Poštnina platana ▼ gotovini. Cm« 25.— lir;..*, 'j**'. - r . Spedlz. ta abb. post. I. fr, DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-78 Uprava: Trat, ulica S. Anaatasio 1-c - tel. 2-80-8» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 1». CE1NA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 41 Trst - Gorica 12. oktobra 1956 Izhaja vsak petek Pismo in govor Pričakovanje v zvezi z nedelj? uk im obiskom predsednika republike, Giovannija Gronchija, v Trstu je bilo veliko. Ni manj? kalo ugibanj, čeprav sta kratko •dmerjeni čas in mnogo ožje opremstvo že vnaprej nakazova? la, da gre za vse drugačno poto? vanje kot je bilo n. pr. tisto po Južnem Tirolskem. Vkljub temu so pa predstavniki tržaških Slo? vencev prosili, da bi jih predsednik republike ob tej priložnosti posebej sprejel, česar pa strogo določeni in popolnoma zasedeni program njegovega bivanja v Tr? atu ni več dopuščal. Pač pa so bili slovenski predstavniki po? vabljeni in so sodelovali pri vseh sprejemih, na katerih so bili pri-šotni skupno s svojimi italijan? skimi kolegi kot župani, pokra? jirtski in občinski svetovalci. Pr? vi tak sprejem je bil takoj po predsednikovem prihodu, zju? traj, v vladni palači, kjer je vlad? ni komisar Palamara predstavil predsedniku najvišje osebnosti krajevnega upravnega, politične? ga in gospodarskega življenja. Ob tej priliki je dolinski župan Dušan Lovriha izročil predsed? nikovemu tajniku pozdravno pi? smo izvoljenih slovenskih pred? stavnikov Trsta in okolice, na? menjeno predsedniku Gronchi? ju. Tako so tržaški Slovenci iz? razili predsedniku republike do? brodošlico in vdanost, kar je ta? ko j močno odjeknilo v vsej it a? lijanski javnosti. Poudariti moramo, da gre za zares skupno izjavo vseh trža? ških Slovencev, vseh političnih strank ali skupnosti, katere jih predstavljajo. Pismo je bilo skupno sestavljeno, vsi so ga o? dobrih in, kakor vidimo, tudi podpisali. Pozdravno pismo je torej eminentno politični akt, ki potrjuje, da hočemo tržaški Slo? venci tvorno in pozitivno sodelovati v življenju države in kra? jevnih skupnosti, katerim pripa? damo. Samo ob sebi je razumlji? vo, da želimo, da bi bile v zvezi s tem vestno priznane tudi vse pravice, ki nam pripadajo kot narodni manjšini tako po ustavi, kot po raznih drugih zakonih ir. dogovorih. Med temi so posebno važni londonski sporazumi z manjšinskim statutom in meša? no komisijo, kar je oboje, na žalost vsaj zaenkrat, ostalo še vedno samo na papirju. Zato je prav, da so slovenski predstav? niki opozorili predsednika na to pomanjkljivost, čeprav on po svoji funkciji ni odgovoren za vladno politiko in ne more ak? tivno posegati v vladno delo. Pismo slovenskih predstavni-kov ni dobilo takojšnjega pred? sednikovega odgovora, ker ga pač ni moglo in ni bil predviden V ostalem ga pismo, ki je dejan? sko pozdrav, tudi ni terjalo. Sploh je predsednik Gronchi bolj redkobeseden, kar je ra? zumljivo za osebnost, pri kateri ima vsaka v javnosti izgovorje? na beseda veliko politično težo. Temu je ostal zvest tudi v Tr? slu. Edini govor, ki ga je imel, je bil odgovor na županov pozdrav, izrečen ob priliki svečanega sprejema , na tržaški občini. Čeprav kratek, je vendar ta odgo? vor zelo pomemben, upali bi si celo reči, da najdemo tržaški Slovenci v njem lahko precejš? nje potrdilo za pričakovanja, ki sc jih v svojem pismu omenili naši izvoljeni predstavniki. Medtem ko velika večina obi? skovalcev našega mesta in še posebno mnogi domačini vedno poudarjajo samo obrambno na? logo, ki naj bi jo imel Trst kot obmejna postojanka, je predsed? nik Gronchi na prvem mestu res •menil to nujnost, toda poleg KOMUNISTIČNE SPLETKE PROTI SOCIALISTIČNEMU ZEDINJEVANJU Nenniju so pod stavil li nogo Pozdrap predsedniku »Gospod predsednik republike! Trstu in vsemu prebivalstvu področja je v čast, da lahko po? zdravita v svoji sredi Vas, naj--višjega predstavnika države, e* dinstva in duha demokratične Republike. Čustvom veselja in izrazom prijateljstva, ki ste jih deležni, odkar ste dospeli v na; še kraje, se pridružuje tudi slo* venski del prebivalstva. Zato dovolite, da Vas kot izvoljeni pred* stavniki tukajšnje slovenske me rodne manjšine še posebej toplo in prisrčno pozdravimo. Gospod predsednik, v tem slo« tesnem trenutku Vas prosimo, da sprejmete po našem posredo* vanju poleg pozdrava tudi izra* ze vdanosti slovenske narodne manjšine, ki lojalno priznava sta« nje, ustvarjeno z londonskim sporazumom. Ob tej priliki mo« ramo še posebej poudariti, da polagamo to izjavo z globokim zadoščenjem prav v Vaše roke, ker vidimo v Vas ne samo najvišjega predstavnika države, tem« več tudi doslednega čuvaja in poroka ustavnih načel. Nam Slo* vencem so pri srcu zlasti manj* šinske pravice, ki jih ustava Re* publike jamči in ki jih nadrobno označuje in priznava Posebni statut londonskega sporazuma in o katerih si želimo, da bi po* stale čimprej zakon. Gospod predsednik, prepriča* ni smo, da bo tudi ta Vaš obisk, ki je vsemu prebivalstvu Trsta in okolice posebno drag, pripo* mogel k popolnejšemu spozna* vanju in pospešeni zadovoljitvi vseh tukajšnjih potreb in med njimi tudi želja slovenske manj« šine. Zato Vam še enkrat izrekamo svojo dobrodošlico. Trst, dne 7. oktobra 1956. V imenu slovenskih izvo« ljenih predstavnikov: FURLAN DUŠAN, ž,upan občine Devin - Nabrežina' * LOVRIHA DUŠAN, župan obči-čine Dolina PIRC ALOJZ, župan obč. Zgonik B.IZJAK JOSIP, župan občine Repentabor odv. dr. JOSIP AGNELETTO, cibč. svetovalec za občino Trst odv. dr. JOŽE DEKLEVA, občinski svet. za občino Trst OOMBACCI FRANC, občinski svetovalec za občino 'Trst GRBEC MARIJ, pokrajinski svetovalec SISKOVIC KAREL, pokrajinski svetovalec LEGISA 'DRAGO, občinski svetovalec za občiino Devin - Nabrežino FERLUGA KILJAN, obč. svetovalec 'za občino Milje JEROOG VALENTIN, obč. svetovalec :za občino Dolino.« Plemenite dr. žaonega pr »Nisem velik prijatelj besed in mislim, da sem to dokazal med svojo ne kratko politično kariero in hočem to še zlasti do* kazati danes. Vendar, gospod župan, sprejem vašega mesta, ta« ko prisrčen in tako topel po« zdrav občinskega sveta, katerega Vi predstavljate, me sili, da izrečem nekaj zahvalnih besed, ki so hkrati tudi besede priznanja za trdo in težko delo, ki je bilo tu opravljeno, ter željo, da se to delo tudi v prihodnosti nadalju« je v vedno večjo korist mesta, za rešitev njegovih najvažnejših vprašanj. Vi imate veliko odgovornost, ki vam jo, rekel bi, nalaga zgodovina s svojimi dogodki in zemljepis s svojo nespremenlji« vo ureditvijo. Obmejno mesto, ki ima skupno z obvezo ter du* hovno' in politično nujnostjo o* brambe tudi poslanstvo«, da zbli* žuje in po možnosti zliva v rav* notežje pravičnosti težnje in tra* cicije različnih civilizacij. Kajti tudi v različni harmoniji strui napredka v raznih deželah, ka>-kršna se kaže danes za vedno bolj potrebno, je nacionalizme prejšnjih časov pokopala ne sa* mo bolj živa zavest človeške so« Že nekajkrat smo opozorili, da moramo nekatere N emujev e iz* jave vsaj do nadaljnjega smatra* ti za taktične poteze, s katerimi naj bi prepeljal svoje socialiste s čim manjšimi pretresi in izgu* bami v novo socialistično skup* nost. V Italijanski socialistični stranki ima namreč zelo močan vpliv levo krilo, ki je pod moč* nim komunističnim vplivom. To krilo ne želi socialne demokraci* je, temveč čim popolnejšo o* blast proletariata po komunistic« nem receptu in zato v pobrati* rniji s komunisti, torej z ljudmi, ki so v bistvu prav taki nedemo* krati in takšni totalitarci kot skrajni desničarji. In pokazalo se je, da Nenm* jeva obzirnost ni bila neumest* na. Zgodilo se je celo to, kar niti sam najbrž ni pričakoval: pce* tekli teden ga je levo krilo last* ne stranke celo izigralo. To je tega je dejal, da mora Trst prav zaradi tega tudi zbliževati in po možnosti zlivati v pravično rav? notežje težnje in tradicije različ? nih civilizacij, kajti »nacionaliz? me prejšnjih časov je pokopala ne samo bolj živa zavest člove? ške solidarnosti, temveč so jih pokopali tudi sami interesi, ki zahtevajo razumevanje in sode? lovanje, torej solidarnost.