.m .i ' ( ''UrL Izdajajo Slovenski franftiSkani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHN F ARLE Y-j a je "Ave Maria" cerkven list in družba Sv. Rafaola cerkveno pripoznana In priporočena. Božična noč, skrivnostna noč. ni jo Bog, (lasi podobo ima človeš-drugačna si, kot ostale noči! Srce trepetajočo te pozdravlja, duša koprneča so ti poklanja. V svatovski plašč je duša odeta, luč. vere skrivnostna je v srcu prižgana. Kot z bršljana vence bi vili. kot z zvonovi bi pritrkavali, tako praznično je v duši nocoj, ko sveta noč širi mehka krila svoja. Pozdravljena tisočkrat! Prinesla si nam luč, prinesla si nam življenje, mir. Odpirajo so nebesa z zvezdicami posejana, vrstijo so v procesijo nepregledno nebeški krilatci, zlato jo njih oblačilo, molitev je vsakt.eri njih dih, pesem pevajo še nikdar prej slišano, saj spremljajo dete na zemljo, dote premilo, ki vsemogoč- "Veliko vam znanim veselje, nocoj vam je rojen sveta Tzveličar." (Hej srce naše je pripravljeno, revno je sicer, toda saj zadovoljen si z jaslicami bornimi, pridi torej v srce naše v božični noči, razsve-\ i dušo s 1 isto lučjo, s lio opravila na hočični večer v svoja top'a koži>ščkn,ra. polnila veliko košaro z oblekcami, ki jih je sešila mlada kneginjica, in z jestvina-mi, ki sta jih izvabila od kuharice. Tako nanolnjeno košaro sta odnesla v vežo, odprla duri ter pogledala venkaj. Bila je strupeno mrzla noč. Sneg je na debelo pokrival zemljo, in pota so bila zmrznjena, ker je deževalo nekaj dni prej Mesce se je bledo svetlika je pomikal po nebesni obli, in nebroj drobnih zvezdic je poredno pomežikovalo v temni modrini. "TTh," vztrepeta Gerda, ko sta stopila na mraz. "No," reče Tvan rezko. "Ali se hočeš izkujati ter se vrniti?" "Ne," odgovori Gerda nakratko, »li glas se ji je tresel. Kristalni blesk poinrznjenega snega sije kopal v svetli mesečini, in samo temne in podolgaste sence, ki so se ostro začr-lavale ob majhnih in velikih skupinah tn in tam stoječega drevja in grmičevja, so motilo kakor skrivnostni strahovi svečano svetlobo Svete noči. Kako grozen stran utegne biti skrit v onihle temah, v onihle gozdičih in v onemle gošča v ju, pripravljen in prežeč, da vsak hip skoči na-plnno ter plane na mimoidoče, si je misli la mala deklica, v kateri so namah oživele vse bajke o ponočnih strahovih. "Kaj se obotavljaš?" i/pregovori k ne ževič, ko sta šla mimo majhnega nasada vitkih, n temno in skrivnostno zročih ielk. "Pospešiva korake, sicer zapazi Ka tarina, da sva šla zdoma, ter pride zn na ma." V resnici pa je tudi dečka prevzemni čedalje bolj strah. Ali tega bi ne maral za cel svet priznati svoji sestrici. "Saj ne moreva nnprej s to težko košaro," zavzdihne Gerdn. "Premenjn jvp roki, Tvan!" Vsled strupenega mrazn so ii bile premrle male ročice že slwo d > cela. Tn tako sta se le z velikim naporom ir premagovanjem privlekla nekako za ( no miljo daleč ter dospela na vrh ne-previsokega griča, ob čegar vznožju je 'locoj svečano bdela precej velika vas. Natanko sta že slišala ubrano zvonen.jc iz stolpa vaške cerkve ter videla luči svetlih plamenic, s katerimi si je razsvetljevalo verno ljudstvo pot, hiteč v cerkev k polnočnici. "Že več kakor polovico pota imava za sabo," vzklikne veselo Tvan, ko sta postavila košaro na tla, da se nekoliko od-počijeta in oddahneta. A še težje kakor navzgor se je šlo po strmem klancu navzdol s težko košaro. Drselo in polzelo je tako. da sta'otroka vsak hip zdrčala za nekaj stopinj navzdol. Vsaka taka drča pa se je končala s težkim padcem. Tako je Gerda izgubil i med tem zimski čižemček z leve noge, a Tvan se je jako hudo pobil 1111 glavi "Ali prideva še živa odtu!?? zaihti (lorda, ker jo je strašno zeblo v zboselo no-žico. "Nogn in roke mi gotovo odmrznejo. dimes, Tvan." "Prav tako so godi tudi meni," odgovori žalostno Tvan. "Kaj bo, če nama pri nirznejo h košari? Na vsak način jili bo treba potem odsekati." (lorda zaihti po teh besedah še glasneje, in tudi Tvanu so stori i na ko, in namah so mu žalijo oči s solzami. Tako ju jo