GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1939-40 OPERA ^ q GEJZA DUŠIK: L5 MODRA ROŽA Din 2-50 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1939/40 <<*■> STE V. 13 OPERA UREDNIK: M. BRAVNIČAR GEJZA DUŠIK: MODRA ROŽA PREMIERA 27. APRILA 1910 Pred leti je naše gledališče uprizorilo revialno opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, ki jo je zložil Jara Beneš. To je bila prva opereta češkega porekla, ki je prišla po svetovni vojni na slovenski oder. Njen uspeh je bil na našem odru tako velik, da je odprl vrata še številnim drugim češkim delom, ki so si nato sledila v repertoarju našega gledališča in za nekaj časa izpodrinila dunajsko in madžarsko opereto iz našega sporeda. V »Svetem Antonu« se lepo družita češki in slovaški element; po vsebini, okolišu in glasbi pa bi jo lahko uvrstili med izrazito slovaško tvorbo, čeprav so bili njeni avtorji Čehi. Drugačna je Dušikova »Modra roža«, ki prihaja iz samostojne Slovaške. Nastala je že v novih razmerah, lansko leto je imela premiero in že po kratkem času je doživela svoj prvi jubilej petindvajsete ponovitve. Slovaške narodne prvine ne igrajo v tem delu nebene vloge. Ne besedilo in niti glasba ne izdajata okoliša, v katerem je »Modra roža« nastala. Libretist dr. Braxatoris in skladatelj Gjjza Dušik se držita v tem delu vzorov dunajske operete z mednarodnim sižejem in jaz- IOI zovsko glasbo brez narodne primesi. Skrivnost uspeha »Modre rože« jc v učinkovitem besedilu in v nekoliko neobičajni vsebini s kriminalno in zlasti danes aktualno vohunsko snovjo, ki spominja malo na francoske filmske vzore, ter v dokaj spretni lahki glasbi, ki jo povprečni poslušalec dojame že pri prvem srečanju z njo. »Modra roža« je postala zastopnica slovaške operete, ki se uprizarja v vseh večjih slovaških krajih.' Sprejeta je tudi v spored dunajskega operetnega gledališča. Ker je delo i v snovnem i v glasbenem oziru nedvomno doseglo raven sodobne evropske operete, ga lahko sprejemamo v naš repertoar vkljub temu, da nam ne prinaša tistega, kar nam je češkoslovaška opereta doslej nudila: živopisne narodne folklore. Gejza Dušik, skladatelj »Modre rože« se je že kot gimnazijec v Bratislavi mnogo ukvarjal z glasbo in dosegal prav lepe uspehe s svojimi skladateljskimi prvenci, raznimi kupleti in parodijami na profesorje. Prvotno ni imel namena izbrati glasbo za svoj življenjski poklic. Vpisal se je na medicinsko fakulteto in se namenil postati zdravnik, toda glasba mu tudi tu ni dala miru: naskrivoma je komponiral ter prestopil na konservatorij na Dunaju, kjer je študiral skladbo pri prof. dr. Evgenu Zadorju. Dunajska operetna šola je imela na mladega Dušika velik vpliv. Še ko je bil na konservatoriju je neko dunajsko založništvo izdalo 12 njegovih skladb (šla-gerjev), ki so prevedene v nemški jezik imele izreden uspeh po vsej Nemčiji, pozneje pa tudi v Franciji in Belgiji. Prva Dušikova opereta, zložena še na češko besedilo, je bila »Tisoč metrov ljubezni« in je bila prvič uprizorjena leta 1936. v Slovaškem narodnem gledališču v Bratislavi. Njegova druga opereta »Ko se razcvete novi maj« je doživela še večji uspeh od prve. Igrali so jo v Pragi in v vseh drugih večjih mestih prejšnje republike. V svojih prvih 102 skladbah in v omenjenih dveh operetah sc je Dušik priložnostno posluževal motivov slovaške narodne pesmi, pa tudi v naslednji opereti, ki jo ima v delu, bo prevladovala slovaška narodna motivika in obiležje, kakor je izjavil skladatelj v nekem razgovoru. Operete z nacionalno češko in slovaško potezo so našle pri našem ob- Gejza Dušik, skladatelj »Modrc rože« činstvu vedno