« In, ali ni končno prav to tisto, kar vedno poudarjamo in za kar se zavzemajo tudi tržaški Slo? venci? Upajmo torej, da bodo pred? sednikove besede bile koristna pobuda vsem tistim, ki so pokli* c&ni, da prav to solidarnost o? mogočijo in uresničijo na novih temeljih medsebojnega sodelo? vanja in spoštovanja, ne pa za? postavljanja, katero lebdi na ža? lost še vedno pred očmi nekate? rim, ki globoko zakoreninjeni v preteklost ne morejo in nočejo doumeti sedanjosti, kakršna iz? ha ja iz nauka izkušenj in zahtev bodočnosti. * * * storilo v neprikritem zavezništvu s komunisti. Nennijevi socialisti so namreč nadomestili pogodbo o skupnem nastopanju, ki jih je vezala s komunisti že vse od le* ta 1946, ,z novim sporazumom, ki na novo ureja odnošaje med obema strankama. Odnosi naj bi se odslej razvijali le preko posvetov o osnovnih vprašanjih, ki zadevajo delavski razred kot celoto. V primierjavi s prejšnjim paktom je novi dogovor politično bolj rahel, toda vkljub temu sc nennijevci z njim pokazali, da ne nameravajo prelomiti svo* jih zvez s komunisti, kar je na drugi strani pogoj za združitev s socialnimi demokrati. Vendar to ni naj hujše. Zve* delo se je namreč, da je Nenni pristal na novi dogovor, potem ko je bil preglasovan v ožjem glavnem odboru svoje stranke. Na novi dogovor naj bi Nenni pristal po Togliattijevi obljubi, da gre za pogodbo, ki naj služi samo za notranje potrebe. To* gliatti naj bi celo dejal, kaj naj vendar reče svojim članom, če ga vprašajo, zakaj je prišlo do preloma is socialisti. Novi dogo* vor, tako kot naj bi ga tolmačil in sprejel Nenni, bi torej bil samo nekakšen za obe strani spre* jemljiv pogrebni list dosedanje* ga socialistično * komunističnega zavezništva. Toda v trenutku, ko je bil dogovor podpisan, sta ga tako levo krilo socialistične stranke kakor tudi organi ko* munistične partije publicirali s takim poudarkom in s takšnimi razlagami, da :so s tem vsaj tre* nutno dejansko ustavili vse de* lo na socialističnem zbliževanju. Nenni je ostal razočaran in ni prikrival svoje nevolje. Komu* nisti so si pošteno privoščili svo* iega dolgoletnega zaveznika v trenutku, ko je začel delati po lastni glavi stvari, ki komunistom niso prijetne. Glavno glasilo Italijanske socialistične stranke, »Avanti«, si* cer brani novi dogovor in pravi, da socialisti še vedno odločno zagovarjajo zedinjenje, toda Sa« ragat je izjavil, da kaže novi spo* razum, da so v Nennijevi stran* ki zmagale komunizmu naklo* njene sile in da utegnejo te po* kopati nade v socialistično zdru* žitev. Sam Nenni — je pripom* nil Saragat — je izjavil, da so* ciabkomunistična pogodba o e* notnem nastopanju nima več no* benega pomena, ker sta jo čas in zgodovinski razvoj preživela. Ker je bila že itak brez pomena, ni bilo treba za zmanjšanje nje« ne vrednosti skleniti novega spo* razuma. Za Saragata je po stra* hotnih razkritjih Hruščeva pra* vo izzivanje že sama misel, da bi lahko sklenili kompromis s stranko takšne diktature kot je komunistična. V teh okoliščinah, ki so zelo neprijetno odjeknile tudi v fran* coskih socialističnih krogih, ka* terih prvaki se vneto zavzemajo za zedinjenje italijanskih socia* listov, sta se ta teden sestala glavna odbora socialistične ir. socialno * demokratske stranke. Slednji so zborovali v torek, nennijevci pa v sredo. Vodstvo socialno * demokrat* ske stranke je na svojem torko* vem sestanku s posebno resolu* cijo potrdilo svoje stališče: s so* cialisti, ki ne pretrgajo svojih (Nadaljevanje na 4. strani) iidarnosti, temveč tudi sami in« teresi, ki zahtevajo razumevanje in sodelovanje, in torej solidai* nost. Prepričan sem, vsa Italija je prepričana, da se vi zavedate te svoje odgovornosti in zaradi te* ga niso te moje besede, kot sem dejal, samo priznanje za oprav* Ijeno delo, temveč za tisto, kar bo znal Trst storiti v lastni služ* bi in v službi Italije, kakršna mo« ra biti: činitelj ravnotežja, slo* ge in miru v Evropi in v svetu.« Titovi sprehodi Propagandna trobila na Vzhodu niso iposeb.no iznajdljiva, niti duhovita. V z ar četku septembra so zatrobila v svet: Partijski tajnik Hruščev potuje iz Moskve v Jugoslavijo na kratek oddih. V resnici . je jugoslovanski1 maršal sprejel svojega stanovskega tovariša na zemunskem letališču v civilni obleki. To je bi- lo pa menda tudi vse, kar je bilo namenjeno oddihu. Jugoslovanski diktator se ni niti za trenutek oddaljil od* svojega kremeljskega gosta. 'Izid tega skrivnostnega prišepetova-nja> je bil nenadni odlet Obeh komunističnih poglavarjev »na oddih« na 2000 km oddaljeni Krimski polotok. Ta »oddih«, ki je bil sklenjen na vrat r.ia nos. ki. ga je spremljala kremeljska senca in kateremu: je pripravil »kvairtir« sam maršal Rulganin. je veljal, seveda 'e za sovjetske in jugoslovanske podanike, za ostali sveit je bil vse kaj. drugega. Skrivnostna pogajanja so se nadaljevala tudi na Krimu, čeprav je bil Tito v Moskvi preteklega juinija im se njegovi L-v kratni razgovori niso sukali, samo okrog sovjetske i*m jugoslovanske državne politike. Tudi topot s«; prihiteli na Krim komunistični poglavarji priprežniških pod-ložnic. (Nobenega dvoma ni, da so n« ruski Rivieri razpravljali > .zadevah, ki bi bile lahko odločilne za ves nadaljnji razvoj razmer za železno zaveso in ki bi močno vplivale tudi na potek svetovne politike. Pii vsem tem pa so se .gospodje komunisti tudi pošteno odteščali. Tito ni samo hudo udarjen na svoj-' ■uniforme in 'kolajne. Prav tako je velik oboževalec raakošnih banketov. Pojedino, ki jo je lansko poletje pripravil Hrošče vu in njegovemu spremstvu, so na doligo im šinoko popisovati nekateri zlo- Vedno večja ameriških predsedniških volitev Pičel mesec dni nas še loči od predsedniških volitev v Združenih državah in še vedrto si nihče ne upa jasno napovedati, kdo bo 'zmagal. Najvplivnejši a-meriški dnevnik »New York Times« piše, da se je zdelo, da bo republikanski stranki -zadostovalo samo ime generala Eisen-bowerja‘, pa bo že imela zmago v žepu. Zdaj pa vsak dan bolj kaže, da je demo kratska opozicija močnejša kot so pričakovali. Tudi demokrati so namreč izpopolnili svojo strankarsko orgataiizacijo in imajo pod nadzorstvom devet, drže v več kot leta 1952. V eni prihodnjih številk bo naš list objavil obširnejši pregled 'zanimivega i,n razgibanega volilnega boja. -za katerega izid se zanimajo ljudje v zadnjem kotičku »veta. »Nič dobrega se ne obeta, druže Nikita!* budra vi udeleženci. (Eden med njimi je pripovedoval: »....Naštel sem nad trideset popolnih pečenih prašičev. Prav toliko pečenih kozličkov, ki so kar naravno posedali po Ogromnih' pladnjih iz najdra-■gocenejšega porcelana. Gostom so ponudili nad osemdeset različnih predjedi. Bile so tu prave gore ostrig in rakov z majonezo. okrog dve sito prekrasnih primerkov dalmatinskih tangust (velikih morskih rakov brez klešč), ogromne množine okusno 'garniranih jastogov, na ducate jegulj, debelih kot klopotače, zlatoru-■menih donavskih jesetrov, cele še na ■rahlo krvave volovske četrti, ogromne ■sklede papriciranih piščancev, pečenih piščancev, paštet iz golob joga mesa, gosi. rac, puric; cele skladaimice srnjakovih hrbtpv, špargljevih konic, na' ducate kilogramov svežega masla, omak vseh vrst....« Takih pojedin gotovo ni manjkalo tudi na Krimu. 'Rimski cesarji in indijski ■maharadže bi se lahko skrili pred. rdečo ■gospodo. Se nikdar v zgodovini pa še ni toliko človeških sužnjev skrbelo .za blagor in razkošje komunističnih pairveni-jev, kot se to dogaja v prosvitljeni dobi dvajsetega stoletja. Za to pa te >na meji zavrnejo, če bi želel vzeti s seboj četrt kilograma mask«, ki ti ga je v roko stisnila. stara. mati. Kar nekam na plot ga moraš odložiti, saj .gn domačinu ni dovoljeno podariti brez stražarjevega dovoljenja, Taka je socialistična enakoprav-(Nadaljevanje na 2. stvarni) VESTI z GORIŠ A Šteuerlanci sl bodo občino ohranili Časopisje, slovensko namreč, osebni stiki to pa odbor šrteverjamske Kmetsko-delavsk izveze so mnogo pripomogli temu, da gre (gonja prati samostojno«'i :4tever>Snske občine h kraju. Zdrava misel naših kmetov prevladuje in ljubeizen do občinske sanoastojnosti je, kljub vsem težkočam im -žrtvovanju, je premagala vse nasprotnike, vse nezdrave pomisleke im vse tuje sovražnike naše narodne zavednosti in enotnosti. Demokratično upravija®je občin terja požrtvovanje posameznikov in vse skupnosti. To je cena' e a samostojnost, za u-pravljanje občine po svojih možeh in tnočeh, ki se prosto med seboj pomenku* jejo, raizpravljajo o domačih vprašanjih, odločajo in določajo. iPotrebe pa so velike in sredstva včasih nezadostna. Rečemo včasih, ito je dokler ni zadoščeno glavnim potrebam, ki terjajo največ stroškov. Male občine se morajo boriti prav s temi izrednimi finančnimi težkočami za razne večje potrebe, kot so napeljava lu-či, vodpvo-dov, zgradba šol, vzdrževanje poti itd, Vlada tudi že pomaga, a ne v taki meri kot mestnim občinam in ne tako hitro kot tem poslednjim. Vendar pomaga. Kako zadovoljiti Jazbine Prebivalci Jazbin ne tožijo toliko zaradi davčnega bremena in visokih občinskih stroškov, kolikor zaradi oddaljenosti od občinskega doma in poti v hrib, ki jo morajo deteti za opravke nai županstvu. Pritožba je v tem oziru sicer upravičena, a ne taka, da. bi se zairadi tega morala odpraviti samostojnost občine. V 56. členu kr. odloka štev. 383 od 3. 3. 