zeblo, in tako sta bila že izmučen, d'i jima je prešel ves pogum. "Moliva k Detetu Jozuščku," nasve-tuje Gerda. "Morda pa naju vendarle u sliši ter nnju reši, da ne zmrzneva nocoj, Saj sva šla v njegovem imenu z doma." In zares poklekneta otroka na mrzla tla ter pi ičueta moliti xa< no: "O mili Jezušček, najslajše in najljub-kojše dete, ki si bilo rojeno v hlevcu, položeno v jaslice in križano na trdem lesu svetega križa, stoj nama nastrani ter nama pomagaj v tej uri najine silo." To je bila kratka a presrčna molitvi ca, katero ju jo naučila njuna mati. "Tn ne pripusti, dragi .Tožušček, da bi najine roke pritnrznile h košari," doda še Gerda. Nato spet dvigneta košaro. Ali ta je bi la zdaj tako lahka, da sta otroka neznan-bko zastrmela in se začudila. "Najbrž je nama med potjo kaj padlo iz košare," meni Ivan. "Ne, saj je še prav tako zvrhana, kakor takrat, ko sva odšla zdoma, in vidiš, vse reči so še na istem prostoru," reče (jlerda ter odgrne nekoliko volčjo kožo, s katero sta bila pregrnila svoje zaklade. "In, ob," še vzklikne presenečeno deklica," zdaj mi je čisto toplo v noge, in sneg se mi zdi tako gorak pod njimi kakor medvedji kožuh. l'a tudi v roke me prav nič več ne zebe." "Mene tudi ne," krikne Ivan radostno. "Vidiš, Jezus je uslišal najino molitev. Zato pa poklekniva ter se mu zahvaliva iz dna srca." In nedolžna otroka poklekneta v sneg, iz katerega je žehtela prijetna toplota liki iz dobro zakurjene peči. In iz mladih src jima privro iskrene besedo, s katerimi sta se zahvalila Mogu za čudežno le šitev. In ko sta šla po griču navzdol, je bil sneg še vedno tako topel pod njunimi nogami, in košara še vedno tako lahka v njunih rokah. Dospevši v globel sta stopila v prvo ko-čo. Tu je ležala stara žena v postelji te.' kar drgetala mraza, dasi je gorel velik ogenj na ognjišču ter dokaj močno raz-greval borno bivališče. In otroka sta jo ta l. turi, nasproti cerkve Sunt' Eustacliio Vsako jutro je stopil ob šestih v omenjeno cerkev ter v njej preklečal pol un v tilii in pobožni molitvi. .Natanko ob pol-sedmih se je potem prikazal v mašniški obleki pred božjim oltarjem ter opravil sv. mašo. Po dokončani službi božji jo sedel v izpovednieo, kjer je izpovedal vsa kogar, ki se mu je hotel obtožiti svojiii grehov. Tako je v par mesecih zaslul ta monsignor kot najgorečnejši in najljubezni-vejši izpovednik v ltimu, in vsako jutro se je kar trlo pobožnih in spokornih duš okoli njegove izpovednieo. Duhovniki te župnije so si kmalu za pomnili pobožne spokornike monsignoru Delia (Jhiesa. In če je kdo izmed njih obolel, so mu to javili takoj. V takih slučaji'! je iskreni in goreči monsignor neutrudlji vo obiskoval svojega obolelega izpovedali o a. Kadar je bilo treba nesti sv. popotnico umirajočemu, je vselej dovolil to čast ene mu izmed župnijskih duhovnikov, sam pa se je zadovoljil z dijakonsko službo. Duhovništvo cerkve Sunt' Kustachio pripoveduje danes mnogo pripetljajev, kako mirno, potrpežljivo in ljubeznjivo jim je pomagal dobri monsignor ob nji hovi dobrodelnosti med siromaki. Toda nikoli ni vedela levica, kako darežljivo deli dobrote desnica. Kot član bratovščine sv. lioka je rodno posečal njene seje, in nikdar ga ni manj kalo na pogrebnih izprevodih te bratovšči ne. V pogrebnem oblačilu in ,s križem v roki je šel za mrtvim truplom ter pobožno molil za pokojnikovo dušo. Vsak petek se je udeležil tudi pobožnosti svetega kri-ževega pota. Vsakemu katoličanu je gotovo znana 40 urna pobožnost. Župne cerkve enega kraja, ali mesta se namreč dogovore, da imajo zapovrstjo po 4U ur podnevi in ponoči. Prcsveto Rešuje Telo izpostavljeno na oltarju. To pa v ta namen, da bi ne bilo niti trenutka skozi celo leto, ko bi ga ne častilo in molilo vsaj nekaj vernikov. O ponočnem času se vrsti duhovščina in pobožni verniki, vsaka skupina za nekaj ur, v češčenju Najsvetejšega. V liimu je društvo, čegar člani se neprestano udeležujejo 4U urnih pobožnosli v ponočnem času. In to društvo je ilstauo-vil ravno monsignor Delia (Jhiesa, ki mu je bil nekaj časa