakor tudi ostalih, ki naj skrbijo, da se bodo gosti v lepi in urejeni Topolšici v krogu prijaznih uslužbencev in krajanov prijetno počutili in se ponovno radi vračali nazaj — kar ni samo izrednega turističnega, ampak predvsem gospodarskega pomena. Ob koncu svojega izvajanja pa je društvo za uspešen začetek v imenu zveze poklonil tudi denarno pomoč za nabavo najpotrebnejšega materiala. Tudi predsednik izvršnega sveta občine Velenje je v svoji razpravi izrekel pohvalo ob pebudi za ustanovitev društva, še zlasti z gospodarskega vidika in poudaril možnost zaposlitve sedaj nezaposlenih deklet v turistični dejavnosti. O medsebojni pomoči je spregovoril tudi predstavnik turistično olepševalnega društva iz Šoštanja, ki je poudaril še zlasti nujno izdajo skupnega prospekta s turistično ponudbo celotne Šaleške doline, ki je izredno bogata tako na področju narav- V galeriji velenjskega fotokluba je bila vpočastitevdneva republike otvoritev razstave fotografij Ludvika Jerčiča. Avtor je v svojih slikah prikazal kraje, ki so tesno povezani zna junaško preteklostjo. Ob tej priložnosti 90 pripravili krajši kulturni program, Številni mimoidoči pa m lahko prisluhnili domovinskim in revolucionarnim pesmim. Jutri, ob 17. uri, pa bo otvoritev razstave fotografij fotokluba iz Celja. Na otvoritvi bodo prikazali nekaj zanimivih diapozitivov. nih lepot in znamenitosti kot tudi s kulturno zgodovinskimi spomeniki. muzeji, spominskimi sobami iz NOB in galerijami. Po sprejetju društvenih pravil je sledila razprava, v kateri so sodelovali tudi domačini, ki so se zanimali za novo trgovino, stanovanja in pošto, kar naj bi bilo zgrajeno v letu 1984. kot je v odgovoru pojasnil predsednik krajevne skupnosti Rudi Rožič. Ob zaključku so izvolili še 15-članski upravni odbor v katerem so: Majda Menih. Brigita Stropnik. Kdo Fenko. Maks Hojak. Viki Zager. Mirko Aravs. Erna Golob. Rudi Rožič. Beno Zager. Tomo Sunarič Franc Mokina. Branko Koren. Marija Zaje. Mirko Goltnik in dr. Bogdan Menih. V nadzorni odbor pa so izvolili Silva Vrčkovnika. Tatjano Drev in Franca Dobnika. Predsednik novega turistično-olepševalnega društva v Topolšici pa bo Majda Menih. v. Kojc Titovo Velenje: Poučno sodelovanje Pred dnevi je bilo na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju širše posvetovanje učiteljev četrtih razredov vseh osnovnih šol v občini Velenje. Takšna posvetovanja seveda niso nič kaj posebnega, saj je to že dolgoletna praksa učiteljev, ki si na ta način menjajo izkušnje vzgojno pedagoškega dela in. sestavljajo učne načrte za prihodnje šolsko leto. Novost letošnjega srečanja pa je v tem, da so k svojemu delu pritegnili tudi predavatelje iz vrst celjske zveze lovskih družin, ki naj bi jih seznanili in obogatili o delovanju lovcev pri gojitvi divjadi v naravnem okolju, ki so iz leta v leto vsled civilizacije vse bolj ogrožene. Tako so se vabilu učiteljev odzvali lovci predavatelji Ing. Milan Dečko, Valter Dvor-šek, veterinar Jože Pangerl in Erika Cverlin. Le-ti so imeli predavanja s sledečo vsebino: Ekološki sestav tal — nuja za življenje divjadi. Divjad v Šaleški "dolini, Naloge lovca v lovišču in naši socialistični družbi ter učni načrt, opombe in dopolnila. Poleg predavanj so predvajali še izredno lepe in poučne barvne filme o alpskem svetu, gamsu, jelenu in medvedu. Vse to kar so člani aktiva, ki iih vodi prizadevna tovarišica Ta-njškova iz šole Veljka Vlahoviča, slišali in videli, bodo v naslednjem šolskem letu posredovali preko 1200 učencem četrtih razredov v velenjski občini. Taka oblika sodelovanja lovcev in učiteljev vsekakor pomeni novost v našem učno vzgojnem procesu, ki temelji predvsem na delu in izkušnjah iz praktičnega življenja in doživetja v naravi. V. K. TGPPaka ff 4 C" ■ ■■ 16 -pizzerija Lokal, ki smo si ga dolgo ieleli Lokalčkom v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja se je v pretek Ij petek pridružil še eden. Turistično gostinsko propagandna delovna organizacija Paka je po dolgem čau odprla svoj 16. obrat s 16 stoli, ki je precej drugačen od drugih, saj v njem lahko dobite pizzo. Ta je že dolgo zelo priljubljena j£d med ljudmi, negledc na njihovo stat ost. Od tod tudi ime lokala ,,16" — pizzerija. Ze na dan otvoritve se je v Še-stnajstici-pizzerija zbralo veliko obiskovalcev. To pa je razumljivo, saj bodo imeli kar sedem vrst pizz, postrežejo pa vam tudi z drugimi jedrni. Od toplih pijač pa s kavo, kapučinom, mlekom, čajem. Imajo pa seveda ludi druge piiače. Kot obljubljajo gostinci, bodo poleti na voljo mrzle pijače, pa tudi sladoled in kupe. Če bo v lokalu prevroče, se bodo lahko gostje osvežili tudi pred lokalom, kjer bodo postavi icne mize. Nov