SEPTEMBER
15 S Kv. - Mati 7 Ž.+ IG O Kornlij
17	P Kv.-Frančišek+
18	S Kv.-Jožef Kap.+
19	N 18. pobink.
20	P Evstahij ©
21	T Matevž
22	S Tomaž Vil.
23	C Tekla
24	P Mati B. asm. +
25	S Kleofa_
26	N 19. pobink.
27	P Kosma in Dam.
28	T Venoeslav
29	S Mihael
30	č Jeremij
VENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: 'Za vero in narod — ita pravico in resnico — od boja dd zmagel
GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA VI . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH,
(Official Organ of four, Slovenian OrganizationsX
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST y ZDRUŽENIH PRŽAVAH AMERIŠKIH«
ŠTEV. (NO.) 184.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 23, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Sovjetski delegat zahteval od Lige narodov, da priskoči na . pomoč Španiji in Kitajski in da končno ostrejše na-. stopi proti fašističnim državam in Japonski. — Av-. stralija predlagala sklicanje konference svetovnih! držav.
ženeva, Švica. — Sovjetska Rusija je po svojem delegatu, M. Litvinovu, ta torek zopet dvignila glas proti obema fašističnima (državama, < Italiji in Nemčiji,ter proti Japonski, in jih obsodila kot napadal-ke in kršiteljice miru ter Zahtevala od Lige narodov, da nemudoma priskoči na pomoč žrtvam teh napadalk, namreč Španiji in Kitajski.
Litvinov je zasmehljivo govoril o demokratičnih državah, ki se takoj ustrašijo, kakor hitro kak diktator odpre usta, in hite na vse pretege, da čimprej potolažijo njegovo jezo. Povdaril je, da ne more biti nikakega mešetare-nja med pravim in krivim, češ, "napad in nenapad, mir in vojna, se ne morejo spraviti v sklad", ter nadaljeval: "Papigam na visokih mestih se mora povedati, da nesmisel ne preneha biti nesmisel, tudi ako se ponavlja dan za dnem." S tem je menil voditelje omenjenih treh držav, katerih priljubljen predmet je stalno povdarjanje.da se njih napadi izvajajo pod geslom Protikomunizma.
"Pod tem geslom se skriva samo njih hrepenenje po kositru, bakru, ali pa po trgovinskih pridobitvah", je dejal Litvinov. "To geslo se je zdaj že razširilo v toliko, da se je pod njim nastopilo na Kitajskem in v raznih evropskih državah. Temu se mora napraviti konec. Ligi je mogoče, da nudi Španiji in Kitajski bolj izdatno pomoč, kakor pa samo toliko, kolikor ste ti dve državi v svoji skromnosti zahtevali."
"Skromna zahteva", s katero ste se Španija in Kitajska obrnili na Ligo in na katero so se nanašale Litvinove besede, obstoji v tem, da Liga obsodi Japonsko, kakor tudi Italijo in Nemčijo, kot napadalke, s čimer bi bila Liga po pravilih obvezana, da P°dvzame kako kazensko akcijo Proti tem državam.
Litvinov je končno povdaril,da bo vsak obziren nastop v rokavicah napram fašističnih državam brezuspešen, ter 3e navedel za vzgled mednarodni odbor za nevmešavanje v Španiji; delovanje tega od-k°ra se je izcimilo v popolno Polomijo, ker ste Nemčija in *talija lahko brez kazni kršili določbe in pošiljali svoje čete v Španijo.
. Isti dan se je od delegata 12 Avstralije stavil v Ligi Predlog, naj se skliče svetovna konferenca vseh držav, tu ^ tistih, ki niso včlanjene v \	torej tudi Zed. držav,da
Se Pride do kakega sredstva, ® Pomočjo katerega bi se k^nčale sovražnosti na Kitaj-skem. Take svetovne konfe-rence predvideva člen 11. Li-ei*ih pravil.