predsednik, in ni nikdar ; amudil ponoenega češčenja od desetih do dveh v noč, ali od dveh, do šestih v jutro. Smrt papeža Levu XJL11. je prinesla marsikatero izpremembo v vatikunu. Kur dinal Kampolla je bil odstavljen in kar dinal AieiTy Del Val je bil imenovan pa peževim tajnikom. A mgr. Delia (Jhiesu je vendarle še ostal na svojem mestu. In pripoveduje se, da so takrat poslaniki iu ministri bolj upoštevali podtajnika kakor pa tajnika, Skoro vsak večer so je napotil Dellu (Jhiesa zapustivsi Vatikan proti 1'alazzetto di Santa Marta obiskal svojega nekdanjegu in popolnoma osamelega seta. Nekateri trde, du se je silno bal kardinal Merry Del Val tega modrega in učenega Uampollovega učenca ter vedno iskal prilike, da se ga na lep način otrese in iziiebi. Naj bo to že kakor hoče, dej-hlvo je, da je bil mgr. Dellu (Jhiesa nenadoma in nepričakovano imenovan 1. 1908 za nadškofa v Bologui (izg. Holonji). Tako ni bil kardinalu Merry Del Val nič več napoti. Splošno se Nodi, da je mnogo do tega imenovanju pripomogel papežev taj nik kardinal Merry Del Val. To suiunjo potrjuje tudi okolščina, da se ni imenovalo novega bolognskega nadškofa tud; kardinalom začno. Kakor ji* znano, j" imela bolognska nadškofija, ki je ena izmed najvažnejših v Italiji, že odnekdaj kardinale za svoje nadškofe. Kardinalom je bil imenovan šele letos, meseca maja. Bolognčanje so sklenili oo tej priliki storiti nekaj zanj. In zares so jeli nabirati med sabo denarne prispevke ter mu kupili krasen avtomobil. Ali od "Dajte ga meni" jim je odgovoril viso ki cerkveni dostojanstvenik. "Kajti ob tej priliki sem moral zabresti v dolgove." In to je bilo povsem res. Stroški ob kar-dinalskem vstoličenju so silno veliki, t ce Pn 3 g a> J3 a> S ® PQ o w 9) >N O •-9 > M I« QJ O O) X ui C a> > O a> > o o c« C S e« X cS Ep v hc o > n M > C« m naliritne vsote jim je preostajalo še okoli l'ct tisoč lir ($1000). In bili so v silni zadregi, v kakšen namen naj bi porabili *» preostanek. Tako se je zgodilo, da so vprašali kardinala samega /.n svet. kardinal Delia ('liiesa je bil reven in darežljiv na vso moč. Nobenega siromaka se ni smelo odgnati izpred njegovih vrat. Tako .je popolnoma umljivo, da je zelo nujno potreboval imenovano vsoto. Benedikt -X.V. je mož zelo obširnega obzorja in visoko izobražen. Mnogo se je preje pečal s slikanjem religijozniii podob, iesrni zlaga v latinskem in laškem jeziku. Uobro je znan z vsemi modernimi spoiti, pozna temeljito-vojaske zadeve in doma je v zgodovini, modrosiovju, uiiietuosu in literaturi. Benedikt XV. je telesno suhljat in slaboten mož. Njegovo desno rame je za iz-poznauje višje od levega. Toda kadar dvigne svojo glavo, izpoznaš takoj, da imaš pred sabo moža izredno velike duševne sile in železne odločnosti. Čelo mu je lepo in visoko, kakor bi bilo izklesano iz belega marmorja, in obrobljajo ga svet lo črni lasje. Njegove oči so črne, bisti e in presunljive ter kar žare izpod mogočnih obrvi. Usta ima precej velika, a ust nice so tenke in polne izrazitosti. Besede izgovarja s slabotnim glasom, a to pa p >-časi, prevdarjeno in premišljeno, in poslušalec kar ostrini ob jasnosti, s katero izraža novi papež svoje misli in ideje. Oni, ki ga poznajo, pravijo, da se ne da njegovih besed pozabiti nikdar. Nekoč je m »-ral sprejeti nekaj časnikarskih poročevalcev v vatikanu. Le nekaj trenutke >■ se je pogovarjal z njimi, potem jih pa odslovil. Ali v teh trenutkih je povedal to liko, da bi se dalo iz njogovih besed na- pisati kar cele članke. Kajti vsaka beseda je bila važna, a nobena prazna in nepotrebna. Papež govori navadno stoje. 