376
Gospodarske skušnje.
(Poterjena skušnja, ako živinorejec si hoče telico prirediti). Pred 8 leti sem kupil kravo, dimo, ki je že 3 teleta storila, pa nisem zvedil: ali junice ali telice. Ker je bila dobrega plemena, sem želel telico od nje odrediti; pa 5 juncov mi zaporedoma stori. Ko sem pa v „Novicahu bral, da se mora krava s polnim vimenom k juncu poslati, da bo telico storila, poskusim to, in glejte! 3 leta zaporedoma mi po tej poskuŠDJi, ki jo že 3 leta ponavljam, le telice stori.                                             Burja.
(Kako se ravna pridelk in dobrota krompirja potem, če se sadi globokeje ali p lit veje?) Gosp. prof. Hlubek je na vertu c. k. štajarske kmetijske družbe dve leti zaporedoma to skusil in svojo skušnjo na drobno oznanil v „Wochenbl.". Učile so te skušnje pa to-le:
1)   če manj globoko je krompir pod zemljo, bolj je podveržen bolezni; globokej e sajenega se ne loti bolezen tako rada. Leta 1854 je bil 8 pavcov globoko sajeni popolnoma zdrav; leta 1855 pa še celo tisti, ki je ležal   13   pavcov   pod zemljo,   ni   bil čisto ves   zdrav; —
2)  obe leti je bil tisti krompir najrodovitniši, ki je bil le 4 do 5 pavcov pod zemljo, po številu gaje bilo 9krat in pol več, po vagi 32krat več; kolikor giobokeje je bil sajen, toliko manj se ga je bilo pridelalo. Ce pa je zemlja peš ena, bi rekli, da ga bo gospodar naj več pridelal, ako ga sadi 6 ali 7pavcov (tedaj dobrega pol čevlja) globoko, ker v ti globokosti najhitreje in tudi enako lepo ozeleni, ako je vreme kolčikaj bolj suhotno.
(Ovce plevejo lanišče). Naključilo se je na Fran-cozkem, da so zvedili, kako se dajo lanišča prav lahko in čisto opleti, ki se sicer zlo težko plevejo. Cela čeda ovac je namreč zašla na lanišče, in po nobeni ceni jih ni mogel ovčar s polja spraviti, ker ni imel psa pri sebi. Gospodar pride ravno na polje in vidi celo trumo ovac na svojem lanisču. Ker se boji velike škode, gre ovčarja tožit. Sodnija
ga obsodi, da ima škodo poverniti, kakor jo bota dva zvedena moža cenila. Al kako se je komisija začudila, ko pride na lanišče škodo cenit, pa vidi, da je lan lepši kot je pred bil, in pa čist vsega plevela! Ovce so namreč le plevel mulile na polji, lanu pa, za kterega ne marajo , se niso dotaknile.                             (AU&« 55. f. d. Land- u. Forstw.)
LSol — poterjen pomoček zoper predenico (Flachsseide, cuscuta). Kako silno zamori predenica včasih detelj sa, je znano vsakemu gospodarju. Povedali smo že enkrat v „Novicah", da ga ni boljšega pomočka zoper to poljsko pošast kakor je sol, — in vnovič beremo v „Landw. 3L. f. Nord- u. Mitt. D.", da sol gotovo pomaga. „Mesca augusta leta 1855 sem posolil na deteljši nemške detelje predenične kraje — pravi neki gospodar — in do danes (6. junija 1856) ni ne sledu tega škodljivega zeliša; ne deleč od mojega polja pa ga je že spet vse polno".
377