1934 z enotnim besedilom občinskega in provincialnega zakona stoji zapisano, da če j-' od naselij do središča' občine razdalja taka, da je prometna izveza med njima velika in (težka, sme župan, s privoljenjem prefekta^, pooblastiti kakega občinskega svetovalca a,li pa tudi kako drugo tam, bivajočo osebo, ki mora imeti pogoje za izvolitev v občinski svet, da opravlja '■ naselju županove posle (....puo delegare te sue funzloni di ufficiale del gover-no....). Ta županov pooblaščenec naj bi torej uradoval v Jazbinah. S tem ‘bi bilo ne-zadovoljstvo tamkajšnjih prebivalcev odpravljeno. Ta županov pooblaščenec bi seveda moral imeti, enkrat ali dvakrat na teden tudi uradniško pomoč, za kar ne bi bilo nobene težkoče, saj je uradnižtva itak že preveč! V Števerjanu ne manjka zrelih in zmožnih mož Dosedanji števerjanski občinski svet je izvedel skopo stoodstotno ves program, ki si iga je .zastavil in predložil volivcem letai 1951. Ta občinski svet se je moral ■boriti z velikimi težkočami, pa je kljub temu v glavnem in v bistvu izvedel začrtani si program dela. Zato so očitki od strani nekega trontažkega provincialhe-ga .svetovalca. Nanuta neutemeljeni. Naj- Titovi sprehodi (Nadaljevanje s 1. strani) nosit, taiko je načelo o izkoriščevanju človeka po Človeku, taka je pot v sociali-aerh.... Dve sit vari pa ata popolnoma jasni. Sovjeti so nekaj hoteli od Tiita, drilgače bi iga S tako vztrajnostjo ne obkrožali: Tito s svoje strani .pa je tudi moral imeti1 v žepu vsa jamstva, da se bo s Krima tudi povrnil — živ in zdrav. Znano je, da ga je Stalin večkrat poskušal izvabiti v Sovjeitijo ali vsaj do Bukarešte ali Sofije, da bi se ga tem, daleč od vsake javnosti, iznebil. Dejstvu, da še v nastavljeno past ni pustil izvabiti, se Ima zahvaliti, da je še pri življenju. Težko bi človek verjel, da 'bi danes to švbjfe tako želo dragoceno življenje, ki si ga pridno sladi r vsemi zemeljskimi darovi, prepusti!, mm! nič, tebi nič, kakemu Bulgahinu a-li belo Hniščevu. Kje pa čevelj tišči Stalinove dediče? Očitno se nekaj zatika v tako imenova-jtem vzhodnoevropskem sprostitvenem postopku. Kako naj izpuščajo paro, pa da bi se pri tem fie slišalo cvrčanja? Zadnja poročila iz Poljske, Madžarske, fUjrmmije In Bolgarije soglasno potrjuje-jp, da je ipo raizpusiu/ garde, ki je bila u*; glašena na Stalinov kurz. sicer nastopijo neko olajšanje, da pa. to olajšanje ijpreraljflita nemir in zmešnjava. Kaiko bi Stalinovi dediči to spremstvo odpravili, me da bi segli po Stalinovih terorističnih receptih? Drugo važno vprašanje je vprašanje-sovjetske .zunanje politike. Sovjeti morajo računati s tem, da bi Anglija in Francija mogli s svojimi vojaškimi grožnjami tudi prenehati blulirati. Kaj pa naj po&no Sovjeti, če bi prišlo do resničnega udara? Ali naj se vrnejo na linijo »korejske sitrateglje«? Ali se ne bi s tako potezo hipoma razpršil ves ugled, ki •m) si ga .po Stalinovi smrti ustvarili s tolikim trudom? Vsa ta v.pnašanja so bila za Kremelj le .pretrdi orehi. Dve skupini tekmecev se •borita v Kremlju .7« oblast, in zelo je verjetno, da. je Hruščev odpeljal Tita na Krim, d» ibi ga v tej tekmi podpiral. Ali je v tem tudi uepel. bo pokazala bližnjo prihodnjo st. manj. pa ima pri stvari govoriti prav g. Nanut, 'ki ni, kot provincialni svetovalec, od leta 1951 do danes nikoli odprl ust v goriškem provincialnem svetu, da bi (glasno kaij zahteval za naše občine in sploh za koristi slovenskega prebivalstva! Za števerjanski vodovod Ce bodo Steverjanci vztrajali in bodo iznali dokazati svojo potrebo po vodovodu, pride vlada na pomoč tudi njim! Vsi vemo, da je država obširna, da so potrebe povsod velike in da vlada ne more zadostiti vsem hkrati. Zato je potrebno tuidi od naše strani nekoliko potrpljenja in požrtvovanja. Počasi, a gotovo pride na vrsto tudi števerjanski vodovod in ne samo vodovod! Treba se je potegovati za znižanje števila občinskih uradnikov, ki predstavljajo največje breme na ramenih davkoplačevalcev. Zakon se mora v tem oziru spremeniti ali pa naj. nekatere uradnik? plačuje vlada. Pod Avstrijo je bilo malo, zato pa delavnih uradnikov, in občine so tako u-s-pevale, da je avstrijsko upravo še sam Mussolini moral hvaliti. IB milijonov lir za oodotod v Doberdobu Prav te dni je prišla iz Rima vest, da je vlada priskočila z 18 milijoni lir na pomoč doberdobski občini ea razširitev tamkajšnjega vodovoda. Doberdobci smo spre;jeli z velikim veseljem vest, da nam je vlada nakazala 18 milijonov 900 tisoč lir kot pomoč za razširitev našega vodovoda. To nas le .bodri k vztrajnosti pri finančnih težkočah, s katerimi se naša občina ibori pri raznih potrebah javnega značaja. Počasi, a gotovo dosežemo vse, kar vsi kraji naše občine potrebujejo! 'Šolsko leto smo .začeli veselo in s polnim upanjem dobrega uspeha. Starši so, hvala Bogu, storili svojo dolžnost in proti nasprotni propagandi svoje otroke v lepem številu vpisali v slovensko šolo. GerhvEna slavnost v Bebrijah V nedeljo 7. t. m. je ob priliki petdesete obletnice svojega mašniškega posvečenja pel jubilejno mašo č. g. Krištof Tomšič iz Ušaj in sedanji župnik na Trnovem. Pred petdesetimi leti je v isti cerkvici pel svojo prvo mašo! Slovesnosti se je udeležilo veliko število vernikov, ki so prihiteli v Gabrije iz raznih krajev Goriške. J.ubilanitu č.g. Tomšiču naše čestitke! Levičarji Se s manjšini Pretekli teden so se v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču vršile volitve za obnovitev notranjiih komisij. Zmagale so pratilevičarake liste, ki so dobile 50,32 odstotkov .glasov ali 48 glasov več kot levičarska lista. Prve liste so tako dobile 15 izvoljenih, levičarska pa 12. Med levičarji je tokrat izvoljen tudi g. Karol Cernic iz Doberdoba, ki se je toliko potegoval za to mesto in ki trdi. da je zaveden [Slovenec. V kolikor pa sodeluje z, italijanskimi socialisti in komunisti, namesto da bi vodil čisto slovensko skupino slovenskih delavcev socialistov, teiko verujemo v pristnost njegovega slovenstva. Prošnja in poziv Slovencem ii Sirnem suefn Demokratični in svobodoljub* ni Slovenci na Goriškem v It a-liji se zopet pripravljamo, da stopimo v volilni boj za slov en; ske pravice v občinskih svetih in deželnem zboru na Goriškem. Geslo, ki nas bo vodilo pri bliž--njih volitvah, je: ohraniti hočes mo slovenstvo na teh prastarih slovenskih tleh in boriti se ho; čemo za zmago resnične svobode. Proti nam sta dva močna in brezobzirna nasprotnika: medi narodni komunizem, ki nam stab no škoduje, in prenapeti italijanski obmejni nacionalizem, ki nas hoče uničiti kot narod! Boj bo trd in težak! Svobodoljubni in demokratični Slovenci na Goriškem so zavedni, idealni in požrtvovalni; pogrešajo pa denarnih sredstev, ki so v vsa; kem modernem volilnem boju nujno potrebna. Zato se ob tej priložnosti o; bračajo na vse zavedne in demo; kratične Slovence po svetu, s prošnjo, naj jim v tem težkem boju priskočijo na pomoč z de* narnimi prispevki. Vsak še tako majhen dar je dobrodošel! Mal položi dar domu na oltar! nekaj misli k nouemu šolskemu letu Osnovne in nižje srednje šole so *e začele z rednim poukom. Drugi teden pridejo na vrsto še višje in tako bo vstop v novo šolsko leto .popoln in reden. Po zelo dolgih počitnicah, ki so letos za nekatere trajale polne štiri mesece /n pol, je postalo življenje v mestu, pa. tudi po vaseh živahnejše. Lepo je gledati mladino, ko hodi Zjutraj v šolo, opoldne in popoldne pa Se vrača. Vsem osnovnošolskim učencem in dijakom vseh srednjih šol želimo prav do-ber uspeh, v šoli, ki naj jim bo koristna ■podlagai zai bodoče življenje. Posebno nam je seveda pri srcu usoda slovenskih ali, kot jih uradno naziva-jo, šol s slovenskim učmšm jezikom. Bili smo in še smo iz raznih ozirov zaskrbljen; nad u&pevanjem teh šol, ne toliko zaradi učnih uspehov, ki so ' zadovoljivi in y marsikaterem oziru tudi hvale vredni, kolikor zaradi malomarnosti: precejšnjega števila. Slovencev, ki svojih šol ne znajo praVilno ceniti in: se. pustijo zape' ljati v zmoto eni iz tega, drugi U onega vzroka, ponajveč pa. iz nezavednosti :r. tudi iz ošabnosti ali celo iz golega ori-stolcvstva. Mimo ugotovljenih slučajev vplivanja in zapeljevanja naših slovenskih staršev ■z italijanske strani, od katere so po naključju odvisni, poznaimo tudi slučaje staršev, ki niso svojih otrok vpisali v slovenske šole iz bojazni, da jim oblast-va odvzamejo dvolaistniško karto za obdelovanje zemlje onstran meje. Teh slučajev je več! Ali ti ljudje ne pomislijo, da: z druge strani bi utegnile takim ljudem odreči dvolaistniško kamto jugoslovanske oblasti! Pa ne samo to. A- li ne pomislijo, da bi jugoslovanske oblasti utegnile spričo tega pojava preprečiti trgovanje z Jugoslavijo tistim sloven-skim^ (.ne tudi italijanskim!) trgovcem, ki iz bojazni pred italijanskimi oblastmi pošiljajo svoje’ otroke v italijanske šole. kjer slovenščine ne poučujejo! Mnogi slovenski trgovci in sploh slovenski: krog! se zgražajo nad dejstvom, da sliižijo s tem .trgovanjem težke milijon- ■samo ljudje, ki nimajo absolutno nobene narodne zavednosti, medtem ko je poštenim italijanskim državljanom slovenskega jezika, ki pošiljajo svoje o-troke v slovenske šole, .tako trgovanje o-nemogočerio. poznamo slučaje pristnih frontažkih magnatov, ki si služijo milijone s takim irgovanjem, svoje otroke pa dajejo v Italijanske šole, medtem ko so skromnim delavcem, toda zavednim slovenskim staršem