1'ogosto ima svoje nežne aristokratske roke v žepih svojega talarja. Navadno dvigne svojo glavo nenadoma, zre potem nepremično v strop, ali pa skozi okno nekaj časa, zatem pa v pre nepričakovano svoje bistre oči v onega, s komur se razgovarja, kar še poveča silno žarkost njegovega pogleda. Cel svet pričakuje sedaj z napetostjo, kakšno politiko pokaže novi papež v Vatikanu. Kajti kot ltampollov učenec bo prav težko nastopil pot, začrtano po kardinalu Merry Del Val. Kakšno stališče zavzame Benedikt NV. napram italijanski vladi V Kakšne koruke namerava sto riti, da napravi konec krvavi vojni, ki divja in razsaja sedaj po najlepših in naj kuturnc jših deželah v Evropi? Ali bo izku-šal poravnati spor med Francijo in Vatiku nom, kateremu bi se bilo izognilo, da se je nadaljevalo politiko rajnkega kardinala in papeževega tajnika liampolle? Zazdaj je še prezgodaj za tozadevna prerokovanja. Samo čas odgovori tem vprašanjem. Edino to se more reči sedaj zagotovo, da ne bo politika novega papežu podirajoča, ampak ustvarjajoča, ne omahljiva in odločna. tu y Koncem leta. u (jruden je truden, se je že naveliča1, časa voz nam bo v snegu obtičal -kar zazvene kreguljčki kot smeh: mladi Prosinec na novih saneh. (Oton Župančič.) Vsako bitje in vsaka stvar na tem svetu ima svoj začetek, obstanek in konec. Vs.-življenje, vsi začetki, obstanki in konci pa izvirajo iz neskončnega bitja, ki mu pra vimo Bog, Ta je uredil svet in celo stvar stvo tako, da je človek in vsi- njegovo de lovanje v neposredni in tesni zvezi z lin nivo in s časom, k'i je zopet, uravnan in razdeljen po prirodnih dogodkih in kre taliju nebesnih svetov. In vse to, človek, priroda, čas, in vsa nebesna telesa se rav nujo po večnih zakonih, ki jih jim je postavil vsemogočni Bog ob stvarjenju sve-ta, harmonično in brez prestanka. Vsa ta harmonija pa neizmerno poveličuje in iz pričuje brezmejno modrost neskončnega bitja, Boga. Ob opazovanju vsakdanjih dogodkov vi dimo, da hiti vso za nekim ciljem, za svo jim koncem, ki bi moral bili vsaki stvari eilinole Bog, Krona vsega stvarstva božjega je člo vek. Ali tudi ta je podvržen naravnim zakonom. V otroških letih je veličina in lepota njegove duše najpopolnejša, in človek je takrat najbližji svojemu stvarniku, nebeškemu Očetu. i'a čas liiti dalje, m iz otroka zraste človek v krepkega mladeniča, kateremu je vse božje stvarstvo naj-krasnejši iu najmikavnejši vrt, nasajeu s samim žlahtnim drevjem in posut z deli-tečimi cvetlicami, iu ves svet se mu zdi ena sama krasna in sladka sanja. Toda le nekaj hipov traja ta mamljiva sanja, in iz idealnega mladeniča t,e izlušči zrel mo/., /.,i UaU'iega na .t i,.i s daj dob.i piv-dvarnega in treznega dela, dokler mu ne lzoipa lo tlelo vseli sil 111 moči, dokler ga lie potiepije po ramah oslabela starka, siva sLai ost, ter ga ne spomni skorajsnegu Konea. v ^ Ivo se ogieje žarko solnce na sinjem j^j-ou, Ko zapnnjajo gorki veuovi iz lupiegiv juyu, se -i'uzuje vse veUcastvo in krasota i-esLie m Dujiie ponuaui po klijoci pri-roui, v eeiner se razodeva najizrazitejše 1'ozja vsemogočnost. Uora zazelem, gaj za • Kiije m vrtovi zaceveto— vsepovsod za diha mlado življenje. in tisto gorko, žehteee in zoreče poletje i! Kdo bi se ne naslajal ob pogledu Ua dehteča iu valoveča se polja, ki hite prou svojemu koncu ter se pripravljajo na slovesen prihod zlate jeseni'O i'a se pripelje na pozlačenem vozu bogata in krepka ženska, ki ji pravimo jesen. In glej, kar namah ti zamrgoh vse Polno ljudi i)o bogato obloženih poljih, da spravijo poljske pridelke pod streho. Ali jesen se jame krčiti, veselo ptičji 1'ctje pojema, zlato solnce ui več tako top-prisrčno in žarko, gora čedalje bolj ' "'eni in rjuvi, polja so že pusta iu praz-Uu> dnevi se krajšajo čedalje bolj, mrzli vetrovi se oglašajo boljinbolj, sive megle začno leno vlačiti po dolinah in ob gor škili vrhovih liki ponočui strahovi, in ne-\seeiio in hladno deževje je na dnevnem ' •'du narava je že pokrita z debelo be-0 ,,(!