gostinski lokal ,,16"-pizze- nja ie delovno organizacijo Paka veljal preko 10 milijonov dinarjev. Izvajalec del je bil Vegrad, notranjo opremo pa je naredil projektant Pavle Šifer. Lokal bo odprt vsak dan od 7. do 18. ure. Če pa vas bodo obiskali nepovabljeni gostje in imajo radi pizze, pa jih boste lahko tja peljali na manjše kosilo tudi ob nedeljah. To je še posebej razveseljivo, saj je lokalov, ki bi bili v Titovem Velenju odprti tudi ob nedeljah, zelo malo. Šoštanj Občni zbor turistično olepševalnega društva Eno najstarejših društev v Šoštanju je vsekakor turistično olepševalno društvo, ki je bilo ustanovljeno že leta 1902 in je lansko leto slavilo 80 letnico obstoja in neumornega delovanja. V- preteklem dveletnem mandatnem obdobju si je društvo poleg ostale dejavnosti nenehno prizadevalo za boljše in lepše počutje turistov in domačinov, za čisto okolje, še zlasti pa je propagiralo gojitev okrasnega cvetja po vrtovih in balkonih. Turistično olepševalno društvo Šoštanj bo imelo v pelek. 16. decembra, ob 17. uri v Kajuhovem domu občni zbor. O dveletnem delovanju bo poročal dolgoletni predsednik društva Stane Dolar. Ob tej priložnosti bodo številnim gojitelji-cam za najlepše urejene vrtove in cvetlice v letošnjem letu podelili lepa pismena priznanja. Podpredsednik Celjske turistične zveze prof. Zoran Vudler pa bo društvu izročil zlato plaketo Turistične zveze Slovenije, ki jo je zveza podelila šoštanjskemu društvu za 80 letno vsestransko in požrtvovalno delovanje. Po končanem občnem zboru bo še tovariško srečanje. Turistično olepševalno društvo Šoštanj vabi vse prebivalce mesta in okolice, še zlasti pa tiste, ki se želijo vključiti v društveno dejavnost. V. K. Dom kulture Titovo Velenje iastop zagrebških madrigalistov Jutri ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert Zagrebških madrigalistov. Ta atraktivni ansambel je te dni na krajši turneji v Sloveniji in bo imel 3 koncerte: v Novi Gorici, v Cankarjevem domu v Ljubljani in v Titovem Velenju. Dirigent je Vladimir Kranjčevi*;, znani zagrebški glasbeni umetnik, ki vodi tudi akademski pevski zbor »Ivan Goran Kovačič«. V Titovem Velenju bodo Zagrebški madrigalisti izvedli mašo Orlanda di Lassa: MISSA PRO DEFUNKTIS, pri kateri bosta kot solista nastopila baritonist Marijan Jurišič in basist Ivo Pincetič. V drugem delu bomo poslu- | šali LJUBEZENSKE VALČKE Johannesa Brahmsa, za mešani, ženski in moški pevski zbor. Kot solista bosta na klavirju štiriročno nastopila Juri ca Murai in Stjepan Radič. Vstopnice za ta koncert so še v prodaji. Cena vstopnicam je 150 din. Šolska mladina in sindikati imajo popust. Izjemoma imajo popust tudi pevski zbori ter glasbene organizacije v okviru ZKO. Iz Napotnikove galerijske zbirke 12. decembra 1888 se je v Zavodnjah rodil znani kipar Ivan Napotnik. Od takrat je minilo 95 let. Njegova dediščina je izredno bogata. V spomin na obletnico rojstva tega velikega slovenskega umetnika vam danes predstavljamo delo, ki nosi naslov NIMFA. To delo so Šoš-tanjčani leta 1931 podarili svojemu županu Dr. Franu Mayerju za izg radnjo vodovoda v Šoštanju. ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1984/ kmetijskih zadrug nama VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE IMA VELIKO IZBIRO: - šivalnih strojev -likalnih miz - preoblek za likalne mize - rokavnikov - sesalceviSKRA INSL0B0DA NAMA nikoli ne razočara, svetuje dobro in postreže solidno. Kupujte v veleblagovnici NAMA Titovo Velenje! 15. decembra 1983 it Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC KOLEDAR ČETRTEK, 15. decembra — KRISTINA PETEK, 16. decembra — ALBINA SOBOTA, 17. decembra — LAZAR NEDELJA, 18. decembra — RADOSLAV PONEDELJEK, 19. decembra — URBAN TOREK, 20. decembra — EVGEN SREDA, 21. decembra — PETER MALI OGLAS! DVE NEOPREMLJENI, OGREVANI SOBI oddam mirnim dekletom. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo Našega časa z oznako šifre: ,,Standard" FlCKA PO DELIH skoraj komplet prodam. Telefon 851-210. PRODAM ZAMRZOVALNO OMARO novo z garancijskim listom. Telefon 881-227, dopoldan. UGODNO PRODAM ZASTAVO — 750 LC, 80 letnik in diano 6, letnik 77, Branko Rošer, Tomšičeva 23, Titovo Velenje. PRODAM HIDROFOR 5 BAR III-fazni. Naslov v upravi lista. FIAT 126 P, letnik 1979 in barvni TV Gorenje ugodno prodam. Jožica Stropnik, Ravne 21, Šoštanj, Telefon 881-384. CIRKUS V LJUBLJANI SI LAHKO OGLEDATE v nedeljo 18. 12. ob 10.30. Prijave sprejema AMD Titovo Velenje. Člani AMD imajo 10 % popusta. NOVO KRZNENO JAKNO — ruski volk, št. 42-44 prodam. Naslov v uredništvu. VELIKO ZASEBNO DVOSOBNO STANOVANJE, takoj vseljivo v Titovem Velenju, menjam za manjšo staro hišo v oddaljenosti 15 km od Titovega Velenja. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista z oznako šifre ,,Zamenjava". RECIVER — LENCO R-50 in kasetofon ugodno prodam. Telefon 881-001 SPREJMEM HONORARNO DELO, knjigovodstvo, administracija ali podobno. Naslov v uredništvu. V CENTRU oddam opremljeno sobo samskemu moškemu. Naslov v uredništvu. PRODAM DOBRO OHRANJEN SMUČARSKI KOMPLET št. 38, smuči 150 cm, nove vezi LOOK-6O in polpancerje št. 36. Naslov v uredništvu. HARMONKE GERMATIK ,,VELTMAJSTER", Skoraj nove — prodam. Tomšičeva 29 pri Ko-sidnai PRODAM CIN 60 telefon 851-000 interna 568 dopoldan. ŠKODO TIP 110 L po delih prodam. Naslov: Topolšica 47. PRODAM KAMERO JASHICA SUPER-8 in daljnogled Phoenix 10 x 50 nov. Franc Kališnik, Gregorčičeva 30 Titovo Velenje. PRODAM VRHUNSKE AV-TOZVOČNIKE. Janez Rak, Kardeljev trg 1. V BLIŽINI VELENJA PRODAM manjšo novograjeno hišo, primerno za vikend. Informacije po telefonu 851-907 popoldan. UGODNO PRODAM SPALNICO in -dnevno sobo. Ogled mogoč v soboto 17. 12. od 11. do 16. ure, Prešernova 4, stanovanje Mrav-ljak. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1976, registriran do septembra 1984. Telefon 850-945, dopoldan, 852-650 zvečer. UGODNO PRODAM SEDEŽNO GARNITURO z omaro in klubsko mizico. Ogled možen vsak popoldan: Močilnik, Cesta X/l. Telefon 850-262. UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO AUDI-60 letnik 70, registriran do 30. 5. 1984, in leva sprednja vraia od Zastave 101. Jože kramer, Gorenje 17 a, Šmartno oh Paki. TAM 2000. motor generalno obnovljen. prodam. Jože Bajrič. Dol 44. 63342 Gornji Grad. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Četrtek, 15. decembra dnevni dr. Žičkar, nočni dr. Lešnikova Petek, '16. decembra dnevni dr. Pustovrh, nočni dr. Grošelj Sobota, 17. decembra glavni dr. Kunej, notranji dr. Zupančič Nedelja, 18. decembra glavni dr. Kunej, notranji dr. Zupančič Ponedeljek, 19. decembra dnevni dr. Lešnikova, nočni dr. Markovič DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Sobota in nedelja 17. in 18. decembra dr. Zora Pavlovič, Petra Stanteta 13, Titove Velenje. DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: Četrtek, 15. decembra dr. Dov-šak Petek, sobota in nedelja, 16., 17. in 18. decembra dr. Lazar Ponedeljek in torek 19. in 20. decembra dr. Pirtovšek VETERINARJI: Od 16. do 22. decembra Ivo Zagožen, Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 852-381. KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 15. 12. ob 16. in 18. uri TEROR MEK AGODZI LE — japonski, znanstveno-fantastični. Petek, 16. 12. ob 10. uri NA ZMAJEVI POTI — hongkonški, karate. V gl. vl.: Bruce Lee. Petek, 16. 12. ob 18. in 20. uri MORNARJI V POSTELJI — danski, seksi komedija. Sobota in nedelja, 17., 18. 12. ob 18. in 20. uri NA ZMAJEVI POTI — hongkonški, karate. V gl. vl.: Bruce Lee. # Ponedeljek, 19. 12. ob 16. in 18. uri ter v torek, 20, 12. ob 18. in 20. uri KARIERA POLICAJKE — italijanski, seksi komedija. V gl. vl.: Edwige Fenech. Sreda, 21. 12. ob 16. in 18. uri VBOD Z NOŽEM — ameriški, triler. V gl. vl.: Meryl Streep. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 19. 12. ob 20. uri PREDSTAVA ZARADI REDUKCIJE ODPADE! KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 15. 12. ob 20. uri PREDSTAVA ZARADI REDUKCIJE ODPADE! KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBClNE VELENJE OBJAVLJA IZVLEČEK RAZPISA JAVNE DRAŽBE kmetijskih zemljišč, ki so v k. o. Šoštanj, Laze, Rečica ob Paki in Paka. Javne dražbe, ki bo dne 18. 1. 1984 v prostorih KZS se lahko udeležijo tisti, ki poprej vplačajo 15 odstotni polog na žiro račun KZS. Polog se kupcu poračuna za pokritje stroškov, ostalim udeležencem se polog vrne. Kupec plača stroške objave, določitve izklicne cene, prepisa in dražbi ter prometni davek. Katastrski podatki o parcelah, izklicna cena, čas dražbe in drugo je navedeno v razpisu javne dražbe, ki je objavljen na oglasni deski v Kmetijski zemljiški skupnosti, ERI TOK Kmetijstvo Šoštanj in Krajevnemu uradu Šmartno ob Paki. Dodatne informacije lahko dobijo interesenti na Kmetijski zemljiški skupnosti občine Velenje TGP PAKA TOZD GOSTINSTVO Rudarska 1 TITOVO VELENJE OBJAVLJA LICITACIJO za prodajo rabljenega osnovnega sredstva OS št. 6058 Kombi IMV 1600 R, L. 1976 - vozen — izklicna cena din 70.000,00 licitacija bo dne 23. decembra 1983 ob 10. uri, v prostorih hotela Paka, Titovo Velenje, Rudarska 1. Udeleženci pred pričetkom licitacije vplačajo varščino v višini 10 % od izklicne cene. Vse dajatve in stroške prepisa plača kupec. Informacije po telefonu 851-220 interna 08. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 17. 