Lex Kolisko-Axmann v popravljeni izdaji — sankcioniran. A Znan je predlog deželnega poslanca dr. Koliska, ki ga je stavil v dež. zboru nižjeavstrijskem 1. 1902. Popravil ga je nato poslanec Axmann ter ga predložil v letošnjem zasedanju deželnega zbora nižjeavstrijskega, misleč, da zadobi ta zakon najvišje potrjenje. Eratka vsebina tega predloga je, da mora biti učni jezik Tseh ljudskih šol na Nižjem Avstrijskem edinole nemščina. Vlada se je izrekla takoj proti temu zakonu, češ, to nasprotuje temeljnim zakonom, posebno členu 19., in da zaradi tega ne predloži zakona v najvišjo sankcijo. A kljub tej izjavi je dal dež. šol. svet zapreti češko šolo na Dunaju in ravnokar beremo po časopisih, da je odpovedano stanovanje dotični šoli — iz narodnega šovinizma. Eer so izprevideli pravicoljubni krščanski socialisti — ta vzor stranka naših klerikalcev — da morajo n^kaj storiti proti naraščajoči češki nevarnosti in da si ohranijo vsaj par let še svojo moč in popularnost — zakaj obče znano je, da pada vpliv te stranke rapidno in ne bo dolgo časa, ko pade tako sijajna stranka v kup pepela, ko se bo reklo Bje bilo" — so stavili poslanci dr. Lueger, pl. Freudenthal, Hofbauer in drugovi dne 16. aeptembra t. 1. v deželnem zboru nižjeavstrijskem sledeče predloge: § 1. Poslovni jezik deželnega zbora je nemški. § 2. Uradni in poslovni jezik deželnega odbora kakor tudi podrejenih organov in nastavljencev, okrajnih in občinskih zastopov ter njih uradaikor je nemščina. Ta določba velja tudi za mesta z lastnim statutom. § 3. Za sklepe deželnega zbora o predIagani izpremembi tega zakona veljajo tista določila kakor za sklepe o preosnovi deželnega reda. § 4. Ta zakon stopi v veljavo z dnem razglasitm § 5. V izvršitev tega zakona se pooblašča minister za notranje zadere. Drugi zakon se glasi: Zakon, tičoč se učnega jezika na realkah in učiteljiščih: § 1. Učiii jezik na državnib in deželnib. realkah je nemščina. Zasebne realke imajo pravico izdajati državnoveljavna izpričevala le tedaj, ako je njib učni jezik nemščina. § 2. Učni jezik državnih in od dežele vzdrževanih moških in ženskih pripravnic je nemščina. Druge zasebne pripravnice imajo pravico izdajati državnoveljavna izpričevala v smislu § 69. drž. šol. zakona le tedaj, ako je njih učni jezik nemščina. Dne 2. t. m. so poročali razni dnevniki, da je ta zakon dobil najvišje potrjenje. Eake posledice bo imel ta zakon na politiško življenje avstrijskib narodov, je težko prerokovati, posebno kdor pozna podrobneje srce in obisti avstrijskih politikov. Eako krivičen, da ne rečemo naravnost brutale.u, vsaki pravici v obraz bijoč je ta zakon, naj dokazuje le nekaj malo štatistike. Po zadnji štetvi je bilo na Nižjem Avstrijskem 132.968 Cehov brez Dunaja, a na Dunaju je bilo 299.412 Cehov, ki se sicer niso pripoznali vsi kakor Cehi iz raznib, lahko umevnib vzrokov, a vendar se jib lahko prišteva čehom, zakaj bili so vei ti ljudje rojeni v čeških okrajib, in sicer v čeških okrajih Ceške 180.922 ljudi, v čeških okrajih Šlezije 5182. Paktično je pripoznalo pač le 78.836 Ijudi, da je njih občevalni jezik češčiaa. Še zanimivejša je štatistika čeških otrok na Dunaju, ki so ali že godni za šolo, t. j. šolobiskujoči, in pa za šolo negodnib, t. j. v starosti pod 7 let. Vseh čeških otrok, t. j. takih, ki se pripoznavajo Cehom, je okroglo število 20.000, natančneje šteto — do desetega starostnega leta — 18.928. Po posameznih okrajib se ti otroci razdele na podlagi uradnega izkaza 1. 1907/8., ki so obiskorali nemške šole, tako-le: I. okraj 83 šolarjev, II. 725, III. 789, IV. 158, V. 551, VI. 115, VII. 127, VIII. 129, IX. 256, X. 1706, XI. 372, XII. 440, XIII. 251, XIV. 625, XV. 145, XVI. 933, XVII. 577, XVIII. 287, XIX. 194, XX. 1316, XXI. 395, skupaj 9723 šolarjev, dalje je še v nemških meščanskib šolah 1445 češkib otrok, po zasebnih 787, skupaj tedaj 11.955. In ti otroci morajo obiskovati izključno nemške šole. Šolsko društvo rEomenskyM vzdržuje dve šoli, in sicer v X. okraju Quellengasse eno s 7 razredi, ki jih obiskuje 844 šolarjev, in eno v III. okraju Messenbausergasse z 2 razredoma in 81 šolarji. Na podlagi teh števil pridemo do zaključka, da je na Dunaju po štatistiki 1. 1907/8. — v letu 1909. gotoro še več — 12.880 otrok, ki jim je — po avstrijskih zakonih — zabranjeno — Izobražeratl se na podlagl materinščine. Ti zakoni veljajo za Dunaj ia za češki narod. A oglejmo si tisti zakon, ki pa je veljaven za Eranjsko, io sicer za nemški narod. Po uradnem izkazu za 1. 1907/8. je na Eranjskem 4400 nemških otrok — ti namreč pohajajo nemške šole, a koliko je v resnici rojenih Nemcev, o tem molči uradni izkaz c. kr. dež. šol. sveta — ki imajo nič več in nl5 manj kakor 30 javnih ali 7-67% in pa 10 za« sebnib nemškib šol, skupaj 40 šol. Eo bi vladala v Avstriji enakopravnoat, potem bi morali imeti Čehi na Dunaju po kranjskih zakonih nekako 120 ljudskih šol, bodisi javnih ali zasebnih. Vsak nadaljni komentar bi bil odveč — zakaj živimo pa6 v državi neverjetnosti. Zakaj so predlagali krščanski socialisti citirani zakon, je umevno. S tem zakonom so prišli v položaj, da izženejo takoj vsakega češkega in Jsploh slovanskega učitelja takoj z Dunaja in sploh Nižje Avstrijskega, kakor tudi iz Solnograškega, Predarlskega in Gornje Avstrijskega. S tem zakonom ao zaprta vrata tudi slovenskemu učiteljstvu na Dunaj, kjer je sedaj pač dobil ta ali oni slovenski učitelj svoj kruh. Nekaj dni po sprejetju imenovanega zakona v nižjeavstrijskem deželnem zboru se je pečal tudi kranjski deželni zbor z euako postavo, ki je znana pod imenom lex JarcTavčar. Badovedni smo, ako je ta zakon prišel že do ministrskih miz in kaka usoda ga čaka. Menda je bil oni predlog stavljen le za nekako slepilo javnosti in da bo strohnel v miznici kakega nemškega svetnika v ljubljanski vladni palači. Naloga nSlov. Enote" je, preskrbeti zakonu veljavo, drugače je bila vsa ona razprava le gola — komedija!