jugoslovanske oblasti z nepojasnjenega in neupravičenega vzroka prepustnico odrekle!... Ne drži -niti izgovor tistih magnatov, ki bi s svojim zadržanjem in s svojo zavednostjo morali dajati pogum druigim, recimo delavcem, pa se lažejo, da jih It Julijani povprašujejo, v katero šolo poš;-■ljeijo svoje otroke. Kat da bi itega vpra šanja Italijani ne smeli stavi jati, J n kot da bi na morebitno tako zlobno vprašanje ne lahko odgovorili, da jih to nfč ne briga, ali pas, da jih pošiljajo v šole s slovenskim učnim jezikom, ki so državne in na katerih se poučuje tudi italijanščina. Izgovorom teh me. g nat o v seveda nihče od nas ne verjame, ker je izgovor prazen. iNa nas vseh, ki razumemo položaj in 'zakone, pa je, da istarše kmetskih in delavskih družin stalno poufcijemo o važnosti slovenskih šol in njih skladnosti z državnimi Zakoni iter jih opozarjamo, naj zlobni in lažnivi propagandi ne nasedajo. Vsa hvala gre tistim, ki .so na primer v Doberdobu pravočasno nastopili in starše prepričali o neresnosti in neutemeljenosti neke take propagande! Stojimo tik pred uzakonitvijo naših šol! Šolski programi pa se že s pričetkom tega šolskega leta, kar se naših šol tiče, izrecno v .ministrovih navodilih sklicujejo in temeljijo na 6. člen ustave, ki narekuje vladi, da ščiti jezikovne manjšine s posebnimi odredbami. Letos so v vodstvu, .naših srednjih šol zopet neke spremembe. Ker je ravnatelj prof. Pavšič zaradi starostne dobe nastopil pokoj, je njegovo mesto ravnatelja na strokovni šoli prevzel prof. Nemec, ki je sedaj ravnatelj te šole -to pa- nižje srednje. Ravnatelj višje gimnazije in liceja., ■prof. Rožič, je prevzel pa še ravnateljstvo učiteljišča. Gospodu ravnatelju Pavšiču, ki je vedno zelo živ in duhovit (včasih tudi na pretek!), želimo ob .njegovem slovesu od ■šole. da b! zadovoljno užival počitek. Mature v jesenskem roltu ■Na slovenskem klasičnem liceju v Gorici so v jesenskem roku i\restali maturo trije dijaki: Cigoj Marija. Leban Aleš in Pavlin Kazimira. En dijik je bil zavrnjen. Na učiteljišču p- so maturirali: Cuk Tatjana. Delpin Gabrijela. Paoietti (Pavletiči Nela, Petecni (Petejan) Lidija, Pe-rat Mairiza in Lenardi (Lenardič) Mari- ja. Zavrnjeni so bili štirje dijaki. V.sem, ki so izdelali, čestitamo k uspehi: lin -želimo uspeh in zadovoljstvo tudi v učiteljevanju odnosno maturantom iz liceja srečno nadaljevanje študijev na vseučilišču. taunisti prati visahaSolcEm Češkoslovaški komunistični tisk poroča o obsodbah viisokošolcev pred praškim sodnim senatom. Obravnava se je vršila proti skupini visokošolcev, ki da so po XX. kongresu iboljševiške partije kritizirali stanje na Češkoslovaškem. Visoko-šolce je obtožnica označila zai »prekucu-he«, ki da. so poskušali izrabljati »svobodo javne kritike« iza kovanje '»sovražnega razpoloženja« in za »zločinske akcij0« prati ljudskodemokratični vladavini. V obtožnici komunisti obdolžujejo vi-sokošolce, da so dtzrabljali zakonito izdelano študentovsko resolucijo in da so se trudili z raznimi frazami o demokraciii in svobodi ^nahujskati široko javnost za sovtežne akcije po »vzorcu oddajnika Svobodna Evropa«. Visokošolca Hajicks so obsodili na tri leta zapora, študentko Plehovo na1 dve leti. Dve drugi študentki sta dobili vsaka, po tri mesece, visokošo-■lec Slaviček pa šest mesecev zapora. ;S »sprostitvijo« v ljudskih demokracijah je pač križ. Vsa demokratična rfz-pravljanja. komunističnih podanikov končajo pred .ljudskimi sodišči. Kazen je e-dino učinkovito sredstvo debate za komunistične nasilnike. GOSPODARSTVO NATEČAJ ZA ZGRADBO SILOSOV Goriška provincilana uprava razpisuje nagradni natečaj za ®gradttev silosov, to sicer dve nagradi po 100.000 lir vsaki, štiri po 70.000 lir in štirinajst po 40.000 lir. Najtečaja :se lahlfOf udeležijo neposredni voditelji poljedelskih kmetij na Goriškem (conduittori d±r£tti d’Aziende agri-oole), ki imaijo najmanj osem hektarjev zemlje v ravnini ali pa 14 hektarjev v brdskem svetu ter ne več kot 50 kvinta-lov živime v hlevu. Gre namreč za silose za shrambo krme za živimo. Kdor se natečaja misli u-deležirti, nai} se prijavi s prošnjo na kolka prostem papirju do 28. februarja 1957. V prijavi pa naj navede ime, priimek tei .naslov voditelja, kmetije, kraj in površino kmetije' ter število in kakovost živine Na provincialnem (kmetijskem inšpektoratu .in podružnicah dajejo posebne tiskovine za prijave k natečaju. S prijavo pa je treba predložiti tudi katastrski izvleček 'kmetije ter načnt silosa in njega tehnični opis. Zgradba: silosa pa se bo morala dovršiti do 15. oktobra 1957. TEČAJ ZA ZGRADBO SILOSOV IN ZA SPRAVLJAiNJE KRME V SILOSE Istočasno uvaja goriška provincialna uprava tudi teoretično-pr&ktičen tečaj za spravljanje krme v silose ter za ekonomično zgradbo silosov. Tečaj se bo vršil v tretjem tednu tega meseca im se ga lahko udeležijo kmetovalci, stari največ 30 let. V ta namen pa morajo poslati prija vo goriškernru provincialnemu kmetijske- mu inšpektoratu najpozneje do 15. t. m. Tisti, ki bodo tečaj uspešno dovršili, dobijo dva. tisoč lir nagrade ter posebno izpričevalo in še nekatere zadevne 'knjige ter naičrte .za zgradbo 'malih silosov. Poleg tega dobijo tisti, ki so tečaj dovršili in sl doma1 zgradili silos, 10.000 lir noigrade. Teh nagrad po 10.000 lir pa je samo pet in jih je dobiti tudi ;zraven gori navedenih 20. (Na kmetijskem inšpektoratu da.je.ro podrobna pojasnila! II SolkenH so prijeli Franca Jugoslovanske objasiti so sporočile italijanskim, da so v Solkanu prijeli in zaprli italijanskega državljana Franca Vidiča živ. Franca, in to že 30. septembra. Pravijo, da so omenjenega Vidiča prijeli v izve-zi s tihotapstvom mamil {opija), M ga je pred n.^skaj tedni odkrila italijanska policija v Gorici. | NOVICE IZ SLOVENIJE DALMATINSKI MARMOR CENIJO PO SVETU Kamnolomi v srednji Dalmaciji, na Braču, v Drmiš-u, Trogiru, Mucu in Sito-breču dobavijo na leto na domači in tuji trg pet tisoč kub. metrov lepega ‘belega kamna, ki je znan po vsem svetu. Saj' so z broškim kamnom obložene najvažnejše palače v Evropi in Ameriki, 'kot n. pr. dunajski parlament, Bela 'hiša v We-sh ing tonu, spomenika kiparja Avguštin* v Adis Abebi itd. Letos so odposlali v inozemstvo 400 kub. metrov kaminii/tih blokov, in sicer W kub. metrov v Belgijo, 154 v Nizozemsko, 200 v Švico, 69 v Nemčijo, 8 v Italijo. V Brazilijo so izvozili 21 kub. metrov pisanega polmarmorja in v Indijo 1450 kv. čevljev kamnitih plošč. GUGGENHEIMOVA NAGRADA Po sklepu nacionalne žirije za podeljevanje Giuggenheimove nagrade, bo to naigrado v znesku tisoč dolarjev .dobil slikar Peter Safcarda. za delo »Borba konjev«. Žirija je izbrala istočasno pet del jugoslovanskih slikarjev, ki jih bo konec novembra, skupaj' z deli slikarjev iz 16 ■tujih držav, ocenila mednarodna žirija za podelitev Gugigenhedmove nagrade v znesku 10.000 dolarjev. 5DC1BLHB OPHflSaNJfl j Za odpravo brezposelnosti je potreben večji kapital Na kongresu gospodarskih in industrijskih študijev v 'Sorrentu. je pretekli teden igovorii tudi zakladni, minister Medici, ki je dejal, da so za pobijanje brezposelnosti potrebna, večja denarnai sredstva. Za zaposlitev ene same delovne moči, to je enega samega delavca, je danes potrebno 5 .in tudi več mrilijonov vložnega in obratnega 'kapitala. Dobijo pa se podjetja, je pripomnil 'zakladni minister, v katerih se ta. vlažni in obratni kapital poveča in® 10 in celo na 50 milijonov lir na vsako delovno enoto, na vsakega delavca. 'To je ires, če pomislimo, da imajo danes podjetja stroje, ki stanejo velikanski kapital, ki pa- jih vodi tudi ena sama o-seba>! Zato je minister poaval državljane, naj ne tratijo denarja po nepotrebnem m za odvečno blago, kajiti treba je denar braniti, da se ga 'lahko porabi za podjetja, ki lahko zaposlijo delavce in s ttm pripomorejo k odpravi brezposelnosti! Shupni evropski trg Pogajanja med Kabodmiimi evropskimi državami za uvedbo skupnega evropskega trga, ki naj bi odpravi! carinske meje, iso v teku. in obljubljajo uspeh. • Tudi Anglija namreč pristaja na ta skupni evropski trg ter se poteguje z* tem, da bi se dogovor razširil št na vse države Britanske skupnosti. Ce pride do skupnega trga, kot je verjetno, dai pride, bo to .pomenilo pravo revolucijo v trgovanju) med .prizadetimi državami, kar bo pomenilo povečanje prodaje pridelkov in izdelkov ter nasto* boljših pogojev življenja. SMRTNA KOSA Pretekli teden je ponesrečeno padla i:i nato bolnici, umrla’ gospa Marija Faletič vd. Vižintini, mati .urarja g. Vižim-tina. Preostalim sorodnikom naše sožalje. • • P V Ljubljeni je 20. septembra t.'1. po dolgoletni bolezni preminula gospa Jh-žica Hrovat v starosti 67 let. Pokojnie* je bite solastnica podržavljene -tovarne olja. V njeni tovarni je bilo zaposleni!