veliki odziv, zato predvidevamo, da bo »Modri roži« sledila na našem odru Dušikova najnovejša opereta, prepojena z značilnostimi slovaške zemlje in s toplo mehkobo in temperamentnim ritmom slovaške narodne glasbe. Takšna dela nam bodo vedno dobrodošla in imela bodo prednost pred drugorodnimi, naši bitnosti nosorodnimi. * 103 Skladatelj Cejza Dušik se je rodil i. aprila 1907. v Zavari (za-padna Slovaška). Po maturi na gimnaziji v Bratislavi se je vpisal na dunajski konservatorij, kjer je študiral kompozicijo. Sedaj živi v Bratislavi in je direktor »Zveze slovaških avtorjev«. »{. Libretist »Modre rože« dr. Pavel Braxatoris se je rodil 2. februarja 1909. v Senici na Slovaškem. Je stalni sodelavec skladatelja Dušika, ki mu je napisal besedilo tudi za opereto »Ked rozkvitne maj« in za najnovejše Dušikovo opereto »Tožba po domje«. Živi v svojem rojstnem kraju, Senici, kj~r je sreski načelnik. Slovaška glasba Na Slovaškem so bili pogoji za razcvet samostojne glasbene kulture povsem drugačni, kakor na Češkem in Moravskem. Slovaška glasba je naredila pred letom 1918. razvoj, ki je sličen tistim glasbenim ki 1 tv ram, ki so nastale v času romantike in v času romantičnega presojanja ljudskega življenja in ljudske glasbe. Ubrala je folkloristično smer, ki stremi po nacionalnem svo stvu z imitacijo ljudske glasbe ali z naslanjanjem na njo. Skladatelji te predvojne generacije so hodili študirat kompozicijo na konservatorij v Budimpešto, na Dunaj, pa tudi v Lipsko. Lastnih šol, kakor je bil konservatorij v Pragi ali oglarska šola v Brnu, takrat Slovaška še ni imela. K tej generaciji spadajo: Milan Lichard (24. II. 1853.), »De-sider Lauko (8. XI. 1872), Viliam Figuš - Bystry (28. II. 1875.) t’Čcnec budimpeŠtanskega konservatorija, skladatelj uspešnih pesmi: žborov m ljudske opere »Detvan«, dalje pomembni zbiratelj narodnih pesmi Nikolaš Schneider — Trnavsky (2$. V. 1881), učenec 104 praškega in dunajskega konservatorija, avtor pesmi, zborov in izdajatelj slovaških narodnih pesmi; Mikolas Ruppeldt (25. V. 1881.), učenec konservatorija v Lipskem, in Mikolas Moyzes (6. XII. 1882), učenec peštanskega konservatorija, ki je pisal poleg pesmi tudi cerkveno glasbo. Njim se pridružuje vrsta skladateljev mlajšega rodu: jan Kraško - Zapotocky (* 13. VII. 1893), Jan Valastan - Dolinski ("'15.I.1892) Franjo Dostalik (* 27. II. 1896), skladatelj treh sonat za violino, pesmi, zborov in opere »Raduz in Mahulena« (1925-26) in dr. Politična samostojnost Češkoslovaške pomeni preobrat tudi v slovaški glasbi. Dala je Slovaški kulturno središče Bratislavo, Komenskega univerzo in slovaško Narodno gledališče. Za Slovaško so bili s tem ustvarjeni pogoji za nastanek nepretrganega glasbenega razvoja. Ustanovitev glasbene akademije v Bratislavi, prve glasbene visoke šole, je te pogoje še povečala. Dejansko je na Slovaškem nastopila nova skladateljska generacija, ki ni bila usmerjena samo folkloristično, temveč je bila vplivana od moderne evropske umetnosti in ji ni bilo treba iskati izobrazbe na tujih zavodih. V Bratislavi se je razvilo živahno, novo glasbeno življenje, ki so ga podirali tudi nekateri češki glasbeniki in skladatelji. V Bratislavi je deloval Oskar Nedbal kot ravnatelj tamkajšnjega gledališča. Od mlajših je bil v Bratislavi Zd. Folprecht (26. I. 1900), rojen na Češkem, učenec Vitezslava Novaka in J. B. Foersterja, dirigent na bratislavski operi in skladatelj. Nekaj časa je tam deloval tudi mladi češki skladatelj Vsa Krejči. Zvezo med starejšo in mlajšo generacijo slovaških skladateljev predstavlja Frico Kafenda ('f 2. XI. 1883. leta), učenec konservatorija