Širite
AMER. SLOVENCA"
KITAJSKA RAZOČARANA
Obsoja izselitev ameriškega poslaništva iz Nankinga.
Ženeva, Švica. — Kitajski delegat na Ligi narodov je v ponedeljek izrazil globoko razočaranje nad Ameriko.Po-vod temu je bil, ker so Zed. države izselile svoje poslaništvo iz kitajske prestolice Nankinga enajst milj daleč iž, mesta, in sicer zato, ker so Japonci objavili, da bodo mesto obstreljevali. Kitajec je dejal, da to nekako kaže, da se je dala Amerika ustrahovati Japonski in se podvrgla njenim ukazom, ali pa, da gre njena skrb, da se obvaruje zapletljajev, preko skrajne meje.
-o-
BRATJE Z UMOROM MAŠČEVALI SESTRO
Shelbyvile1, Ky. — General H. Denhardt, proti kateremu se je vršila tožba, ko je bil obdolžen, da je umoril svojo zaročenko, Mrs. Verno G. Taylor, ije padel zadnji ponedeljek kot žrtev maščevanja treh bratov ženske, V novembru 1936 je bila Mrs. Taylor najdena mrtva, ustreljena, na neki samotni poti. General je trdil, da je ženska izvršila samoumor, in porotna obravnava proti njemu, vršeča se meseca maja, se je morala razpustiti, ker porotniki niso prišli do soglasja, ter bi se imela v kratkem vršiti nova obravnava. Denhardt, ki je bil med tem časom pod varščino, se je v ponedeljek zvečer vračal s svojim odvetnikom v hotel, toda pred vhodom so ga naskočili trije bratje Mrs. Taylor in sedem strelov je na mestu končalo generalovo življenje. Bratje so bili brez odpora aretirani.
s
i-o-
NIKAKEGA IZGLEDA ZA OTVORITEV ŠOL
Chicago, 111. — Še vedno je popolnoma negotovo, kdaj bo mogoče otvoriti tukajšnje osnovne publične šole, kakor izjavljajo zdravstvene oblasti. Tekom sobote in nedelje se je namreč pojavilo 18 novih slučajev obolenja ina otroški paralizi in tekom teh dveh dni je ena oseba tudi umrla. Skupno je zadnji teden podleglo tej bolezni pet oseb.
-o-
ZDAJ BO SAM POTREBOVAL GROB Chicago, 111. — 65 letni Wm. Huttinen, 3259 Le Moy-ne st., bo zdaj sam potreboval zadnje bivališče, kakor-šnega je drugemu pripravljal. Med tem, ko je pretekli ponedeljek na Irving Park blvd. pokopališču kopal grob, ga je zadela kap in se je mrtev zgrudil.	_/._ „.. .
LEWIS SKLICAL ZBOROVANJE
Predsedniki CIO unij pozvani v Atlantic City.
Washington, D.C. — Predsedniki 32 delavskih unij, ki so združene pod CIO, se bodo sestali k zborovanju v Atlantic City, 11. oktobra. Poziv na zborovanje je izdal načelnik CIO, John Lewis, ki je omenil, da se bo na njem sestavil načrt za delovanje organizacije v bodočnosti. Splošno pa se smatra, da bo to zborovanje nekak protikorak proti konvenciji nasprotne organizacije, delavske federacije, ki se bo pričela 4. oktobra v Denverju.
-o-
FANT HOTEL PRITI DO DENARJA
Chicago, 111. — Aretiran je bil pretekli ponedeljek 21 let stari Andrew Lundsberg, 6215 No. Melvina aye., ker je na nepošten način skušal priti do denarja. Kakor je sam priznal, je zažgal svoj avto, na kar je javil policiji, da mu je bil ukraden. Pričakoval je, da mu bo izplačana zavarovalnina $450. Policija pa je našla ogorele ostanke kare in ugotovila, da ni bila ključavnica nasilno odprta,na kar je fanta prijela.