('j(1 sneg jo pokriva vse naokrog •leseni so sešteti dnevi bliža se 22. gru llti». in skoro bo konec starega leta. iz zgornjih primerov razvidimo da je minljiv človek, da je minljiva priroda. ua je minljiv čas, da je resničen iatinsiii pregovor: Omnia vaua — vse je minljivo. Da, mi smo minljivi, namreč naša telesa, in z nami je minljiv tudi čas — minuta, ura, dan, teden, mesec, leto. Ali dokler smo, dokler živimo na zemlji, se moramo ravnati po splošnih navadah. In po vsem svetu imajo ljudje navado, da pregledajo koncem leta svoje delovanje, kar so ga izvršili med letom, pregledajo račune, primerjajo izdatke in dohodke, in uspehe z neuspehi. Tako se je tudi uredništvo "Ave Marije" odločilo napraviti na tem mestu račun o svojem letošnjem delovanju. Vsako delo, pa naj bo to, ali ono, ima 'j;otov smoter, namen — napredek, in Končni cilj — uspehe. Nabožni mesečnik "Ave Marija" si je naložil že takoj ob svojem postanku naj-vzvi .enejšo in najpleinenitejšo nalogo. Namenil se je braniti katoliško misel med Slovenci v Ameriki, jo širiti med njimi in buditi narodno zavest. To smer si je začrtal ob svojem začetku, in vsako leto smo se prepričali, da je stopal vedno neustrašeno in ueomahljivo po njej. Jasno je tudi, da se je ta nabožni mesečnik iz popolnjeval od leta do leta boljinbolj ter napredoval rekelbi z vsako številko. Ob koncu vsakega leta se je lahko s ponosom ozrl na pretečeuo razdobje enega leta. Ali pa more to storiti tudi letos'/ Ulavna zaslomba uredništvu vsakega li sta so v prvi vrsti izvrstni sotrudniki in jedrnati dopisniki. Če primanjkuje teh, mora urednik pisati in urejevati ves list sam. V takih okolščinah je list, zlasti š" mesečnik, preveč enoličen in včasi celo dolgočasen. Vtem pogledu je list "Ave Marija" pridobil letošnje leto jako veliko. Nove in čile moči je pritegnil v krog svojih so-trudnikov, med katerimi moramo omeniti /lasti gospoda, ki se podpisuje z začetnicama A. H. in ki ni nihče drugi kakor Ucv. Anton Berk, Temu gospodu moramo priznati izredno spretno pero, katerega je zlasti za prihodnje leto prav dobro na brusil. Vsi dosedanji sotrudniki, med katerimi je najpridnejši g. A. Tomee, so uam obljubili ostati zvesti tudi vprihodnje. Toda še nekaj drugega je, kar vzdržuje vsak list, iu tako tudi uaš mesečnik "Ave Marija". In to je čitateljstvo, naročniki. Čim večje je njihovo, število, tem lažje iu hitreje se izpopolnjuje list. Iu ali je naš mesečnik napiedoval tudi v tem oziru? Tega ne moremo trditi ob vsej svoji dobri volji. Kakor ob koncu lanskega leta lako se vrti tudi letos število naših dosedanjih naročnikov okoli pol tretjega tisoča. Naši zastopniki so bili povsem na svojem mostu, in nikakor se jim ne more oporekati žilave in vstrajne delavnosti ob razširjevanju in prodajanju našega lista; dosedanji naročniki so nam bili tudi zve sti, kar kaže, da je naš iist všeč vsem naročnikom ter popolnoma ustreza svoji nalogi in svojemu namenu. Zakaj pa potem ne narašča število njegovih naročnikov? Sedanji položaj delavskih razmer po Združenih državah je menila največji krivce temu dejstvu. Vendar pa moramo reči, da bi naraščalo število naročnikov kljubtemu, ako bi se potrudil vsak naročnik pridobiti vsaj po enega s<> seda za naš list. Saj je naročnina tako malenkostna za celo leto samo en dolar, in vrhtega se še bere za vse naše naročnike po enkrat na mesee sveta maša da lahko vsakdo utrpi tisto svotieo, in dušne hrane, ki jo nudi "Ave Marija" svojim čitatel jem in ki jo bo nudila zlasti prihodnji* leto, ne bi smel prezreti noben katoliški Slovenec v Ameriki. Cela vrsta izbornih člankov v obrambo svete vere se nam obeta v prihodnjem le tu, in Bolandena se bo tudi še nadalje pre vajalo in priobčevalo. Veliko niičnili povesti raznih avtorjev in pesmic izpod peresa M. Elizabete, ki jo pozna že vsak či tatelj in čitateljiea "Ave Marije", nam ne bo manjkalo. Tudi mnogo lepili iu povsem novih slik imamo v zalogi, ki jih nameravamo priobčevati v številkah na šega lista v prihodnjem letu. Torej, dragi dosedanji naši naročniki, obnovite vsi, da, prav vsi, svojo* naročnino, in vsakdo izmed vas naj priglasi vsaj po enega novega naročnika! Tako se bo vaše število podvojilo, a list "Ave Marija" bo še bogatejši po svoji vsebini. Vse slovenske podjetnike, zlasti one, ki žive po slovenskih naselbinah, vabimo, naj pridno oglašajo svoja podjetja v našem listu. Bogat po raznovrstni vsebini zvest svo jim prvotnim načelom, namreč, da neustrašeno pobija nasprotnike katoliške vere v njihovih protiverskih