* tudi. večje število detevcev-beguncev * Primorske. (Njen soprog je po prestani kazni pbbeignil v Kadijo, kjer sedaj živi kot -politični' ‘begunec. . Umrla gospa Jožica je bile leta 194* obsojena na- večletno prisilno delo, kjer je težko obolela in je bila po dveh le*ito prestane kazni izpuščena. Dolgo let • •bolehala in trpela strašne bolečine, ni katerih jo je sedaj rešila smrt. (Naj .počiva v miru v slovenski zemlji! PRIPOMBA: Prispevke pošljite, prosimo, naravnost rta uredništvo našega lista! AVTOTAKSI Marko Kovačič GORICA - VIA A. MANZONI 16 - TEL. 22-44 Se priporoča za prcaog potnikov po Goriškem in v Jugostaoijo DBIOCBACN A Stran 3. V V teh' zgodnjih jesenskih dneh radovednemu potniku na jang« države gotovo ne Uide za naše oko tako žalosten pogled': na dolgih vrvicah je nanizanih na tisoče im tisoče trupelc malih .ptičkov na tržnic ceh in tudi ob obodih sicilijanskih gostiln. V teh dneh se odpravljajo po severnih deželah milijonske armade ptic selivk na odhod v južne kraje. Tudi v Italiji se na njihov Sprejem pripravlja na tisoče in tisoče ptičarjev; pripravljajo jim zloglasno »roccolo«. »Roocolo«, ptičnica, je majhen, zidan stolp na nekaj nadstropij. V severni ilta-Kjii »roccola« skoraj ne homo opazili. Ptičarji skrbijo, da ga. preraste divja trta in 'bršljan. Tako so pasti za ptice neopazne. Z vsemi mogočimi sredstvi vabijo, ptičnice utrujene selivke. Ponarejajo ptičje cvrčanje, postavljajo kletke s ptiči vahnikA, ki so Jih mesece in mesece poprej zadrževali v temnih kleteh in ki so pogostokrat povsem slepi. Ko se jutranji jesenski .žarki prikradejo na zemljo, pričenjajo ptiči-vabniki s svojo nedolžno pesmijo, ki njihove sovrstnike zavaja, naravnost v smrt. Za ptičnico so 'nameščena premikajoča se zrcala, ki naj itzmučeni in žejni ptičji rod slepijo z vodnimi studenci. Večkrat obesijo ptičarji, me vrvico tome-niteiga čuka. Ote vsakem premiku se poskušajo ptiči-vabniki vreči na pošast m pri 'tem zaženo tak vrisk in pisk in tudi s tem opozarjajo jate selivk nase. Take neokusne prizore ponavlja ti-čar kadar koli se bliža, jata selivk. Utrujene ptice, ki so prevalile že dolgo progo i:z severa, proti jugu, se radovedno (zaustavijo ofc glasnem1 cvrčanju, Ce neodločene krožijo nad, ptičnico, izpustijo ptičarji ra1 vrvici skobca. Preplašene selivke se trenutno razpršijo in iščejo zavetja med 'grmovjem divje trte in bršljana, kjer jih čakajo gosto peniti jaste mreže, ki so jih ptičarji napeli. Pogostokrat uporabljajo .ptičarji umeteie kragulje' in skobce, ki jih s posebnimi pripravami z vrha »roocola« zaženejo med selivke. iZ ujetnicami postopajo ptičarji po hitrem potscpku. Zavijejo jim. vratove in jih mečejo v 'košare. Ko je dsio opravljeno, čakajo ptičarji na novo jato. Tudi selivke, ki se pred mrazom umaknejo čez Alpe le do Padske nižine, niso deležne boljše usode. Statistični podatki pravijo, da ima vsak peti Italijan lovsko kanto, vsak de- Jezikovni tečaji SPM V prostorih SiPM v Trstni, ulica Machiavelli 22-11., bodo odprli v prihodnji seriji naslednje jezikovne tečaje: ANGLEŠČINA Tečaji za začetnike angleškega jezika in tečaj za konverzacijo. Tečaje vodi profesorica iz Anglije. NEMŠČINA Tečaji za začetnike nemškega jezika in tečaji za tiste, ki deloma že obvladajo nemški jezik. Poučuje usposobljena profesorica nemškega jezika. V slučaju, da bi bilo dovolj interesentov za francoščino, bo SPM poskrbela tudi za otvoritev lega tečaja. Prijave za' vse obiskovalce sprejema pisarna SPM v Trsta vsak dan, razen ob sobotah, od 17. do 19. ure. seti pa ima tudi puško. Lotvnih živali je po Italiji zelo malo, zato pridno streljajo kose, žolne, prepelice im sploh vse, kar ji živega. Seveda spadajo med »nedeljske Icvce« tudi zvezdnice in zvezdniki rimskega mesta Cinecitta. V teh dneh ne spada med dovršeno .modo tisti, ki ne obleče najmodernejše lovske obleke z nahrbtnikom in jo ob nedeljah ne potegne s prostornim ameriškim avtomobilom v »lepo namavo«. Taka je moda med političnimi diktatorji od Tita do Hraš Seva in tudi med filmskimi maignaiti. Ko se je družba srečno iztovorila nekje med oljčnimi gaji i:n opravila obilen zajtrk, pričenja lov na vse, kar »leze ino ,gre«. Prvi vrabci, srakoperji, kosi in sinice so srečno obešeni na'pasu. Nenadoma pa .zadoni pesem drozgov. Sedaj tu, sedaj tam. Taki človeški zvijači bi človek ne verjel. Pod posameznimi oljkami vrtijo .gramofonske plošče »Canto del tor-do« — pesem drozgov. S svojim lastnim glasom zapeljujejo drozge. In resnično drozgi gredo na 'limanice. Italijanska vlada je že izdala nekaj zaščitnih zakonov za varstvo koristnih ptic, vendar so iti zakoni le na papirju in tudi varnostna oblast je skoraj brez moči. Pred letom dni je neka danska turistka komaj ušla razjarjeni množici, ko je ostro protestirala proti podavljetiju, kakih dve sto rdeoeglavčikov. Po mednarodnih statističnih ugotovitvah pokončajo ptičarji med Alpami in Sicilijo vsako leto ob spomladanskem in jesenskem preletu najmanj 3 in pol milijone ptic pevk. To staro razvado bodo le polagoma zatrli, ker je v naravi ljudi vse preveč .ukori n jena. Vsako jesen, ko se ptičje jate usmerijo čez Alpe proti toplim deželam Afrike, jih .že na prvi etapi v Severni Italiji zajemajo strasti italijanskih ptičarjev. V teh tednih slavijo ptičarji »praznik ptic« (sagra degli uccelli). Tradicionalna, »pasta« izgine ob takih priložnostih z miz, zamenjajo jo obilni pladnji pečenih ptic. V bližnji ali daljni prihodnosti bo morda tudi ta praznik deležen tistega pomena, kakršnega ima danes »praznik dreves« v Italiji. (Namesto pasti' bodo morda vsaj ta teden postavljali šolarji tudi po Italiji krmilne hišice za stradajoče ptičke. K. R. Z t*odo a. l V-.: *i ' 1' Selivke n n preletu Na vsakem počivališču preži smrt . . Ko so se pričele ob začetku tihomorske vojne .po časnik ih vesti o velikih težavah, ki jih lima vojaška oblast s preskrbo pitne vode po osušenem otočju, žita .brata. Morrisson iz Kalifornije ponudila vojaški upravi dobavo čiste vode v konzervah. Oblasti so .sprva debelo pogledale, pod pritiskom težkih raizmer pai se ■jim ponudba ni zdela več smešna. Res je, da so v Ameriki menda strpali v konzerve že vse, kar služi človeku z=i hraino iir* pijačo. Ze krompir v konzervah je vzbujal posmeh, kaj šele pitna voda. Vojaki po džungli in puščavi pa se niso smejali, misel na hvaležno domovino ise jiim je še globlje vtisnila v srce. Voda v konzervnih škatlah je postala1 ob določenih razmerah prava .redkost. Seveda ni bilo 'mogoče preprečiti, da bi vsebina ostala, tudi vedno sveža in hladna. Pokvarila pa se mi. Tudi ni bilo težko izkopati primerno jamo in v njo položiti škatle, jih pokriti z zemljo in tako vodo ohladiti. Ali pa so jih vojaki obešali po vejah senčnih dreves, jih ovija H v .mokre cunje in tako se je voda kaj hitro shladila na zračnem prepihu. .Seveda ta. voda ni mogla nadomestiti hladne alpske- studenčnice, ali kaj sprašuje posušeno vojaško .grlo, glavtno je, da je veda mokra in čista. V milijonskih primerih so bili borci hvaležni bratoma Morrisson. Trgovina s pitno vodo bratov Morrisson ■ je zavzela ogromne obsežnosti. Stalno sta morala širiti svoje obrate in številne ladje so prevažale Morrissonove konzerve na Daljni vzhod. V letih 1942 do 1945 so poslali na Tiho morje štiri m.t- išaš Zd ravnik sedmih mo r j a POP ČRTO ODPUŠČANJE Mlado dekle je odprlo vrata v majhen salon in naprosilo vstopajočega, potem ko je -spregovoril svoje ime, naij počaka trenutek: Gospa bo takoj prala. Maj-hen zavoj, ki ga je prinesel s seboj, je .položil na mizo. Napravil je nekaj korakov po sobi Ln si jo ogledoval. Kar čudno se mu. je zdelo, da je spet tu, kjer je bil ‘tolikokrat pred tolikimi leti. Ničesar se v sobi ni spremenilo. Celo njegova slika je stala. >na -nekdanjem mestu na pisalni mizi. Čudno, da je ni odstranila. Da ni to morda znak njene Iju-bežni ali pa tudi nepomembnosti? Skomignil je z rameni, vzel sliko v roko in stopil pred zrcalo. Postaral se je, čeprav med črnimi lasmi še ni bilo nobene srebrne nitke. Ampak zareze na obrazu so tu — seveda dogodki življenja niso potekali brez pretresov. Zaslišal je odpi.fanje in zapiranje vrat. Hlastno je postavil sliko na mizo in se obrnil. '»Prosim oproščenja...,« je pričel. Komaj vidno je nagnila, glavo itn inol-če pokaizala stolico, kamor naj se usede. Nekaj trenutkov sta si sedela, brez besed nas-proti. ,-Ce bi le hotela spraševati!' si je mislil. Pa ni- ničesar spraševala, gledate go j^ mirno in pričakovano. »Oddajam na fronto...,« je dejal, pa je itikoj spet obmolknil. Besede so se mu .»tlele vse preveč junaške. Pokimala je. »Vem. saj ste rezervrti (testni,k.