Vestnik. Imenovanje. Presvitli cesar je z Najvišjim odlokom z dne 17. grudna m. 1. imenoval za bodočo šestletno dobo udom deželnega šolskega sveta kranjskega in sicer kot zastopnika cerkve gg. stolnega prošta in vodjo bogoslovnih ved v Ljubljani dr. L. Klofutarja in veroučitelja na tukajšnjem učiteljišči A. Kržiča; kot zastopnika učiteljstva pa gg. ravnatelja tukajšnje realke dr. R. Junovvicza in nadučitelja v Kranju J. Pezdiča. G. J. Pezdič je imenovan na mesto g. Andreja Praprotnika, šolskega ravnatelja v pokoju in g. prof. A. Kržič pa na inesto g. prof. Tomo Zupana. Gosp. ravnatelj A. Praprotnik je bil ud deželnega šolskega sveta celih 25 let. Znano nam je, da si je pridobil v tem času premnogo zaslug za razvoj slovenskega šolstva in blagor slovenskega učiteljstva. Gosp. prof. Torno Zupan je bil ud deželnega šolskega sveta 12 let. V tem času spletel si je gospod profesor kot vnet duhovnik, kot vrl narodnjak in kot izboren šolnik krasen venec nevenljivih zaslug za cerkev, slovensko šolstvo in rodoljubno učiteljstvo. Prepričani smo, da govorimo iz src vsega slovenskega učiteljstva, ako izrekamo na tern mestu uzornima bivšima udoma deželnega šolskega sveta najiskrenejšo zahvalo za njihov trud in naklonjenost do slovenskega učiteljstva. Zagotovljena bodita obadva gospoda, da Vaju ohrani slovensko učiteljstvo v trajnem in bvaležnem spominu! Umrl je 3. t. m, Koželj Frančišek, učitelj v Velikih Poljanah. N. v m. p. — Dne 13. t. m. je umrl Karol Bernard, nadučitelj na Jesenicah na Gorenjskem. Naj v miru počiva! Osobne vesti. Kristina Zadnikar, učiteljica v Šiški, je izstopila iz službe; začasno jo nadomestuje Jakobina Tomec. Ivana Tominec, učiteljica na Vrhniki, je dobila zaradi bolezni odpust; nadomestuje jo izprašana učiteljica Franja Eržen. Četrti j,Yečer" Slovenskega učiteljskega društva bode dne 6. svečana. Predavala bodeta gg. A. Žumer in E. Gangl. Za wučiteljski konvikt" je darovala gdč. Justina Lavrič, otr. vrtnarica in izprašana učiteljica v Ljubljani kot ,,inalo novoletno darilce" 4 K. Dal Bog blagi darovalki rnnogo posnemovalk! G. Matija Petrič, učitelj v Strugah, je postal v smislu § 7 društvenih pravil ustanovnik društva ter poslal v ta narnen za tekoče leto 10 K. Slava prvemu ustanovniku! G. Zajec Josip, nadučitelj v Velikem Gabru in č. g. Fr. Dimnik, kaplan v Leskovcu sta podarila vsak po 1 K. Bog povrni! Čast. gospod Ivan Vrhovnik, župnik Trnovski v Ljubljani je podaril 6 K. Bog povrni rodoljubnemu dobrotniku, učiteljstvu pa nakloni še mnogo tacih prijateljev! Na učiteljišči v Ljubljani je popolniti s početkom druzega poluletja mesto glavnega učitelja za niatematiko in prirodoslovje kot glavna predmeta z nemškim in slovenskirn poučnim jezikom. Prošnje do dne 8. svečana deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. Popotnikov koledar. Ravnokar je zagledal beli svet in se dobiva pri podpisanem uredništvu ^Popotnikov koledar" za slovenske učitelje 1895, s popolnim imenikom šolskih oblastnij učiteljišč, ljudskib šol in učiteljskega osobja po južnern Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanji v začetku šolskega leta 1894/5. Cena elegantno v platno vezanemu komadu 1 gld. 30 kr. (po pošti 1 gld 35 kr.) Naroča se najbolje s poštno nakaznico. Uredništvo ^Popotnika", Maribor Reiserstrasse št. 8. 