nazorih, da razširja katoliško misel med našim narodom ter mu vceplja z lepo slovensko besedo ljubezen in spoštovanje do našega kr.if nega jezika, zavedajoč se s ponosom svo jih velikih moralnih uspehov med naro dom in zahvaljujoč se vsem sotrudnikom in cenjenemu čitateljstvu, cenjenim 1111 ročnicam in naročnikom s prošnjo, n>. vstrajajo še nadalje v tem vzvišenem de lovanju za sveto vero, zaključuje naš na hožni mesečnik "Ave Marija" s to šle vilko šesto leto svojega obstanka ter želi vsem katoliškim Slovencem in Slovenkam vesele božične praznike. Urednik "Ave Maiije". m IE noc 3 C Satan na delu. Bolanden. Iz nemščine prevel X. m □ c noč 3 C m (Konec.) 'Tako bi tudi moralo biti," pritrdi Frank. "Dandanašnje kritike je ravno naloga, da smatra vse verske motive za tendencna zmašila. Tako proglasi sedanji modernizem vsakega pesnika, ki poje v krščanskem duhu, za starokopitnoža in nazadnjaka." "Tako tako!" vzklikne Adolf ogorčen. "Tu vidimo zopet satanu na delu. To temno lastnost modernizma tudi še pride- nem zapiskom svojega dnevnika. Zdaj pa prav zagotovo poiščem novelista, ki je dovolj samostojen in pogumen, da bo kljuboval moderni kritiki ter služil Bogu in resnici." Matilda zaploska z rokami, in njene oči zažare radosti. "To si napravila prav dobro," polivali Frank svojo sestro, ko sta se vračala proti domu. "Tzpodbndila si ga k delu zoper satanove nakane in spletke. Kar mu je doslej zbujalo stud in grozo, bo zdaj raz-netilo njegovo jezo v dejstvo. Prvi začetek njegovega boja zoper delujoče peklenske sile je objava njegovega dnevni-ka. Njegov silni idealizem, združen z njegovim neomajnim verskim prepričanjem, bo ob prvi priložnosti zagrabil zalezujo-eega hudiča za vrat." "Kako visoko ga ceniš!" vzklikne Ma-tilda vzhičeno. "Nič višje, kakor zasluži." Frankova sodba se je izkazala nepričakovano naglo. Pet dni pozneje je prišel Stahlberg vidno izpremenjon na Frankovino. Matilda se kar tiačuditi ni mogla skoro previhravi živahnosti mladega moža, ki ni bil prav nie več podoben prejšnemu rahločutnemu in otožnemu Stahlbergu. Ta se je najprej opravičil, češ, da mu je z»'lo žal, ker ni mogel držati dane besede priti ob dogovorjenem času na poset.. Važen opravek me je zadržal, da nisem prišel," je rekel živahno. "Ali dolžnosti '"orajo hiti človeku nadvse." Sva si mislila, da so Vas nama odteg-ni|i neodložljivi opravki," reče Matilda. 'Dodatno moram pripomniti," podraži ''rank, "da je včeraj naša čajeva kraljica skoro vsak hip zapustila brneči kotli-(,,'l<, odhrzela na balkon ter se skrbeče oživila v daljavo, oznanjajo-li vrtinci dviga-jocega Ne prahu prihod Stablbergovega avtomobila." Kako si nevljuden, Valdcrl" ga pokara sestra. Nikakor ne, dragica! Zatrdilo sem "amreč prepričan, da se Adolfu zde moje > idealno bitje, ki je vredna po svoji lepoti in plemenitosti svoje duše bivali med svetlimi trumami presrečnih ne-bešeanov. Zato se ga je polaščala nekaka tesnoba v srcu, in nikakor ni mogel V|'.jeti, da se mu izpolni njegovo neizmerno 1'rcpenenje. In še večja plahost ga je Prevzela, ko je stopila Matilda v salon, se 11111 sladko nasmehljala ter ljubko zrla Va».i s svojimi žarkimi očmi. Pozdravljeni, gospod Stahlberg! Prav nisem vedela, da ste pri nas. Kajti v resnici Vas nisem pričakovala danes, in 1l,
  • pravilo, po katerem se ravnajo Ma djari napram drugim narodom na Ogrskem. Tn prav tako je bilo do lanskega le la tudi tukaj, v deželi svobode, prav taki je ravnal ogrski duhovnik z našimi brati v So. Betlehemu. Če ni ta, ali oni 1110 gel o pravem času plačati cerkvenih pri spevkov, se ga je lotil kar v pridigi ter ga zmerjal in psoval s propovednice vpričo vseh navzočih, Mera nezadovoljnosti govern pogubnem delovanju tudi po poroki ni pojenjalo v Adolfu. Vneto in vztrajno je skrbel za razširjanje katoliške misli, neumorno pridobival člane za osrednje katoliško društvo ter redno prihajal na društvene seje. Čestokrat je stopil na govorniško tribuno ter neusmiljeno šibal delovanje satanovih hlapcev, liberalcev in socijev. Ljudstvo ga je