-o-
AMERIKANEC VREDEN TREH NACIJONALISTOV
Gibraltar. — Kakor poročajo nacionalistične oblasti iz Seville, bo Amerikanec Harold E. Dahl v kratkem izpuščen na svobodo, toda v zameno zanj bo morala madridska vlada izpustiti tri naci-jonalistične vojne ujetnike. Kakor že poročano, se je za izpustitev Dahla, ki se je kot pilot boril na vladni strani in prišel : v ujetništvo, obrnila njegova žena,ki biva v Franciji, naravnost na generala Franco.
PREDSEDNIK BO GOVORIL NA POTOVANJU
Hyde Park, N. Y. — Med potovanjem proti zapadu, ki ga je nastopil s svojo ženo, bo imel predsednik Roosevelt več govorov. Prvega od teh bo imel v petek zjutraj s platforme vlaka na postaji v mestu Cheyenne, Wyo. Skozi Chicago se bo vozil predsednik tja in nazaj, vendar se bo ustavil tamkaj le na po-vratku, 5. oktobra.
Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"!
KRIZEMSVETA
—	Moskva, Rusija. — Sov-jeti so pričeli ponovno "čistiti", točasno med uslužbenci žitnih skladišč. Tako so bile štiri osebe v ponedeljek u-streljene, obsojene razdiralnega dela, češ, da so kradle in kvarile žito.
—	Berlin, Nemčija. — Nad tukajšnjim mestom fro se v ponedeljek zjutraj vršile zračne vojaške vaje, pri katerih je en oddelek aeroplanov 'napadal' mesto, drugi ga je branil. Prebivalstvo se je moralo obnašati kot v slučaju pravega zračnega napada.
—	Šangaj, Kitajska. — Med tem, ko je osobje ameriškega poslaništva v Nan-kingu zapustilo mesto in se preselilo na bojne ladje iz strahu pred japonskimi napadi, je ostal v poslopju samo drugi tajnik poslanika, J. Hall Paxton, in ima namen tamkaj tudi vztrajati.
PRAZNIK NA ČAST MUSSOLINI JU
Berlin, Nemčija. — Med drugimi izrednimi častmi, s katerimi nameravajo naziji obsipati Mussolnija, ko bo prišel semkaj na obisk prihodnji teden, bo tudi ta, da se bo v torek proglasil uradni praznik, in vse poslovanje bo moralo počivati ta dan. Mussolini bo prebil tri dni v tem mestu in vrhunec cele proslave bo veliko zborovanje na omenjeni praznik, na katerem bosta govorila oba, Hitler in Mussolini.
IZOGIBANJE SKRAJNOSTI
Hull povdaril, da je v sedanjih nemirnih časih za Ameriko mogoča edino srednja pot med dvema ekstremoma.
New York, N. Y. — Amerika se nima niti namena, zapreti sama vase, da bi bila slepa za to, kar se po ostalem svetu godi, niti se ne namerava podati toliko v mednarodne zadeve, da bi se zapletla v spore, ki jih imajo med seboj druge države, marveč je njen namen, da se drži srednje poti med obema ekstremoma.
Tak je bil splošen smisel govora, ki ga je imel državni tajnik Hull, ko je nastopil v ponedeljek pred1 konvencijo Ameriške legije in sporočil zborovalcem pozdrave od predsednika Roosevelta.
Hull je omenil, kako razočaranje je to za ameriške vojne veterane, ki so se šli v Evropo bojevat, da upostavijo na svetu demokracijo in da napravijo konec vsem vojnam, ko vidijo da so države padle pod diktatorsko pest, da se namesto miru na vseh koncih pripravlja le vojna, in da se niti mednarodne pogodbe ne spoštujejo več; v takih temnih časih, je povdaril, za Ameriko ni drugega, kakor da se skrbno drži srednje poti in pri tem neumorno deluje za ohranitev miru.
-o-
NAČRT O MERILIH ZA
PARKANJE Chicago, 111. — V torek se je vršilo javno zasliševanje glede načrta, da se instalirajo ob ulicah "downtown" merila za parkanje avtomobilov. Avtiomobfilist bo v aparat vrgel nikel, kar mu bo dalo pravico parkanja za določen čas. S tem se bo parkanje avtomatično kontroliralo.