100 goldinarjev pisateljske nagrade je podelil sl. deželni odbor kranjski na prošnjo predsedništva .Slovenskega učiteljskega društva" spisateljema I. in III. zvezka ,,Pedagogiške knjižnice" in sicer g. J. Ravnikarju za prevod Kornenskega BDidaktike" 70 gld. in g. J. Dimniku pa za .Domoznanstvo v ljudski šoli" 30 gld. Skušnja učiteljske sposobljenosti za ljudske in raeščanske šole trajala je pri c. k. izpraševalni komisiji v Kopru, pod predsedništvom Ivana viteza Revelantija od 12. do 28. novembra pr. leta. K skušnji oglasilo se je 44 učiteljev in učiteljic in to 6 za meščanske šole, 16 za ljudske šole z italijanskim poučnim jezikoin, 3 za hrvatske ljudske šole, 15 za slovenske ljudske šole, 3 za francoščino in 1 za popolnilno skušnjo iz nernščine. Sposobljenim so se imenovali za italijanske ljudske šole: Arnerič Evgenija, Luzzato Lidia, Malta Alice, Mini Adela, Polanec Evgenija, Treves Ina, Giraldi Ivan, Macor Josip, Toros Viktor, vsi iz Trsta; potem Calcagni Marija iz Pulje, Cortese Fausta iz Pirana, Bretz Karol iz Rovinja, Perco Cezar iz Monfalcone-Tržiča, Verzegnassi iz Fiumicella, Medeot Anton iz Tržiča, Zorzenon Fran iz Cervinjana. Za hrvatske Ijudske šole: gospica Galovič Pavla, sposobljena tudi za slovenske šole in za nemščino in italijanščino kakor predmet, iz Moščenic v Voloskein okraji, in Rajčič Albert iz Draguč, Bačič Josip iz Sovinjaka. Slednji z odliko. Za slovenske ljudske šole: Carneli Ainalija iz Ternovega, Krajnik Franjica iz Podmelca, Melher Marija iz Kostrivnice, Kornac Marija iz Kojskega, Vuga Justina iz Rifenberga, Ipavec Peter iz Temnice, Orel Fran iz Dvorca, Burdijan Ivan od sv. Antona pri Kopru, Ravbar Josip iz Zgonika, Kotnik Fran iz Višnjevika, Starec Luka iz Kobiljeglave, Kermac Anton iz Vrat, Šemrl Ivan iz Gerknice in Čuček Josip iz Vatovlj. Odliko je dobil učitelj Kotnik. Izpraševali so slovenske učiteljske moči gg.: ravnatelj Markelj za računstvo, fiziko, risanje; profesor pl. Kleinrnavr za slovenščino, nemščino, pedagogiko in metodiko; okrajni šolski nadzornik Kožuh za zgodovino, zemljepis in telovadbo; prof. Kristan za naravoznanstvo. Za francoščino dobile so usposobljenje: gdč. Almerigogna Marija, uže prej izprašana učiteljica ljudske šole v Kopru (z odliko) in Meneghello Marjeta, Benedičič Ida iz Trsta. Izmed vseh učiteljev in učiteljic napravilo jih je 26 skušnjo iz nemščine kakor poučni predmet na nenemških šolah. . Skušnjo za meščanske šole napravili sta dve gospodičini učiteljici iz Trsta: Mrak Elvira in Pavlina lda. Obe iz matematike, natoroznanstva in natoroslovja. Ostali, ki niso tu imenovani so delom odstopili, delom propadli. V občein bil je vspeh dober. Prihodnje skušnje meseca maja 1895. Yažna razsodba. Dne 14. listopada 1. 