razumelo ter se prav rado podvrglo njegovemu vodstvu. Tako se je zgodilo, da ga je ob prihodnjih državnozborskih volitvah izvolilo za poslanca tistega volilnega o-kraja. prekmurskih Slovencev se je polnila bolj-inbolj. Ker ni bil madjarski duhovnik vešč slo voske govorice, si je dni napisati propo-ved po slovenskem delavcu. Ta pa lioti'' se maščevati nad neprestanim zabavljanjem in zmerjanjem, je napisal med drugim tudi tole: "Slovenci ste pravi be daki! Imeli bi prav lahko svojo lastno cerkev, pa kijubtemu silite k nam." Te besede, ki .jih je izgovoril med pri digo madjarski duhovnik sam, so dale prvi povod, da so jeli misliti ogrski Sli. venci v So. Hetlehemu na svojo lastno cerkev. Kmalu po tej pridigi so namreč sklicali zborovanje za ustanovitev sloveti s k c župnije v So. Hetlehemu. Predsednik temu sestanku je bil Mr. Fr. Pif, ki je predlagal za predsednika novega cerkvenega odbora Mr. Jož. Prolwa. In ta jo bil tudi enoglasno izvoljen. Kolektorjom so bili odbrani Mr. Tvan flotnboe, Mr. Franc Zilavoc. Mr. Mike Sršen. Mr. Jože TTor-vat in Mr. Franc Dravee. Ti možje «o se lotili z vso vnemo ne preveč lahkega dela ter v prav kratkem času nabrali nad H000 dolarjev. Slovenski cerkvi v Hetlehemu na oltar je položil prvi dar Mr. Prelec v znesku gli =51|< -ioi- Hfčžž Postanek slovenske župnije v So. Betlehemu, Pa. m vlaganje vogelnega kamna za novo cerkev te župnije. □Ili ilfčž: ioi ii]|i -lila 1000 dolarjev, in temu lepemu zgledu velikodušne požrtvovalnosti je takoj sledila Mrs. Gosthonyi z enakim zneskom. Drugi so darovali vsak po svojih močeh. Koj nato so začeli nabirati podpise, in oglasilo se je 1300 Slovencev za novo župnijo, koje ustanovitev sc jo uresničila lansko leto 1. septembra. Kajti takrat so dobili svojega lastnega dušnega pastirja svoje nasprotnike. Tako je bilo tudi v tem slučaju nekaj takih, ki so se dali naščuvati in nahujskati po svojih madjar-skili "prijateljih" ter si prizadevali ugo nobiti, kar so sezidali dobri možje. Božji hram mlade slovenske župnije v So. Betlehemu se je pričelo zidati letos okoli meseca septembra. Stroški nove cerkve so proračunjeni na 32.000 dolarjev. •T* Bodoča slovenska cerkev Sv. Jožefa v So. Bethlehemu, Pa. v osebi Rev. Anzelma Murna, ki sc je lotil težavnega dela z navdušenjem, kakršnega more roditi le iskrena ljubezen ('<> neumrljivih duš in zapuščenih bratov Slovencev. Lotil se je ustanavljeuja nove slovenske župnijo, ki se mu je po velikih '•Ojjih tudi posrečilo. Vsaka dobra reč ima a stavbeni svet za cerkev in hišo za stopnišče se je kupilo že lansko leto za 13.2(>C> dolarjev. Prekmurski Slovenci bivajo v So. Betlehemu že nad 20 let. Vedno so si že leli svojega duhovnika, a sc jim ta želja ni izpolnila do lanskega leta. Zidanje nove cerkve prav dobro napre dnje, in 11. novembra letošnjega leta se ie z veliko slovesnostjo vložil vogel i kamen, katerega je blagoslovil generalni vikar filadelfijske nadškofije, Rt. Rev. Peter Mason V. G. Te izredno redke slav-nosti so se udeležila vsa hrvaška, poljska, slovaška in irska društva. Tudi deset čč. gg. duhovnikov iz soseščine je bilo navzočih. Ob desetih je opravil proč- g. monsignor slovesno sveto mašo in popoldne ob treh pa večernieo z blagoslovom. Obakrat dopoldne pri sveti maši in popoldne pred blagoslovom, jo imel slavnostni govor Ve rv Rev. Kazimir O. F. M. Popoldne po večernici so se pomikala v veličastnem izprovodu irska društva, slovaški katoliški poljski narodni in hrvaški narodni sokol, nadalje vsa uniformirana slovenska društva ob mnogobrojni udeležbi drugega domačega občinstva n irsko cerkve proti prostoru, ki je bil ves v zastavah, na peti oosti. kjer se bo kma- Cleveland, Ohio. Tukaj smo imeli sv. misijon. Vodil ga je Rev. Voneel Šolai O. S. H. iz Peru, lil. Pri vseli govorih zlasti pa pri stanovskih, je bila cerkev nabito polna. Ob nedeljah in ob zaključki, sv. misijona pa jo bila veliko premajhna. Ob vsaki izredni slovesnosti vidimo, kako zelo nam je potreba novo in prostornejšo hiše božje. Tako .ie bilo ali seda Veli1 