v Lipskem, ki je kot profesor na glasbeni akademiji v Bratislavi vzgojil veliko slovaškega skladateljskega naraščaja. Med mlajšimi je najbolj nadarjen Aleksander Moyzes (* 4. IX. 1906). avtor orkestrskih in komornih skladb in 105 oper moderne smeri. Mnogo obetajoč talent je tudi Evgen Suchon (’■' 2$. IX. 1908). Velika glasbena nadarjenost Slovakov, ki se je začela tako mnogo obetajoče razvijati v novih političnih in kulturnih razmerah, nas navdaja z velikim upanjem za bodočo glasbeno kulturo v Češkoslovaški. (Vi. Helfert: Glasba v Češkoslovaški republiki. (Izvleček.) Slovaško narodno gledališče o S 6. oktobrom (leta 1938) se je tudi »Slovenske narodne divadlo« v Bratislavi preusmerilo v Čas, ki zahteva novega duha in dela 1—■ tako mi je rekel operni dramaturg Štefan Hoza. »Z ustanovitvijo samostojne Slovaške je tudi gledališče izgubilo običajnega upravnika in ravnatelja in ga poslej vodita šef opere in šef drame. Težko nam je še govoriti o lastni gledališki kulturi, kajti kar smo imeli, smo dobili od Čehov, zdaj smo pa tudi v tem oziru krepkeje prijeli za lopato in rovnico. Že sedaj imamo nekaj novih domačih dram, operet in celo oper! Slovaško gledališče je še v težkem položaju, toda s trdim delom sc bomo počasi dokopali do cilja. Ko je novo vodstvo bratislavskega gledališča izdalo proglas na prebivalstvo, se je prijavilo že mnogo rodoljubov za stalen obisk predstav; tudi s te strani se kaže večja povezanost slovaškega naroda z njegovo mlado kulturno rastjo. Namen našega gledališča je, dati narodu narodne hrane, vlivati pogum in ga utrjevati v ljubezni do slovaške besede in pesmi ter v narodni zavesti, vendar pa brez tendenčnih poudarkov, ki so umetniško škodljivi.« Iz teh besed opernega dramaturga o smotrih in ciljih slovaškega gledališča sem spoznal, da je delo Slovakov polna optimizma In ljubezni do domače gledališke kulture, usmerjeno v pravo pot. Tako gledališko delo, ki je tesno zvezano z narodnim življenjem, mora roditi uspeh. V razmeroma kratkem času so si že ustvarili lep repertoar domačih del. Najbolj priljubljena dela so: izmed štirih oper »Detvan« od Fi-guša - Bistryja iz dobe kralja Matjaža in moderna opera »Stella-Holoubek«, ki jo je zložil mladi modernistični skladatelj Aleksander Moyzes. Med domačimi operetami pa prednjačijo »Ked rozkvitne novi maj«, »Modra roža«, ki si z ljubljansko uprizoritvijo utira pot v svet, ter najnovejša »Tožba po domje«, katere premijera bo te dni v Bratislavi. Vse tri operete so delo popularnega komponista G. Dušika. Poleg domačih dramskih in glasbenih del pa vsebuje njihov repertoar tudi bogato izbiro tujih klasičnih dramskih in opernih del, kar dokazuje, da prav nič ne zaostajajo za prizadevanji drugih velikih odrov. Ogledal sem si nekaj predstav, pa sem se mogel prepričati, da je bila njihova izvedba na dostojni višini slovaškega reprezentančnega gledališča. Številni ansambel, tako dramski kot operni in . operetni, je izredno srečno izpolnjen po večini z domačimi močmi. Lepo v,igran orkester ter izvrsten balet pa bi bila v čast vsakemu gledališču. Ko stopa danes mlado slovaško delo z opereto »Modra roža« prvič tudi pred slovensko javnost, je gotovo želja Slovencev kot Slovakov, da se ta kulturna vez dveh malih slovanskih narodov čimbolj učvrsti in se medsebojno bolje spoznamo in vzljubimo. S to željo v srcu pozdravljamo današnjo premiero z bratskim slovaškim pozdravom: Na straž! E. Frelih 107 Razno Nova opera Dariusa Milhauda. Znani francoski moderni skladatelj, avtor opere »Christophe Colombo« je imel nedavno premiero svoje nove opere »Medee« v flamskem gledališču v Anversu. Besedilo