« Odločil« se je torej- za ,vi’. Tako je hitro iniašel ravnotežje in samopremiaigov 1-ilje. »Se dttnes moram na fronto,« je nadaljeval, »in bf rad. pred tem še uredil fit-listere zadeve. To stanje gotovo rezum<>- S, polno paro plove petrolejska ladja »British Vtatoty« skozi oljnato Karai.b-sko. morje. - Razpoloženje na ladji je naravnost odlično. Mornarji veselo prepevajo zaljubljene popevke. Nenadoma pa se nebo stemni. Nevihta iz sinjega, neto? Ne! Na tisoče in dasettisoče metuljev je obkrožilo ladjo. Mornarji so veselo skakali za lepataimi metulji. Ze v naslednji minuti pa jih je bilo že na milijone in milijone. Rumeni' prah njihovih kril onemogoča mornarjem dihanje. Prah se useda v nosne dupline, pokriva njihova telesa kot najfinejši puder mimoze. Tedaj potegne močaim veter in v nekaj sekundah je nadloga izginila. Posadka se je oddahnila in .razposajenost se je še podvojila. Drug ;z drugim mornarji .zbijajo 'šale nad ponašanjem v čaisu invaizije metuljev. Njihova temnorjava ladja je na novo prepleskana e izlatim rume.nilom. .Coz nekaj ur pa je smeh utihnil. Prah metuljev jim ‘muči., mvti kopanje in tuširanje ga ne odstrani. Mornarje' napada mrzlica, po telesu se nabirajo mehurji, odpirajo se izpuščaji, kjerkoli se človek popraska. Devetdeset od sto motrnarj-ev je za službo nesposobnih. Ostali morajo garati za' deseit drugih, .da se ladja lahko pomika dalje in da oskrbujejo bo'mike. Kapitan ve kaj mu je storiti. Radijske brzojavke hitijo prof. dr. Guiidu Gu.ida na iC-jo. To je »hišni zdravnik« sedmih morji in stanuje v Rimu, v ulici Torte®. Ta adravrr'*, ki s pomočjo radijskih prenosov diagnosticira bolnike na visokem morju, brzojavlja takoj svojem.; prijatelju, nizozemskemu zdravniku dr. van Eyku, poznavalcu tropskih bolezni. Ze čez dobre pol .ure po oddaji svojega radijskega sporočila prejme 'kapitan od- NKuuiiiimiiitiRimiiiii.iinitnHniitiiHiainiiiiiiiHNHimnniifiiiMimiiimitmniinNniHmiiiniiminniiu igovor takele vsebine: »Ce že nimate nobenega zdravnika na krovu, javite, kaj vsebuje ladijska lekarna.« — »Poleg običajnih zdravil samo še olje, alkohol in lojnico«, se glasi kapitanov odgovor. Recept po radiu,: »Zmešajte vse tri stvari -in utirajte telo z mešanico.« (Po takem zdravljenju' so že naslednjega dne pojavi prvi ozdravljen bolnik na krovu. Nekaj časa- za tem sledijo tudi še ostali. Ko je posadka srečno pristala v domači luki, pošljejo mornarji brzojavno 20 funtšterlimgov dr. Guidi v Rim. Kdo je dr. Guida? Človekoljubni zdravnik, ki zdravi obolele mornarje po vseh morjih sveta. Že v svoji zgodnji mladosti je dr. Guida razmišljeval o u-sodi 'mornarjev, ki mora jo,umreti, če jih ne doseže aunanja pomoč. Leta 1955 je prejel vseučiliško docent uro. Je specialist za obolenja v 'grliu in primarij 'bolnišnice. Z njim sodeluje 40 specialistov za razna obolenja. Drlava mu je stavila na razpolago radijski oddajnik in sprejemnik. Samo letos je gdiavoik s pemcejo radijskih obvesti! zdravil nad 4000 mornarjev. Od teh mi noben umrl. Vsak kapitan ve, .kako je mogoče doseči .ponoči ali podnevi človekoljubnega zdravnika. Obveznih honorarjev ta zdravnik ne po-izna. Lahomofivs v naftalinu V nekem skladišču v državi Utah v Združenih državah ifonservira ameriška armada veliko število parnih lokomotiv vseh v.rst. To so lokomotive, ki so med drugo svetovno vojno služile v Evropi in Aziji, druge so ostale še iz korejske vojne. Te lokomotive imajo to' prednost, da praktično nikoli ne zastarijo. Tudi leta 2000 bodo poleg drugih prometnih srred-. štev opravljale svojo službo po progah, kjer bodo še ostale. Zato so jih tudi položili v konzervo, kakor določeno število odvečnih vojnih ladij. Vsak stroj so v Utahu temeljito očistili in naoljili. Po potrebi so določene dele prevlekli še z , zaščitnim lakom proti rji. Neto ,so okrog stroja napihali peno plastičnih snovi, ki se je po .nekaj urah strdila in ustvarila neprodušno oblogo. Posebna odprtina, ki .se hermetično zapira, dovoljuje, da 'nadzorniki od časa do časa pregledajo stanje stroja. V slučaju poitrebe razrežejo »konzervno dozo« in že v nekaj urah ima armada spet na razpolago takoj uporabne lokomotive. Veličina Žuang-Ce (370-302 pr. Kr.) V snu je Jang zagledal veliko drevo-. Senca drevesa se je tako obširno raztezala po polju, da hi se v njej lahko blodilo tisoč ljudi. »To drevo daje gotovo zelo dragocen les«, si je dejal Jt-.n.g in pogledal navzgor. Ali veje so bile grčave, da. bi bile uporabne za tramovje. Pa se je Jang cizrl h .korenikam, .ki bi mu lahko služile za krsto. Bile pa so preveč zavite in mota. Pa je vzel Jang drevesni list v usta. List je bil pregrenek, da II mu služil za okrepčilo. »To je neuporabno drevo«, se je pritoževal Jang. »Morda je prav njegova veličina, kriva, da je neuporabno.« Morda je prav zaradi veličine toliko modrijanov neuporabnih za življenje. »lllllWffilllHIHHt!ltll[IIIIHninilffilBHBIWillH?ll»lllHllilS[lll»l)HUl»llimHBI8BliWrolW)lll>BhMIIBIHBHIHIIBIIWailBHIIIBBIIIIIIIHI>lftftfflrii te in mi boste dovolili....« Vzel je .zavoj lil. (Nekaj je maral hitro reči i.n je zato z mize in ji. ga rzročih »Morda bo tudi hlastno pričel': »Pofflh.isl.ite, danes so me vam v pomirjen,je,« je še dodal nekoliko imeli na ulfci za vohuna. Verjetno zato, lijone konzerv pitne vode. Tri škatlice so tehtale po I kg. Po končani, vojni je izgledalo, da je kupčija z vodo obsojena na. sm-rt. Javljale pa so se paropiovne družbe ih .tudi odprave vseh vrst, ki so zahtevale konzervirano vodo namesto dosedanje cistem-ske vode. Tudi iz mest im področij, kjer ni dobre pitne vode, so prihajala na roči la j>o konzervni vodi. Ze po kratkem premoru je vodna kupčija bratov Morrisson narasla še rta mnogo večje razsežnosti, kot se je to da-gaja- lo med vojno. Tvrdka proizvaja sedaj tedensko 300.000 vodnih konzervnih škatlic in dokazuje s tem, da človek saa- živi le seme dobro .z vodo, pač pa, da. z njo služi tudi dolarje. „Z1 ate besede“ Komunistični tisk se ob raznih priložnostih z velikim dopadenjem rad sklicuje na' indijskega ministrskega predsednika Nehruja, katerega — če tako kaže — kar .uvršča, med komunistične občudovalce. V svetu je Nehru res včasih precej nerazumljiva figura, nekak načelni sredinec, ki se rad. spogleduje s Kremljem, Titom, pa tudi Naserjem. Ima pač nekaj slabosti do diktatur. Doma, pa je Nehr i vse drugo kot pa naklonjen komunizmu. Hruščev je nekoč dejal, da je Nehm prvi modrijan .na Vzhodu in d^ so njegove besede zlati vredne. Pa. si oglejmo zadnjo izdajo Nehrujevih zlatih besed. IPrejšnjo soboto je indijski ministrski predsednik .govoril v Delijiu desettisočglavi množici delavcev na shodu Kongresne stranke. Pri. tem je strahovito cij-računal s -komunizmom in njegovimi metodami. Pri tem je izjavil, da sta bistvena- zna ka komunizma' -nasilje in brezmejno sovraštvo. Oboje bi v Indiji neazoigibno vodilo y državljansko vojno. Načela, marksizma so za. Indijo neuporabna, in Indl ja si- ne more privoščiti razkošja kitajske štiridesetletne meščanske vojne za eksperimentiranje dvomljivega družbenega reda. Gamdhi je učil — je dejal Nehru — da morajo biti sredstva za dosego določenih ciljev dostojna človeka, .moralna in korektna. Res »zlate 'besede«, dai bi si jih le zapomnili Hruščev, Tito, Togliatti in Vi dali ■ter jih z dejanji .posnemali. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 13. oktobra 1956 ob 20.30 na KONTOVELU Joseph Kesselrin-g ARZEN IN ST9HE ČIPKE V nedeljo 14. okt. ob 15.30 in 18.30 v prosvetni dvorani v GORiICI, Korzo Verdi 1 nUadimsktt igra Janko in Metka po Grimmovi pravljici dramatiziral Saša Škufca V torek 16. oktobra 1956 ob 20.30 v BORŠTU Joseph Kesselring ARZEN IN ST9RE ČIPRE (Iz kitajščine) netgotovo. »Pisma . . . vsa pisma.« »Hvala!« Postavila je zavoj poleg sebe .in se hotela dvigniti. S kretnjo desnice jo je zadržal. »Se erno prošnjo. imam,« je dejal narahlo. »Gotovo veste — moderna vojna — potrebno bo že nekaj sreče, da se človek tudi vrne — mislim, da je mnogo verjetnejše, da človek ostane tam .nekje in. zato bi tudi želel — zaključiti. Morda je to zgolj praznoverje, ali — poskušajte me razumeti — ! — Rad. ,5; vas ,pro. sil oproščenja,« je hitro spregovoril in obrnil pogled 'na tla.. »Kaj naj vam oprostim?!« Besede so odmevale ravinoduino in skoraj presenečeno. »Vi ste uekegai dne pozabili na svojo ljubezen iti Me mi to kot dostojen človek tudi povedali. Kaj naj bi tudi še drugega storite? — Potem ste se poročili, verjetno ste za svojo današnjo ženo občutili večjo ali drugačno ljubezen kot pa do. mene. — 'Tudi v tem rii potrebno nikakršno opmščenje. — — Ce pa; vas to pomirja- —, Če bi radi Se enkrat slišali, piedno greste .na: fronto vzroki me ne zantrmajo--------------, torej: odpu- ščam vam.« »Iskreno ih ir. vse .ga srčai?« »Iskreno in iz vsega srca.« Ponovila! >e 'besede na.tančno v istem tonu, v katerem jih je feDgftvohll. (»Prisrčna vam hvaitel« Vzlek.hif se je na- naslonjaču in prekrižal nogi. Obšla .ga, je globoka pomir-jenost. Zdelo se mu je, ko da se je izognil veliki nevarnosti. Obšla .pa- ga, je tudi nepremagljive' želijai, da ji odkrije* vso notranjost svoje dutše, ji razloži, kako je prišlo do tega — -pinti njegovi volji. Zelja, da bi se izpovedal, obtožil in ponižal. Outil pa. je, da bi jo n’ ".da s tem is- ker sem. v temni obleki. Ljudje so kar ponoreli. Ustavili so gospe, ki je imela nekoliko vc-čje čevlje. Imeli so' jo za preoblečenega Nemca ali Italijana -. Ce bi >ne bilo policije, bogve, kaj bi se še lahko zgodilo. Nad vsem tem so krivi časniki, ki vcepajo ljudem strah v kosti Sedaij mislijo, da je vsak človek, ki ga ne poznajo, gotovo, vohun. Ali mi preneumno?!