1. se je vršila pri c. kr. upravnem sodišči obravnava vsled pritožbe učitelja Maksa Ivanetiča s Kranjskega, zoper odlok c. kr. ministerstva za nauk in bogočastje zaradi doplačila, ker je imenovani učitelj vrnivši se v drugo leta 1889. od službovanja v Bosni, oslal šest mesecev brez službe in plače. Gospod učitelj se je zastopal sam. G. kr. upravno sodišče je sicer potrdilo odlok c. kr. ministerstva, češ da je utemeljen v zakonih, vendar ima pravda per varios casus, per tot discrimina rerum ta vspeh, da se imenovanemu učitelju štejejo vsa leta od leta 1874., tedaj tudi službovanje v Hercegovini in drugo v Bosni, ter se inu pripoznata dve starostni dokladi in doplatek istih. Nova šolska klop. (Patent Rozman.) Klop, kakor jo kaže slika, ki sicer ni popolna, irna v zuožji mrežo, da pade blato od nog skozi njo in se ga z obleko ne vzdigne. Dvignena je 15 cm od tal, kar vzviša otroka v obzorje učiteljevo in stori, da lahko pregleda če prav kažejo in dobro pišejo, tudi vidi brati iz njih bukvic. Pri izstopu in vstopu pa odstrani prag, na katerem se otroci radi spodtikajo in po njem uverajo. Minusdistanca, ki je prvotna od 0 do — 7, navadna krog 4 cm stori, da sede otroci pokonci, da se ne naslanjajo na prsi, da imajo roki do komolca na klopeh in se ne igrajo pod njo, ker spodaj ne vidijo. Vzdignivši se otrok dvigne z jedno roko bukvice, z drugo pa prekucne priprsni del pulta na tintnikov pokrovec, ki je uiehko prevlečen. Sedež za njiin se vzdigne in otrok stoji v prostoru širokosti sedeža in plusdistance popolnoma prosto, ter se lahko obrača, lahko izstopi, lahko telovadi, lahko zvršuje ročna dela brez vsake najmanjše zapreke. Kadar se zdrgnejolate vpodnožji, ali hudobnež izdere priprsni del pulta, kar se ne zgodi navadno, kei* rau ni prilično, da se narediti nove late, nov priprsni del in klop je zopet v poprejšnjem stanji, kar stane le par vinarjev, drugega se na klopi ne more zgoditi. Sedež in naslanjalo sta primerno po telesu zbočena, in po- lica je pred koleni, otrok se ne more v njo opirati. Nogi mu ležita lahko na podnožji, sedi zmiraj v vrsti nazaj naslonjen pokonci in popolnoma ravno. Klopzavzame za^plusdistanco manj prostora kot stara, otroci so torej na manjšein pro- storu in bolj pregledni, ka- kor v starih; imalepopodobo in bo krasota vsaki učilnici. Sostava je prosta, vsa po napahu brez vsa- kega cveka, razven v podnožji, kažesame ravne črte, torej lahko delo brez vse izrezbe. To stori klop ceno, povprečno 12 kron dvosedežna, 6 kron sedež trajno pobarvana, kar za vporabo. Izdeluje jih po patentnikovem navodilu in pod njegovim nadzorstvom lahko vsak mizar se-ve, da le vsled licence. Za trdnobo in dobroto garantira se brezmejno. Licenca se da vsakemu, ki se skaže zmožnega in patent tudi proda. Zahvala. Gospod profesor Bezenšek v Plovdivu poslal je podpisanemu 15 eksernplarov knjižice ,,Stariši, podpirajte šolo!" z željo, naj se razdele knjižice za novoletno darilce starišem tukajšnjega šolskega okoliša. Za ta blagodušni dar se velecenjemu gospodu darovatelju najtoplejše zahvaljuje šolsko vodstvo v Postojini dne 1. prosinca 1895. Janez Thuma.