12. ob 19.30 TEROR MEKAGODZILE — japonski, znanstveno-fantastični. Nedelja, 18. 12. ob 17.30 in 19.30 MORNARJI V POSTELJI — danski, seksi komedija. Ponedeljek, 19. 12. ob 17.30 NA ZMAJEVI POTI — hongkonški, karate. V gl. vl.: Bruce Lee. Sreda, 21. 12. ob 17.30 KARIERA POLICAJKE — italijanski, seksi komedija. KINO DOLIČ Petek, 16. 12. ob 19. uri NA ZMAJEVI POTI — hongkonški, k^rste Torek, 20. ,12. ob 19. uri MORNARJI V POSTELJI — danski, seksi komedija. GIBANJE P. Ručman Danijela, upok. Šoštanj, Trg Svobode 7, stara 57 let, Podkrižnik Ivan, inv. upok., Primož št. 89, star 57 let; Bregar Anton, upok. Celie, UI. 29. nov. 22, star 88 let; Vodovnik Terezija, dr. upok. Slatina 43, stara 64 let; Povh Alojzij, kmet. Prelska št. 24, star 79 let; Mastnak Martin,upok.Titovo Velenje. Kidričeva 41, star 76 let; Hojnik Juraj, soc. podp. Celje, Mariborska 2, star 56 let; Jurkov-nik Marija, Prevžitkarica, Lepa ELEKTRO CELJE DO za distribucijo električne energije TOZD ELEKTROGRADNJE SLOVENJ GRADEC OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: f — 1 KV elektromonterja in 2 NK delavca za gradbeno skupino Titovo Velenje. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — za KV ELEKTRO monterja poklicna elektro šola in 6 mesecev delovnih izkušenj. — za NK delavca pa se lahko'prijavijo tudi delavci z nepopolno osemletko. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave na naslov: kovinotehna TOZD TEHNIČNA TRGOVINA objavlja prosta dela in naloge // ,,VODENJE PRODAJNE ENOTE OPREMA ŠOŠTANJ (poslovodja) Pogoj. — končana 4-ietna srednje šolska izobrazba poslovodske ali komercialne smeri — 3 leta delovnih izkušenj v maloprodajni dejavnosti — organizacijske in poslovne sposobnosti Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objavljenih del in nalog, naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10-dneh po objavi na naslov: Kovinotehna Celje, Mariborska c. 7., Kadrovski oddelek. HOTEL TURIST Mozirje PRIREJA 31. decembra ob 20. uri v dvorani Partizana v Mozirju VESELO SILVESTROVANJE Ansambel TRIM vas bo ob domačih kolinah veselo popeljal v novo leto 1984 Rezervacije sprejema Turist biro Mozirje, tel. 831-022 in 831-316 ODLOČITE SE ZA SILVESTROVANJE V MOZIRJU. NE BO VAM ŽALI njiva 65. stara 72 let; Slomšek Frančiška, upok. Šoštanj, Part. 12, 92 let; Ermenc Jože, Inval. upok. Ljubno ob Savinji, 1II. star 76 let; Čebular Anton, kmet, Žagaj pod Bočem. 5. star 72 let,' Hriberšek Frančišek, inv. upok. TopoBica, 69, star 53 le t; Žgaj ner Jožef, upok. Vojnik. Jankova 4/6, star .77 let; Flajs Ignacij, upokojenec, Dobri-ša vas 3/a, star 76 let; Glušič Rozina, druž. upok. Celjska 46, T. Velenje, stara 82 let; Krašovec Zofija, upokojenka, Ostrožno pri Ponikvi, 46. stara 81 let; Apat Janez. kmet. Družmirje 55, star 70 let; Papež Terezija, upok.. Koroška 52. Šoštanj, stara 85 let; Šun-ta Antonija, gospodinja. Poče-hova 20, stara 72 let; Plešnik Marija,. druž. upokojenka. Vinska gora 19/B, stara 74 let; Slivnik Jurij, upokojenec, Skorno pri Šoštanju, star 24, star 75 let. POROKE: Movh Emil. roj. 1961, elektrotehnik. Tekavčeva 6, Šoštanj in Satler Janja, roj. 1962,slaščičarka, Tekavčeva 2. Šoštanj; Meža Danijel. roj. 1956. ključavničar, Part. 33. T. Velenje, in Sušeč Katarina, roj. 1963. kuharica, Ravne 48; Stropnik Peter. roj. .1962, mizar. Sv. Florjan pri Šoštanju 62 in Jelen Ivanka, roj. 1959, delavka, Zavodnje 39; Parfant Viktor, roj. 1958, rezkalec. Veliki vrh 25 in Drev Mariia~roL1954, blagajnik, Lakovica 18/B. t REK Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge, p. Velenje REK ELEKTROSTROJNA OPREMA Preloge n. sol. o., Preloge, Titovo Velenje Delavski svet Tozd Strojni obrati razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA TOZD STROJNI OBRATI - NI REELEKCIJA Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj višja strokovna izobrazba strojne smeri — 5 let delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, za organiziranje, vodenje in usklajevanje delovnega procesa v TOZD — predložitev razvojne usmeritve TOZD — moralno politična neoporečnost. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v zapečateni ovojnici na naslov REK Elektrostrojna oprema Preloge br. št. Kadrovsko splošni sektor 63320 Titovo Velenje gorenje Gorenje interna banka n. sub. o. delovna skupnost Delavski svet RAZPISUJE dela in naloge POMOČNIK INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA Gorenje Interne banke Za pomočnika je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo organizacijske, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili na naslov: Gorenje interna banka. Služba pravnih in splošnih poslov, 63320 Titovo Velenje, Celjska 5 a z oznako ,,komisija za delovna razmerja" — razpis. O izidu imenovanja bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Vse morebitne informacije lahko kandidati dobijo na naslov: Gorenje interna banka. Služba pravnih in splošnih poslov. Celjska 5 a, Titovo Velenje, Telefon (063) 850-030, interna 962. ZAHVALA Po hudi in neozdravljivi bolezni je prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta in starega ata. V 56. letu starosti je za vedno odšel od nas: Ivan Miklavžina Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih in žalostnih trenutkih sočustvovali z nami, mu darovali vence in cvetje, ki ga je nadvse ljubil in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebej velja, zahvala zdravnikom zdravstvenega centra Velenje, predvsem pa dr. Žičkarju, ki mu je lajšal bolečine. Hvala kolektivu TEŠ in njegovim sodelavcem, hvala govornikom, gasilcenf KS Pesje ter godbi in pevcem. Hvala Jelki in Janku, hvala sosedom Angeli, Zofki in Ruži. Nikoli ga ne bomo pozabili! Žalujoči: žena Pavla, otroci Irena-Beba, Ivo in Zdenka, vnuki Irena, Goran, barja, Damjana, Janez in Sašo ter ostalo sorodstvo. . i m y #y - ZAHVALA » Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka Karla Rajha upokojenega gozdarja iz Andraža se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, za pomoč, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. prim. Alojzu Fijavžu za zdravljenje in obiske na domu. Zahvala velja tudi Občinski gasilski zvezi Titovo Velenje, Gasilskemu društvu Andraž, Gasilskemu društvu Šentilj pevcem in govornikom. * Zahvaljujemo se tudi šaleškim gozdarjem, DO EKO in TGO Gorenje. Žalujoči: Vsi njegovi! Namesto žarnic... t vode in elektrike si danes nje težko predstavljamo. Navajeni smo. da imamo tega dkvoi). V zadnjih nekaj dneh ■M teh dveh virov močno fMunjkuje. Ker ni dežja, elek-proizvajajo premalo elek-: energije, zato večere preži-»ob soiu sveč. Na varčevanje z energijo nas poleg sredstev janega obveščanja močno »opo-Bfji« tudi izklapljanje električ-i toka. In kako smo se nava-i temne večere naši občani? A na Šlimulak, finančna delavka: »Kriza z električno energijo je zelo resna. Izklapljanje je neprijetno, a nujno potrebno. V preteklih letih mm se skoraj že povsem odvadili vaafevati z energijo. Se pomislili hmro. da bi, nam tudi na tem področju trda predla. Sedaj varčujemo kolikor se le da. Veliko toij pazimo, da električne ener-Mt ne rabimo po nepotrebnem. Brez izklapljanja pa 10 odstotkov ne bi mogli prihraniti. Težko je ifasti tam. kjer so majhni otroci ■i kjer kuhajo le na elektriko. Vsega smo se navadili, tudi i večerov se bomo.« Edo Ferenčak, ključavničar: »Težko smo se navadili na temne večere, saj smo bili bolj ali manj že razvajeni. Načrtovanih količin te pomembne caergije drugače ne moremo doseči. V našem gospodinjstvu z elektriko že od nekdaj varčujemo saj. je zelo draga. Vendar pa v času pomanjkanja še bolj pazimo, da luči ne gorijo po nepotrebnem. Ko ugasne žarnica, pač prižgemo svečo. Tudi ob slabši svetlobi so lahko mrzli večeri prav lepi.« Fanika Su-hovršnik, čistil-ka: »Čeprav je in bo gotovo še treba z elektriko varčevati, bomo prav tako skuhali, oprali in zlikali. Z njo sem skrbno ravnala že prej. sedaj pa še boli. Kriza je zelo resna, zato je izklapljanje nujno. Le takšni ukrepi so učinkoviti. Mislim, da bi lahko prihranili še več električne energije. Titovo Velenje je kljub pomanjkanju in redukcijam zvečer preveč osvetljeno. Javna razsvetljava bi morala biti majhna. Tudi ob soju sveč lahko večere preživimo koristno in lepo.« Ivan Cenbauer, upokojeni rudar: »Treba je narediti tako, da bo za vse prav. Izklapljanje električne energije je nujno potrebno, saj drugače ne moremo prihraniti 10 odstotkov. V gospodinjstvu smo je že prej porabili le toliko, kolikor smo je nujno potrebovali. Kaj zato, če vsak večer ne moremo gledati televizije, se pač malo več pogo-vatjamo kot običajno in hodimo pre j s pa L « Jožica Martin-šek, trgovka: »Ravnokar smo se sodelavke pogovaijale o pomanjkanju električne energije in zelo re- snem položaju. Ijanje Izklapljanje nam prinaša velike težave, tako doma kot tudi v službi. Imam šoloobveznega otroka, po opravljenem delu me čaka še kopica gospodinjskih opravil. Zavest ljudi je še mnogo premajhna, zato je takšen ukrep nujno potreben. Če je treba, se vsega navadimo. Tudi na temne večere, ki jih prav tako lepo preživljamo ob soju sveč. smo se že navadili. Takrat pač počivamo, se igramo z otroki, pogovarjamo. Delo tako počaka. Tistih nekaj ur brez električne energije bomo že preživeli. OBVESTILO Naslednja — praznična številka Našega časa bo izšla 26. decembra 1983. Prekinitev