« Veselo se je smehljal in pričakoval, da mu bo sledila. 'Začudil se je, da je ostala popolnoma resna, kar v prejšnjih časih ni bila njena naivada. Opazil ,}e, da )e oblečena za odhod. »Oprostite,« je dejal in se z naglico dvignil. »Gotovo odtejate v mesto — —?« »Se mi nič ne mudi.« »Sicer morem tudi jiz, Imam še toliko opravkov. Torej —« Stal je pred njo e iztegnjeno desniob. Potem jo je apert odtegnil in dejal proseče: »Ce dovolite — —* •—? Saj imava isto pot, lahko bi vas košček pospremit.« Pokimala je. »Dobro.« Tako sta korakala vštric drug poleg drugega po cesti. On se je smehljal in premišljal, kako sta še v prej&njih časih rada izo-gibala javnosti. To je bilo pri vsej stvari najbolj neprijetno; Nekdo mu je nenadoma nekaj zaklical. Ni se zamiimal, dokler mu beseda ni udarila tesno ob uho. »Vohun?« Ze spet ta- neumnost. Nekaj ljudi je pridirjalo, kričanje je naira&čailo: »Kje je? — Kje? — Ta, ta je vohun?!------------•« i»*No, le poglejte jih,« je dejal v smehu in se obm'1 db svoje spremljevalke. Te pa že ni bilo več zraven njega. Obrnil se .te: s:a' >. 'e nekaj ,korakov za' njim, gledala ga je naravnost v oči. Nato je dvignila desnico in jo obrnila -naravnost proti njemu. 'Odprla je usta' in z rezkim glasom zavpila: »Ta je vohun — — — vohun — — —- vohun!« Ljudje so navalili nanj. Mehanično je dvigmiil roke v obrambo. Hotel je zavpiti — pa ni mogel. Pogled ženske ga je oropal sleherne 'moči. N.jen glas pe je še nadalje odmeval: '»Vohun — vohun!« INekdo ga je udaril v obraz, drugi ge je sunil v rebra, da se je prekucnil. Nato so ga zgnetli s svojimi težkimi, okovanimi čevijii. Pridrvela so policisti. Ljudje so se razbežali. Samo ženska je ostala nepremična im se opirala na -steno bližnje hiše. Ni več kričala. Z na pol zaprtimi očmi je motrila na tleh ležeče, nepremično truplo. Policisti .so nesrečnežu hiteli na pomoč. Eden izmed njih je položil čez o-braz svoj žepni robec. Nato je stopil do stoječe ženske. »Ati poznate tega moža?« je dejal in pokazal na> mrtveca. Odkimala je. »Od kod pa inaj poznam vohuna1?!« je odgovorila ln odšla z mirnim korakom. ŽEPNA URA Borci, ki so jih (Ujela na /polhograjskih vzpetinah, so oetaili: z ofcrttsate, dbrojemian proti zidu in č akrili ma ustrelitev. Med njimi je bil tudi Peter, fantiček trinajst ih let, ki g» je fnSJo -hrepenenje po svobodi ln misel, da mora ostati pri svojih v veael-ju im. trpljenju, v hoato. V trenutku, ko je partiz«m«ki ^askflitti hotel Sireči povelje 'za streljani je, *e je Peter obrnil k njemu is* dejal: *TovawM kapetan, pred dnevi je bffl mr>j rojstni dan ia irrav teg« dni mi je mojw mati podariiLa .uro pokojneg* očet*1. 'Njej je u» dragocen spomin. Dovolite mi, prositam, da ji uiro ponesem. Stamij« nedaileč od tu to dajem" vam častno besedo, da. bom v nekaji minutah »pet nazaj.« Kapitan, ki. je bil sam le zelo mlati študent, se je prestrašil ob pogledu. d» otroka, ki naj bi postal žrtev revolučije. S sočutjem je zirl v bledi, otroški obiar t veliktoi prosečimi očmi. Nje-gov* ereaca je počivala na opesaču, prtitt 10 se mu tresli od razburjenja. Nato j* je afe>-pil pred (Petra, in- mu ukazal, naj pedtafe uro. Bila je čisto navadn*' preprosta um itn n* dtrugega. Kapitan' pa se je dMki, ko dft drži dragoceno stvar v rotoflv Fi nekaj dolgih minutah premišljevanja '• deje! a komaj opaanim stmehljajem w o- br»Eiu: »To je zefc dmgocena ura, ttioj OtmH<. Pripadala* je tvt>jemu očeta. Verujem tt, da je itvojl materi mnogo do tetga. spoftajk-tna. — Pojdi tore}, pohiti vendair, lit' Mol eimpire} spet nazttjl« ipeter je zbežal in kapitan je bil- tfcr zadovoljen, da je ostal, deček na vatmiMla 'Da se bo tmdi- vcmi-l, tega ti mogel tac* jeti Ko je bila ustrelitev komčaina in je dajal povelje *a. odhod, se je S hitrimi ki pokazali Peter fh ie od- daleč »TovafrlA kapetan — sem spet tu-! teri sem izročil tura nisem pai .ji da me boste morali ushreMitlif« Kapitan, je obstal ko* pribit. Pogledat je dečku, ki je držal dano 'besedo, v oči in presenečen, z občutenim glasom dejal: rfPerteir, neuSnci1 dečko, vendar st aa bo* domišljal, da' bomo zaradi, tebe pričeli znova?! Zgubi se, da. te več ne vidim!« Peter je začudeno gledal za odhaja«-jočimi vojaki. Nato p» se je obrnil in, urno stekel domov, kjer je čez nekaj zamBljeno in z zahvalo v srcu občudovtf Žepno vtro, Jci mu je redila; življenj*. Slavko Pah&r Obisk predsednika Gronchija Razgooor s predsednikom S DZ dr. Josipom Hgneleitom o IVIiramarskem grada Tržaško mesto je preteklo nedeljo prvič pozdravilo v svoji sredi predsednika .republike, Giovannija Gronchija. Predsednik republike je dospel v Trst s posebnim vlakom ob 9. uri dopoldne. Na pasita ji so 'ga sprejeli podpredsednik ■senata Bo, minister Gonella 'kot zastopnik vlade, župan Bartoli in general-■i .vladini komisar kalamara. Takoj poceni, 'ko ije pregledal postrojeno častno afcražo, kateri je poveljeval general De Remsi, se je predsednik Gronchi podal na prefekturo, kjar 'ga je sprejel vladni ge-menalni komisar Palamara. Na prefekturi so se pa že prej zbral i predstavniki tržaškega upravnega, političnega in gospo darskega življenje. Vladni komisar jih je po vršiti predstavil predsedniku republike. Med drugimi je bil predsedniku republike tu prvič predstavljen tudi predsednik HDZ in občinski svetovalec 'Slovenske litse v 'tržaškem občinskem svetu, dr. Josip Agneletto. Dolinski župan Du->a>n Lovriha .pa je, po skupnem dogovoru, izročil generalnemu tajniku predsednika republike posebno pozdravno pismo in vdanostno izjavo izvoljenih predstavnikov slovenske manjšine, ki j<> objavljamo nai prvi strani. Eno uro kasneje, ob 10.15, se je državni poglavar podal s spremstvom na grič sv. Justa, kjer je položil lovorjev venec na .spomenik padlih, nakar je obiskal cerkev sv. Antona Novega, kjer je prisostvoval sv. maši. Eden izmed dveh 'glavnih razlogov, zaradi katerih je predsednik republike obiskal Trst, je bil VI. kongres italijanskega' tiska, Gronchi se je udeležil otvoritve, ki je bila ob 11.15 v Verdijevem gledališču. Ofo pol eni pa je bil že v občinr ski palači, kjer so se zbrali vsi občinski svetovalci. Na trgu pred občinsko pala>-čc je velika' množica s ploskanjem burno pozdravljala državnega poglavarja. Zu>-pan Bartoli je pozdravil predsednika, z daljšim nagovorom, nakar mu je izroiil riato reprodukcijo pečata tržaškega mesta iz XIII. stoletja. Na županov pozdrav in. izvajanja je predsednik republike odgovoril z govorom, ki ga objavljamo na prvi strani. Resne in tehtne misli predsednika Gronchija so bile deželne izrred-«o živega odobravanja. Predsednik se je nato zadržal nekaj časa z občinskimi svetovalci. Po kosilu v vladni palači je predsednik republike prisostvoval otvoritvi Doma za mater in otroka v Zavijali ter s.i je ogledal gradnjo novega naselja za istrske begunce ina Opčinah. Sledil je o bisk tržaški univerzi, kjer so predsedniku republike predstavili člane profesorskega zbora ter so na posebni akademski svečanosti- ob prisotnosti velikega števila študentov, ustanovili 20 štipendij za akademike tržaške 'Univerze. Zvečer ie bil na Miramarskem gradu velik sprejem, na katerega so bili povabljeni vidnejši predstavniki tržaškega jav lega. političnega, kulturnega in gospo danskega življenja. 'Na tem sprejemu je mel tudi predsednik >SDZ dr. Josip Agneletto priložnost, da je izmenjal s predsednikom republike nekaj besed. Iznesel mu je svoje misli in želje glede problemov -'n položaja tržaških Slovencev. Predsednik republike je sprejel dr. Agnelettmn ŠOLSKE VESTI Na Višji .realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami, s slovenskim učnim jezikom v Trstu začne novo šolsko leto 1956-57 v 'ponedeljek, -dne 15. oktobra ob 10. uri s sv. mašo v cerkvi sv. Antona Stotega. * * * Ravnateljstvi Državne trgovske akademije in Državnega 'Učiteljišča v Trstu sporočata', da se bo začel redni pouk v ponedeljek 15. t. m. Dijaki obeh .zavodov se zberejo ob 9.30 pred cerkvijo pri Sv. 