-o-
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh!
Iz Jugoslavije
Voda je odprla staro votlino, v kateri so našli poleg kapnikov tudi ostanke ljudi in živali. — Strašna nesreča mladega delavca na Jesenicah. — Smrtna kosa. — Druge vesti iz raznih krajev domovine. '
5 3U
IRCI POČASTILI AMERIKANCA
Novoimenovani ameriški po slanik za Irsko, John Cudahy, ko je ne listine predsedniku de Valera. Ko je prišel iz predsedniške palače, m vila pred vrati špalir, ki ga kaže gornja, slika.	,_____
davno predložil svoje poverilne u je irska častna garda napra-
Povodenj odkrila podzemski svet
Krško, 30. avg. — Zadnje neurje ki je tako hudo prizadelo našo lepo Dolenjsko, je odkrilo v tukajšnji bližini novo čudo, za katero so se pričeli zanimati tudi 'zgodovinski raziskovalci. Ko so ljudje po prestanem strahu ogledovali škodo, so pri tem izsledili v Dolu, v podnožju Gorjancev, novo odprtino, v katero so se podali nekateri pogumni radovedneži, ki so potem pripovedovali zanimive stvari.
V jamo so hiteli potem mnogi v nadi, da kaj najdejo. Pohitel pa je v jamo tudi naš znani raziskovalec g. O-ton Auman, ki neumorno odkriva zgodovinske skrivnosti izpod ruše in skale, da jih o-hrani muzeju ali znanstvenim institutom. Kakor je soditi po vseh znakih, je jama že prastara, a jo je zemeljski plaz zadelal in jo do usodnega 1. t. m. zakrival radovedninl očem Zemljanov. Po silnem deževju je množina vode v zaprti jami tako narasla, da zemska plast ni mogla več vzdržati silnega pritiska in si je voda izsilila odtok skozi nov rov, skozi, katerega se je v silni množini zlila v raz-merno ozko dolinico in jo poplavila. Deroča voda tudi sami jami ni prizanesla, kajti odtrgala je mnogo kapnikov in kapniških plasti, katere je s človeškimi, živalskimi in lončenimi ostanki deloma vrgla iz jame, deloma pa jih pustila v jami med stenami in kamenjem. Da bi olajšal delo strokovnjakom, je g. Auman rešil in shranil nekaj prav zanimivih predmetov,izmed katerih vzbuja posebno pozornost živalska lobanja z grebenom.
Po točnem pregledu se bodo našli gotovo še drugi važni predmeti, na katere se bodo lahko oslanjale trditve o rabi te jame v davnini.
Smrtna nesreča v tovarni
Jesenice, 3, sept. — Danes dopoldne se je v tovarni KID na Jesenicah smrtno ponesrečil 21 letni delavec Stanko Veder1,, zaposlen pri stavbnem1 podjetju Slograd. Veder je bil šele štiri mesece v službi tega podjetja in dopoldne je pleskal ogrodje novega poslopja v jeklarni. Ko je sedel kakih 10 metrov na tračnici je privozil žerjav, ki ga je pritisnil k železni lestvi tako hudo, da je nesrečni fant bruhnil kri in je bil čez nekaj trenutkov mrtev.
Zdravnik je ugotovil samo smrt. Nesrečneža so spravili z ogrodja na tla in prepeljali v mrtvašnico na Jesenicah. Veder je sin posestnika z Go-rij pri Bledu in vnuk bivšega župana Kržišnika, znanega
pod imenom Trebušnik, ki ga je znal drastično opisovati Janko Mlakar. Bil je zelo krepek fant in nedavno po-* trjen k vojakom.
--o-
Podsulo ga je Iz Zagorja je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 48 letni delavec Ivan Iršek, ki je v železniškem kamnolomu kopal kamenje za obnavljanje proge, pa se je nanj zrušila težka skalna plast in mu prizadejala hude poškodbe.