za to delo je napisala Madeleine Milhaud. To opero je Milhaud zložil po naročilu francoske vlade, zaradi vojne je prevzela njeno krstno izvedbo nevtralna Belgija. Rudolf Frimml, skladatelj uspele operete »Rose-Marie«, ki je bila tudi filmana, je nedavno praznoval svojo šestdesetletnico rojstva. Frimml je po rodu Čeh, ki je že kot otrok prišel s svojimi starši V Ameriko. Zložil je mnogo operet, svetovno ime pa mu je priborila edino le »Rose - Marie«. Prva sovjetska opereta v Sofiji. V Sofiji uprizarjajo v gledališču »Kooperativ« z velikim uspehom sovjetsko opereto »Zaroka v Malinovki«. Nova bolgarska opera. V začetku maja t. 1. bo v Sofiji krstna predstava nove opere »Salambo«, ki jo je zložil mladi bolgarski skladatelj Vaselin Stojanov. Besedilo je napisano po znanem isto-imenem Flaubertovem romanu. Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. 108 A LEKHRHR mr. R. U5TRR LlUBUFiHR nasproti glaune pošte Oddajalo sezdraulla no recepte useh bolniških blagajn. — Priporoča mallnouec pristen, narauen u useh množinah. — Orlg. norueško ribje olje, sueže, naj-flnejše vedno u zalogi. — Naročila točno po povzetju l Klavirje, gosli, čela, saksofone, trompete, klarinete Hohner harmonike in vse glasbilne potrebščine od šolskih do prvovrstnih izdelkov kupite najceneje pri VVARBINEK Miklošičeva 4 Garantirano mojstrsko popravilo in izboljšanje glasu pri vseh glasbilih A. JANEŽIČ LJUBLJANA FLORJANSKA ULICA 12 - 14 iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Galanterijske in modne potrebščine Šolske, pisarniške in kjigoveske potrebščine na debelo in na drobno___________________ Knjigoveznica,, industrija šolskih zvezkov in poslovnih knjig,____________ GEJZfOUSIK roza DIRIGENT: R. SIMONITI. Ing. Lenoir, izumitelj Silva, njegova hči .... Caniche, bankir .... Jeanette, njegova varovanka Edmund Duval .... Filip Lenard, reporter Grof Dubois............... Madame Denise .... OPERETA V TREH DEJANJIH (5 SLIKAH) NA^Al Dr. P. BRAXATORIS, PREVEDEL N. ŠTRITOF. REŽISER: D. ZUPAN. I. Anžlovar I. Ribičeva D. Zupan E. Barbičeva B. Sancin M. Sancin E. Frelih Št. Poličev a Stražarji, dame in $ Solo točko »Modf*1 Čas: Koreogra Policijski prefekt..............................Z. Pianecki Jean, sluga.....................................M. Simončič e • • •• I F. Jelnikar, S. Česnik, reporter,! ..............................( F. Kavčič, A. Perko Trije mornarji (detektivi)......................* * * Marki ..........................................T. Mencin Baron ..........................................j- Štular Sobarica .......................................šp. Ramšakova rož; mornarji, družba. Pleše ga Remškar. Sost. ^ Golovin. Blagajna se odpre ob pol 20. Začete 1’arter: Sedež; 1. vrste . . . Din 36'— II.-III. vrste 34 — IV-VI. „ 30- vn.-ix. „ 26 — .. X. XI. „ 22 — „ XII. M 18 — Lože: Lože v parterju . . 110-— I. reda 1 - 5 . . 110-— 6-9 . . 130-— Konec po 22. Dodatni ložni sed^',N>rju Djn 20._ Balkon: I. vrsta II. -III. L II. st: •odaji pri gledališki J jj$M • Predpisana taksa *a P®n 'd j0 21'— 22‘-18-14 — 16-8 — vračunana v cenah. Sedeži I. vrste . Din 12 — „ II- „ • w 10-- .. III. „ . „10- „ iv. „ . . 8-— v. „ . „ 8-- Galerijsko stojišče • n 2’- Dijaško „ . „ 5*— OB LEPI GLASBI, SLADKE BON- BONE! LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 30 Izbira keskov, bonbonov, čokolade, desertov in likerjev. Knjigarna Kleinmavr & Bamberg najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16 SUMI ČOKOLADA, BONBONI, FINO PECIVO, BONBONIERE, LIKERJI, I. T. D. I. T. D. VEDNO SVEŽE BLAGO - TOVARNIŠKA ZALOGA GRADIŠČE ŠTEV. 7 — O POLEG DRAME