električnega toka Varčevalni ukrepi z omejitvami porabe električne energije bodo v določeni meri vplivali tudi na požarno varnost. Zato je prav, da se seznanimo z nevarnostmi in ukrepi, ki jih je treba uresničevati ob prekinitvah električnega toka in pri uporabi svetilk z odprtim plamenom. V prostorih organizacij združenega dela, drugih organizacij in v prostorih, kjer opravljajo dejavnost občani z lastnimi delovnimi sredstvi, je ob prekinitvi električnega toka potrebno: — preveriti, če so izključeni vsi elektroenergetski viri (svetila, peči, ventilacija, kotlarne, tehnološki postopki in podobno) in, če so izpraznjena dvigala; — proučiti možne vire vžiga zaradi nabiranja večje količine par, vnetljivih tekočin, plinov in trdnih snovi ter ukrepati; — zaostriti izvajanje ukrepov o prepovedi uporabe odprtega ognja v nevarnih območjih vnetljivih tekočin, plinov in eksplozivnih snovi. Pri uporabi svetilk z odprtim plamenom je potrebno poskrbeti za varno uporabo, pri tem pa posvečati posebno pozornost zlasti na dejstva, da do: — postavljene na negorljivih podstavkih; — odmaknjene vsaj 30 centimetrov od gorljivih snovi (zavese in podobno); — stabilno postavljene (butanske svetilke, ki imajo plin v posodah za enkratno uporabo, postajajo med gorenjem vse bolj labilne, zato jih je treba namestiti v posodo); — petrolejske svetilke sinemo polniti samo s petrolejem (posebej opozarjamo, da imajo nekatere svetilke prešibke objemke za obešanje, zato je povečana nevarnost, da med gorenjem padejo); — da butanske svetilke porabijo precej kisika (potrebno je občasno zračanje); — zaradi povečane nevarnosti je potrebno preveriti brezhibnost gasilnih aparatov in po potrebi namestiti dodatna gasilna sredstva; — svetilke z odprtim plamenom smemo uporabljati samo pod nadzorstvom. Organizacije združenega dela in druge morajo svoje delavce seznaniti s požarnimi nevarnostmi ob omejitvah dobave električne energije in zadolžiti delavce za izvajanje posameznih ukrepov. Delovne ljudi in občane je treba opozoriti, da morajo tudi v gospodinjstvih izvajati vse naštete ukrepe. Vedeti je treba tudi, da smejo s svetilkami z odprtim ognjem rokovati le odrasle osebe (nameščanje in prižiganje), da ne smejo biti dosegljive otrokom in da imajo za hitro posredovanje ob morebitnem požaru pripravljeno gasilno sredstvo (ročni gasilni aparat, vedro vode, peska in podobno). Posebno pozornost je treba nameniti zlasti objektom v katerih se zbira večje število ljudi, ali so v njih zbrani predmeti večje vrednosti (trgovine, gostinski lokali, kinodvorane, disco klubi, živinske farme in podobno). Gorenje Do konca novembra nad 2.500 udarniških delavnikov Zaposleni v velenjskem delu Gorenja so opravili od začetka septembra do konca novembra nad 2,500 udarniških delavnikov in s tem pomembno prispevali k vsesplošnemu prizadevanjem, da bi prišlo s tekočih trakov v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje kar največ izdelkov bele tehnike. Znano je, da so se strokovni in administrativni delavci, zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih velenjeskega dela Gorenja odločili, da bodo opravili do konca leta po dva udarniška delavnika v proizvodnji. Večina jih je to obljubo že izpolnila. Za udarniške delavnike pa se je odločilo tudi precej proizvodnih delavcev, med drugimi mladinci Galvane, zaposleni v emajlirnici tozda Kuhalni aparati, delavci Avtoparka, Elektronike Titovo Velenje in drugi. Delavcem Gorenje TGO pomagajo pri delu za tekočimi trakovi še delavci drugih delovnih organizacij in skupnosti iz Šaleške doline, pa Gorenjevi štipendisti in drugi. Samo učenci in učitelji Centra srednjih šol Titovo Velenje so opravili do konca meseca novembra 340 udarniških delavnikov. Za udarniško delo pa so se odločili, med drugim, tudi delavci upravnih organov skupščine občine Velenje, člani učiteljskega zbora osnovne šole Miha Pinar-Toledo in mnogi drugi. Konovo Razstava in prodaja ljubkovalnih igrač Razmeroma veliko pišemo o delu DPO, o delu posameznih kulturnih društev v KS, nekako pa pozabljamo, da živijo poleg pionirjev, mladincev in odraslih našem okolju še najmlajši, ki niso nepomembni člani skupnosti. Kdo nas je najprisrčneje razveselil ob različnih proslavah, čigava beseda nam je šla najbolj od srca? Kdo zna svoje občutke bolj odkrito izraziti kot prav najmlajši? Vendar pa vsi skupaj le malokrat pomislimo, da ves ta naraščaj nekdo previdno usmerja in skrbi za njegov zdrav razvoj. Niso to le starši, še kako pomembno je dobro delo v VVZ, delo ki še zdaleč ni tako enostavno, kot se nam zdi na prvi pogled. To delo vzame celega človeka in ne konča ko prideš domov. Otroci niso zadovoljni