o ljudi jo moralo oditi domov, ker ni bilo prav nič več prostora v cerkvi. Med sv. misijonom so ljudje prav prid no obiskovali duhovne vaje, in množica, k je pristopala k sv zakramentom, .je niln ogromna. Približno f>000 sv. Obhajil jo bilo razdeljenih med tem misijonskim ča som. (lovori so bili iz srca v si....., in l-rog marsikaterih duš so ie raztajala z»st irel.i ledena skorja, in mnogo izgubljenih sim\ in hčera se je povrnilo. Kajti rosno so joli lu dvigalo ponosno poslopje, hram božji, kot večen pomnik velikanske požrtvovalnosti prekmurskih Slovencev v So. Betle hemu. Po izvršenih obredih je imel preč. g monsignor krasen nagovor na zbrano množico, v katerem je poživljal zlasti Slovence župljanc k slogi in k verski in narodni zavednosti. "Tu sto prosti in slobodni,'' jo dejal mod drugim. "No tlači vas več težki madjarski jarem, in prosto in od krito lahko priznavate svojo vero in svojo narodnost". Mladi župniji želimo obilo božjega blagoslova. pravo bratske odinosti-in ljubezni med župljani, kajti le tako je zagotovljen obstanek in napredek najnovejši slovenski in prvi župniji ogrskih Sloven cev v Ameriki. Č. g. župniku pa čestitamo na dosedanjih uspehih ter mu želimo še bogatih sadov njegovega trudapolnega dela. premišljati svoje grešno in napačno življenje ter konečno vzkliknili: "V hiši mojega i četa se godi bolje najmanjšemu, I. ,i. najsiromašnejšemu in docela z nadlogami obdanemu človeku, ki živi kakor služabnik, ali kot otrok božji, a jc zado voljnejši in srečnejši od mene, odkar sen. se pomlačil in odkar sem zapustil sveto Cerkev in vero. Tovariši r,o mi ohljubovali prostost, če se odtrgani od krščanskih navad če zapustim cerkev, a ta prostost je kakor prostost človeka v puščavi. Vse je prazno in pusto. Pil sem iz studenca, ki so mi je zdel čist in sladak, a jc bil le strup, čim hlastnejo sem pil, tem slabot nojši som bil. Srce mi jo hrepenelo po ne čem. TTotel sem ca nasititi in utoSiti v brezbrižnosti A ostalo je nentošljivo. TTo tel som ga napojiti in potolažiti z vživa-njetn posvetnih naslad. Ali čim bolj sem se Iz Slovenskih naselbin. pelial in podil za. vživanjem, tem manj zadovoljnosti je bilo v njem. Navsezadnje sem izprevidel, da je vse le pena, sama pena in nečimrnost. Za dušo je najbolje, če služi Bogu s krščanskim življenjem. Zato se povrnem v bišo Očetovo." Jn kakor je sklenil, tako je tudi storil. Povrnil se je, padel pred božjega namestnika na kolena ter mu priznal izkesano: "Oče, grešil sem". In glej, moč čudovitih besed: "Jaz te odvežem vseh tvojih grehov", ga je razbremenila velikanske peze ležkili grehov, odpadle so mu ledene oko ve, novo življenje se je začelo v njem, in začutil se je lahkega, da bi preskočil najvišje gore. Bil je srečen in vesel kakor že dolgo vrsto let. ne. V nebeških višavah pa je zavladalo zopet veliko veselje. Saj je božji Pastir otel zopet eno ovco iz trnja na robu večnega prepada, saj se je povrnil v "hišo Očetovo" brat, kateremu je že brusila peklenska pošast krohota je li'i tiger svoje strašne kremplje, da bi jih tem gotovejšo zasadila nesrečniku v dušo. Bogu in pa g. misijonarju bodi presrčna hvala za tako obilen sad tega časa božje milosti. Slovenec je vendarle še veren in dober človek. Le to napako ima, da prehitro vplivajo nanj slabi zgledi, in prehitro g« premoti slabo čtivo. Če bi Sloven-ei v Ameriki gledali nato, da imajo vedno le dobre knjige in krščanske časopise v hiši, bi bilo med ameriškimi Slovenci jako malo verskega nasprotovanja in nobenega odnadnika. Med tem časom j<> bila blagoslovljena tudi So'sl'a kapela Žalostne Matere Božje.' '''en,, so skrbele za njeno okineanie, in m o. ''» h' i ri/nati odkrito, da so izvršile to delo prav izvrstno. Tudi oltarji v cerkvi so 1'ili krasno ozaljšani s svežimi cvetlicami. Na tem mestu se moramo zahvaliti ž inm tudi zato, ker so nabrale lepo svoto — 300 dolarjev in nekaj čez — /a nove sedeže v kapelj. Boir ji)n povrni stotero njihov t1ud 111 njihovo požrtvovalnost! Veliko sta pri-pomoirt; i. velikemu gmotnemu usne-,lu "'