'Ivanu, da prisostvujejo otvoritveni šolski maši. Šolske osebne spremembe IS 1. oktobrom so upokojili 'šolskega nadzornika za slovensko osnovno šolstvo v Trstu, g. Hinka Mediča. Gospod Medič je služboval po slovenskih krajih dolgo vrsto let. Nato pa so ga oblasti premestile y notranjosti države, od koder se je vrnil v Trat leta 1942. Pri' ponovnem poživljenju slovenske šole po končani drugi svetovni vojni je nadzornik .g. Medič aktivno sodeloval in se trudil za .utrditev slovenskega šolstva na tej zemlji z vsemi svojimi močmi in zlasti bogatimi izkušnjami. Pri sestavi in urejevanju slovenskih učbenikov za o-s rtov ne šole je zelo obilno sodeloval. Želimo odličnemu' šolniku, da bi tudi v zasluženem pokoju ne odložil peresa im da bi' slovenski šoli ostal tudi še v naprej tako naklonjen, kakor ji je bil vsa dolga leta/ v preteklosti! (Na mesto nadzornika za slovensko o-s nov no šolstvo v Trstu je bil imenovan didaktični ravnatelj g. Alojzij, Bole. I-skrenim čestitkam pridružujemo tudi prisrčne želje 'za čim večji uspeh za rast in krepitev slovenske, šole! Nenadna smrt slovenske dijakinje Pred dnevi; smo pokopali dijakinjo thetjega letnika učiteljišča, šestnajstletno dekle Livijo Marsičevo. Po nekaj dneh trpljenja nas je Livija nepričakovano zapustila. Pogreba se je udeležilo veliko sošolcev im profesorjev. Naj ji bo lahka domača (zemlja! Težko prizadetim star* •em iskreno aožail je. izvajanja 2 velikim razumevanjem im je izrekel prepričanje, da se bo vse sporazumno uredilo. Ob 8. uri zvečer je predsednik Gronichi nato že zapustil naše mesto. S svojim spremstvom je 'S posebnim vlakom odpotoval .proti Rimu. Ob slovesu je predsednik tudi prisotni gospe Agnelettovi dal .roko. Domač, priprcst, .neprisiljen način občevanja državnega predsednika ostane vsem Tržačanom v trajnem spominu. Predsednikov obisk v Trstu je bil to rej intenziven delovni dan. Svečanosti, sestanki in sprejemi so se vrstili drug za drugim. Predsednik republike pa se je lahko povsod prepričal, da je bil sprejet z vso prisrčnostjo. Vsi, ki so prišli z njim v stik, pa so dobili vtis, da so srečali in videli moža, ki opravičuje nade iin zaupanje, katerega mu je narod izkazal « tem, da ga je iizibral iza* poglavarja države. Prepričani smo tudi, da. se bodo s tem obiskom končno premaknila mnoga viseča življenjska vprašanja z mrtve točke, saj je splošno znano, dai mnoge zadeve hitreje stečejo, če jih sproži predsednikova roka. Posebno važno je za .naše mesto vprašanje svobodne cone, ker samo s 'tako rešitvijo 'bo Trst gospodarsko za-dihal. Ca.\ Dr. AGNELETTO V RAZGOVORU S PREDSEDNIKOM GRONCHUEM Tržaški občinski svet 'Na seji 4. oktobra je bila predložena občinskemu svetu y odobren je resolucija, ki so jo pripravili .načelniki posameznih strank o prosti coni Resolucija se glasi: »oleg uveljavljanja svoje .pravice do obstanka nagnala tudi boljševike v smer liberalizma. Zaenkrat samo v nakatzovanju smeri. V .notranji in zunanji politiki so boljše-viki ohranili neokrnjeno napadalnost. To dokazuje vprašanje Slteza. To kažejo tudi zelo počasna prilagojevanja zahtevam destalinizacije v podrepniških deželah. Na tem področju izgleda, da- je Tito za pospešeno destalinizacijo. Prav te njego ve zahteve psa .so naletele na najhujši odpor pri Sovjetih. Ta odpor izvira iz strahu r>red nadaljnjimi pojavi revizionizma. Moskva se upravičeno boji, da bi ta revizionizem oslabel njen položaj proti' Zahodni’ Nemčiji. Evolucija, ki h* obljubljala, da bo z desitalinizaci.io prišlo do komunistične sprostitve, je že močno opešala. Čedalje bolj' .prihajajo v zadnjem času do veljave socialne oblike, ki pomenijo zoževanje individualnosti. Medtem pa se v Aziji in Afriki vzdržujejo in podpirajo težnje, ki ..nj izpodbijajo zahodne vplive pod pretvezo borbe prati kolonializmu. Komunistična, »sproščenost« je samo zastrupljena vaba za lahkomiselne ljudi. NaMinshi gospodarski načrt Ze pred časom smo poročali o aktivnih postavkah, ki jih je prejšntja občinska uprava prepustila novi upravi. Gre večinoma za javna dela, odobrena s prejšnjim gospodarskim načrtom, katera prejšnja uprava- ni utegnila izvršiti. K tem aktivnim postavkam se pridružuje sedaj nova še precej visoka vsotai za gospodarski načrt za 1. 1956-1957. Prejšnja občinska uprava je že v zgodnji1 pomladi predložila svoj predlog za ta gospodarski načrt, ki je bil sedaj skoro v celoti odobren, a na drugi strani so bili temu načrtu še uradno dodane nekatere nove postavke. Skupno je bilo odobrenih 89,810.000 lir za sledeča javna dela: 1) Nova šola v Slivnem L 8,000.000; 2) nova šola v Cerovljah L 12,000.000; 3) r.ova šola v Stivami L8,000.000; 4) izredna popravila občinskih stavb L 2,500.000; 5) popravila cerkvi L 3,000.000 : 6) povečanje obč. kopališča v Nabrežini L 6 milijonov: 7) napeljava telefona v Sempo !aj, Mavhinje in Vi zavije L 5,000.000 ; 8) popravila kanalizacije v Devinu pri morju L 3,000.000 : 9) nove vodovodne napeljave L 1,500.000; 10) vodovodna napeljava v kamnolomih L 810.000; 11) popravila in nova1 ureditev cest v občini 30 milijonov lir (tu pride v poštev posebno razširjenje ceste Sesljan-morje): 12) nova šola v 'begunskem naselju v Stivainu (uradno dodana) L 10,000.000. Želimo, da bi občinska uprava tudi to našo aktivno 'zapuščino čimprej spravila v tek, kar bo, kadar bo zaključena, vsem našim Občinarjem v ponos 'in zadoščenje. potenciranje vsega tržaškega gospodarstva. Zato 'bom za resolucijo glasoval. Tri dni zaporedoma .zaseda tržaški oto činski svet. Na dnevnem redu so razpravljanja o izakomu št. 703, ki govori o krajevnih finančnih zadevah. Zakon morajo tu-d' v Trstu uveljaviti 'do 15. t. m. Tu prihajajo v poštev določila užitnine to davščin na predmete luksuzne uporabe. Po vsem izgleda, da' se bodo davščin* te vrste povečale iza okrog 400 milijonov lir. Tako davčni vijaik stalno in nezadnš-no pritiska na kupno moč prebivalstva, čeprav se dohodki stalno nižajo, drag: n ja pa narašča. Pravijo tudi, da bo na dnevnem redu tudi razprava o rekurzu indipendentistov,, ki so jih pri zadnjih upravnih volitvah izločili iz volilnega tekmovanja. Posebna komisija je menda že preučila vso zadevo, o čemer bo poročal odv. Harabaglia. Občinski svet bo moral imenovati tudi volilno komisijo, porotnike in; razpravljati o inotranjam pravilniku občinskega sveta. TRŽAŠKI PREPIHI „ Nacionalizmi" Plemenite in modre besede, ki jih ie izrekel v nedeljo v našem mestu državni poglavar, predsednik Gronchi, so opla-izile urednike videmskega dnevnika »Mes-saiggero Veneto«, ki v dolgem uvodniku Iioskušajo 'na močno neprepričljiv način dokazati pod naslovom »Nazionaiismi«, da njihova in njim .podobna družba nima nobenega opravka iz nacionalizmom. Videmski dnevnik se trudi, 'da bi z zgodovinskimi 'dokazi tja do 1. 1866 opravičil vse, kar se je v preteklosti zgodilo, z e-nostavno in vse opravičljivo obrambo ilalijanstva proti .»slovanskemu nacionalizmu«. Videmski '»zgodovinarji« političnih dogajanj na tej zemlji pa so hote pozabili na dvajsetletno »obrambo« fašizma proti slovenski manjšitai. Morda bi bilo 'umestno, če bi jim kdorkoli — ne: predsednik Gronchi, niti nekdanji rektor tržaškega vseučilišča ali šef liberalne stranke — pač pa. katerikoli nepristranski Italijan Cne Slovan, komunist, indipenidentist ali vojaški okupator) nekoliko osvežil spomin na mnogo bližje dogodke sedanjega, ne prejšnjega stoletja. Mi teh žalostnih in velikega :m>ple-menštega naroda nevrednih »epizod« ne bomo ponavljali. Želimo pa — in to smo že neštetokrat ponovili — da bi »nacionalizmi nekdanjih časov«, kakor jiih je točno označil državni predsednik, res izginili iz {zavesti ljudi, ki jim je skrajni nacionalizem ie vedno edini vsakdanji kruh. Mislimo, 'da je danes na svatu ie mnogo važnejših nerešenih vprašanj, ki čakajo na delavce in uistvarjalbe, ki jim dvojezični napis'ali tuje besede še vedno več pomenijo kat sto drugih življenjskih vprašanj. Nacionalizmi so se preživeli, tudi tisti, ki jih poskušajo videmski uredniki prikrivati s pavovim perjem; so se preživeli, pa 6e je to poklicnim nacionalistom prav ali pa narobe. Henniju so pstfstasiSi nop (Nadaljevanje s 1. strami) zvez s komunisti, ne moremo razigovar-jati in se z njimi ne moremo združiti. Zato smatra vodstvo socalno - demokratske stranke, da je novi dogovor nennijev-cev o sodelovanju s KPI resna ovira, ki je zavrla proces socialističnega zedinje-vanja. .Istočasno pa je značilno, da socialni demok rati vkljub temu niso zapri i vrat za nadaljevanje razgovorov, temvee so samo stavili določene pogoje, pod katerimi se začeto delo lahko nadaljuje. V sredo, je sledil sestanek ‘PSI, na katerem pa ni prišlo do koničnih zaključkov ■ter se je seja nadaljevala v četrtek iz nalogo, da izdela posebno resolucijo, v kateri je socialistična stranka zavzela stališče tako do sklepov vodstva Saragato vih socialnih demokratov, kakor tudi d", bližnjega kongresa italijanskih demokr-ščarnov, ki bo v Tridentu. 'Nenni je v 'razgovoru iz novinairji zanikal, da' bi prišlo v njegovi stranki do sporov in borbe. Meni pai, da bo šele januarski kongres 'socialistične stranke lahko določil končno politično 'linijo, katere naj se stranka drži v tako važnem vprašanju kot je socialistično zedinjevainije. Toda na te 'Nenni je ve besede moramo gledati kot na besede voditelja, ki hoče pač domače perilo prati v "lastni hiši in hoče torej .nesoglasja kvečjemu prikriti, ne pa razikrivati. Dejstvo je, da se je socialistična 'Stranka 'znašla na usodnem ■razpotju in .se še ne ve, kaiko in kam bo krenila. Nenmijevo sklicevanje na kongres ,pai posredno potrjuje, .da glede zadevnih problemov v samem vodstvu ni soglasja. Od govorn i u rednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d„ v Trstu Vse kar potrebuješ za šolo dobiš d Tržaški knjigarni TRST - Ul. Sv. Fran6iška 20