z vsem, karjim dajemo, ampak so precej kritični do dela svojih vzgojiteljev. Precej truda je treba vložiti, da je zadovoljstvo obojestransko. Toda poplača vse ure. ko so vadili za nastop. Srečni so. ko vidijo, kaj je nastalo iz kamenčkov, kosov papirja, ostankov blaga, gumbov. Zaslužijo si, da se v času dedka Mraza spomnimo nanje na način, kije otrokom najbližji — s primerno igračo. Koliko denarja pa bo potrebno zanjo? Na to so mislile tudi tovarišice v VVZ Čebelica in prišle do zaključka, da našim otrokom primanjkuje predvsem ljubkovalnih igrač. Za pomoč so prosile starše otrok, vzgojiteljice drugih VVZ in DPM Konovo, ki je priskrbelo potreben material. Tako so ves november in december pridno krojile in šivale. Kaj paje nastalo izpod njihovih pridnih in spretnih rok pa si boste lahko ogledali na razstavi, ki bo odprta v nedeljo, 18. decembra od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure ter v ponedeljek, 19. in torek, 20. decembra od 14. do 17. ure. Lahko boste tudi kaj kupili. Denar, ki ga bodo zbrali s prodajo pa bodo porabili za nakup igrač in za »skupno blagajno«, ki jim omogoča končni izlet z vlakom do Šoštanja in do najbližje slaščičarne v mestu. Z. Slatinjek Kaj je nastalo izpod njihovih spretnih rok Velenje: Osijek 24:23 Po jesenskem delu pete S srečanjem proti gostjam iz Osijeka so v soboto v Rdeče dvorani, rokometašice Velenja končale jesenski def tekmovanjavdrugiZRL. V 11 kolihso osvojile 11 točk in zavzemajo peto mesto. V vodstvu je Podravka z 18 točkami in tekmo manj, Velenjčanke pa lahko prehiti še Osijek ali ekipa Bane Sekulič, ki sta na lestvici sedaj za njimi in imata enako število točk (Osijek) oziroma 2 točki manj (Bane Selulič). Od igralk Velenja smo v jesenskem delu pričakovali nekoliko več, prav gotovo pa ne takšnega zaostanka, še zlasti, ker so se za letošnje prvenstvo okrepile z odlično Čefarinovo, novi igralki pa sta tudi Matitzova in Po-zničeva. Žal tudi v jesenskem delu ni šlo brez težav. Podobno kot rokometaši Šoštanja, tudi Velenjčanke v času sejma niso mogle trenirati v Rdeči dvorani. Zaradi sodelovanja Čefari-nove in S. Bašič v državni reprezentanci pa so morali nekaj prvenstvenih tekem odigrati naknadno. Sicer pa je pred njimi še ves spomladanski del, V tekmi z Osijekom zaslužijo pohvalo za igro le za prvi polčas in polovico drugega. V prvem delu so Velenjčanke resnično zaigrale odlično in zlahka povedle z 14:7. Proti koncu tekme pa so povsem popustile in z veliko muko obdržale minimalno vodstvo — 24:23 Seminar za atletske sodnike Na seminarju za atletske sodnike prejšnjo soboto je bilo kar 38 udeležencev. Po končanem seminarju so vsi uspešno opravili še izpite in tako postali atletski sodniki, kar je velika pridobitev za atletiko v našem kraju. Podoben seminar bo klub organiziral še v prihodnjem tednu. Prijave zbirajo v upravi. Atletski klub Velenje Kros v počastitev dneva JLA Atletski klub Velenje se bo vključil v praznovanje dneva naših oboroženih sil z organizacijo krosa na atletskem stadionu ob Jezeru v nedeljo. 18. decembra, s s pričetkom ob 11. uri. Vabijo predstavnike vseh atletskih organizacij . v Sloveniji, vse osnovne šole v občini in delovne organizacije, da se tega tekmovanja udeležijo v čimvečjem številu. Kros bo za vse kategorije — od mlajših pionirjev do veteranov in seveda tudi pripadnikov JLA. Tekmovalci se lahko prijavijo za nastop na tem nedeljskem krosu tudi neposredno pred začetkom Občni zbor Jutri, v petek, se bodo člani velenjskega atletskega kluba sešli na občni zuor. i a eo se toiiKo Dolj slovesen, saj klub v tem letu slavi 15-letnico delovanja. Občni zbor bo v prostorih skupščinske dvorane, začel pa se bo ob 17. uri. Vabijo vse ljubitelje atletike. Nenavadna ribiška sreča S prvim decembrom so v okolišu mozirske ribiške družine pričeli z lovom na sulca, ki vsako leto razvnema ribiške strasti. Sodeč po nedeljskem ulovu bo letošnja sezona bogatejša od lanske. Najprej je Roman Kvas pod jezom v Spodnji Rečici izvlekel svojega prvenca, ki sicer ni velikan, veliko zadovoljstvo pa vendarle pomeni. Se bolj je bila sreča naklonjena Francu Beričniku is Mozirja. Borč, tako ga kličejo znanci, je po petnajstmi-nutfnem »boju« potegnil do plitvine resnično lep primerek. V tem trenutku je za palico prijel njegov sin, Borč pa je stopil v vodo, prijel sulca in ga »odvlekel daleč proč od obale, da si slučajno ne bi premislil in si znova zaželel bistrita voda Savinje«. Lepotec je meril 113 centimetrov in tehtal dobrih 12 kilogramov. Meter in tehtnica sta povedala svoje, srečni ribič pa v stilu ribiških laži svoje. Sulc mu je namreč »prijel« za rep, česar ribiška druščina ni hotela verjeti. Vmes je bilo zagotovo nekaj nevoščljivosti, res pa je vendarle bilo. Franc Be- ričnik bo trofejo podaril ribiški družini, za »nevoščljivce« pa podatek, da jih je na voljo še deset. Ta dober prijem! Na sliki sta oba Franca Beričnika z lepo trofejo. Občina Velenje Novoletne prireditve in obdaritve otrok V dneh pred novim letom se bodo zvrstile po vseh krajevnih skupnostih v velenjski občini številne prireditve z obiski dedka Mraza. Otroci rojeni leta 1977, 1978, 1979 in 1980 bodo prejeli vabila dedka Mraza. Ta vabila veljajo kot vstopnica za vse prireditve, ki jih bo obiskal dedek Mraz. Šolski otroci bodo do 4. razreda obdarjeni na svoji šoli, otroci višjih razredov pa bodo prejeli kolektivna darila. Kolektivno bo otroke obdaril dedek Mraz tudi v vrtcih. Prireditve, ki bodo v Rdeči dvorani od 26. do 28. decem- bra za otroke mestnih krajevnih skupnosti lahko obiščejo tudi drugi otroci. Vsi tisti otroci, ki bodo zamudili prireditev v svoji krajevni skupnosti, bodo tam na ne-prečrtano vabilo prav tako prejeli darilo dedka Mraza. Osnovnošolski otroci si bodo v dneh pred praznikom ogledali igro Modra vrtnica ter barvni risani film Ro-binzonove pustolovščine. Seveda bo občinska zveza prijateljev mladine lahko uresničila bogat program novoletnih prireditev in obdaritev za otroke le, če bodo vse organizacije združenega dela poravnale svoje obveznosti. Zato jih odbor za novoletno obdaritev otrok prosi, da to storijo čim prej. Pa še to! Sezname otrok, ki jih bo dedek Mraz vabil na prireditve pripravljajo v krajevnih skupnostih. Pri tem imajo zaradi tega, ker se nekateri občani ne prijavljajo pravočasno precej težav. V kolikor vaš otrok štiri dni pred prireditvijo ne bo prejel vabila dedka Mraza, se oglasite na sedežu vaše krajevne skupnosti. PROGRAM PRIREDITEV ZA NOVOLETNO PRAZNOVANJE 1984 DATUM URA KRAJEVNA SKUPNOST PRIREDITVENI PROSTOR PROGRAM IZVAJALCI OPOMBA 23.12 15.00 Skorno- dom DPO v Igra »VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV« VVZ Velenje obdaritev Florjan Florjanu Obisk dedka Mraza predšol. otr. 23.12. 17.00 Topolšica prosvetni Igra »VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV« VVZ Velenje obdaritev dom Obisk dedka Mraza VVZ Šoštanj predšol. otr. 23.12 15.00 Lokovica Dom DPO Lutke »HANKINA IGLA« obdaritev Obisk dedka Mraza predšol. otr. 23.12. 17.00 Pesje šola Lutke »HANKINA IGU« VVZ Šoštanj obdaritev Obisk dedka Mraza predšol. otr. 24.12. 14.00 Plešivec šola Igra »VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV« Obisk dedka Mraza VVZ Velenje obd. predšol. in šol. otrok 24.12 16.00 Cirkovce šola Igra »VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV« VVZ Velenje obd. predšol. Škale Obisk dedka Mraza in šol. otrok 24.12 15.00 šola Lutke »MEDVEDEK PU« Obisk dedka Mraza AG Velenje obd. predšol. in šol. otrok 24.12 17.00 Konovo Dom DPO Lutke -MEDVEDEK PU« AG Velenje obdaritev Obisk dedka Mraza VVZ Šoštanj predš. otr. 25.12 10.00 Bele vode šola Lutke »HANKINA IGU- obd. predš. Obisk dedka Mraza in šol. otr. 25.12. 11.00 Zavodnje šola Lutke »VOLK IN SEDEM KOZUČKOV« VVZ Velenje obd. predš. Šentilj Obisk dedka Mraza VVZ Šoštanj in šol. otr. 25.12. 15.00 prosvetni dom Lutke -HANKINA IGU« obd. predš. Obisk dedka Mraza in šol. otr. 25.12. 14.00 Ravne šola Lutke »MEDVEDEK PU« Obisk dedka Mraza AG Velenje obd. predš. in šel. otr. 25.12. 16.00 Gaberke Dom DPO Lutke »MEDVEDEK PU« AG Velenje obd. pred- Obisk Dedka Mraza šolskih otr. 26.12. 15.00' Gorenje Igra »VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV- * VVZ Velenje obd. pred- in 16.30 Šmartno/P. * šola Obisk dedka Mraza VVZ Šoštanj šolskih otr. 26.12 15.00 Lutke »HANKINA IGU« obd. pred in 17.00 Šoštanj kulturni dom Obisk dedka Mraza _ šolskih otr. 26.12 16.30 E. Kardelj, Rdeča Igra »METKINE IGRAČE« Glasbena po obdar. Stara vas, dvorana Obislt dedka Mraza šola Velenje še barvne Levi breg, risanke Staro Vel. Igrica »METKINE IGRAČE« 27.12. 8.00 Osnovne šole: Rdeča 6lasbena po obdar. KDK, A. A., dvorana Obisk dedka Mraza šola Velenje še barvne MPT, XIV. div. risanke 27.12 16.30 Šalek-Gorica, Rdeča dvorana Igrica »METKINE IGRAČE« Glasbena po obdar. Bevče, Paka Obisk dedka Mraza šola Velenje še barvne risanke 28.12. 8.00 Osn. šole: Rdeča dvorana Igrica »METKINE IGflAČE« Glasbena po obdar. B. R.. B. M., Obisk dedka Mraza šola Velenje še barvne G. Š., V. V., Igrica »METKINE IGRAČE« risanke 28.12. 16.30 Desni breg, Rdeča dvorana Glasbana po obdar. Šmartno—V., Obisk dedka Mraza šola Velenje še barvne Podkraj-Kavče risanke 26.. 27. 18.00 PRAVLJIČNA Knjižnica Pravljice iz Najdihojce Breda Pugelj- za predšol. in 28.12. URA Kulturnega cen tra * clanica SNG Maribor otroke