-o-
Smrtna kosa V Dravljah nad Ljubljano je umrla Terezija Bedrač, rojena Ceh, vdova po nadpazni-ku finančne kontrole. — V, Ljubljani je umrl Franc Av-. belj star 71 let. — V Kamniku je umrla Betka Smolnikar, — V Mengšu je umrla Marijana Šuštaršičeva,rojena ZaJb-ret, vdova po poštnem uradniku stara 80 let.
-o-
Nesrečen padec Že pozno zvečer se je vračal domov na svoje stanovanje na Starem trgu v Ljubljani Stane Pajk, uslužbenec! na mestnem užitninskem ura-du. Ko je hotel v prvem nadstropju potrkati na okno svoje spalnice, mu je spodrsnilo; in je padel na stekleno stre-, ho S skladišča Seu!ingovega skladišča za usnje kakih 18 čevljev globoko kjer je obležal v mlaki krvi in so ga morali odpeljati v bolnico.
-o-
Jubilej fare Letos je poteklo 200 let, kar je bila posvečena cerkev sv. Lovrenca na Bizeljskem. Ob enem je letos tudi 150 letnica odkar obstoji samostojna bizeljska fara.
-o--
Nesreča otroka Rupnikov 2 letni Lojzek na Jesenicah je bil sam doma. Skozi luknjo v plotu je zlezel na sosedov vrt, kjer je v ne-zagrajeni luži opazoval žabe. Fantek se je preveč nagnil, padel v lužo in utonil.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
DENAR V STARI KRAJ
■»ošiljamo po dnevnem kurzu. VCeraj so bile naše cene:
V Jugoslavijo: Za:	Din:
$ 2.55_____100
$ 5.OD___200
$ 7.20______300
$11.65________500
$23.00 _________1000
$45.00 ____________2000
V Italijo: Za:	Liri
$ 6.50_ 100
$ 12.25___200
$ 30.0Q_________ 500
$ 57.00 __________1000
$112.50__________2000
$167.50 ............3000
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pcsšljite $10.85t — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kralja sem.
,Vsa pisma pošljite na: JOHN J ERICH 1849 W. Cermak Rd., Cliicago, I1L
ynrt


Stran 2
•AMERiKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 28. septembi'a 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov liredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto ......................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta ......................................J.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ....................................$6.00
Za pol leta ........................................ 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna" številka i......................... 3c
The f irst and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ............................... 2.50
For three months ............................ 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ....................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ 1-75
Single copy ........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____
črti Moskvi in njeni brezbožni liniji. Oba sta nepraktična, ker s svojimi nazori ustvarjata v družbi sovraštvo med masami. Sovraštvo pa še nikoli ni prinašalo ljudem in družbi zadovoljnosti ne reda, ne miru. Zadovoljnost, mir in red je mogoč samo na pravilnih krščanskih načelih, ki temeljijo na vseobjemajoči ljubezni. Kjer tega temelja ni, je vse prizadevanje zastonj.

m?
HHII •
Evropa se igra z ognjem
Svet se morda ni zavedal, da je zadnje dni vladala silno velika napetost v Sredozemlju. Veliko manjše napetosti, kakor ta zadnja, so bile v prejšnjih stoletjih vzrok vojnam. Le posebni potrpežljivosti Anglije se je menda zahvaliti, da ni zadnje dni nastal spopad.
Zrelo vulkana, iz katerega razmere bruhajo iz sebe zelo napete razmere, je v Španiji. Tam se bije boj med dvema svetovnima nazoroma. Gre zato, ali se na skrajnem zapadu Evrope ustali fašistična idelogija in zavlada Španiji in tako postane kot nekak čuvar fašistične miselnosti, ali pa zmaga takozvana "demokracija" ki jo žele Francija in Rusija. Anglija v tem konfliktu, kakor zgleda ni ne na eni, ne na drugi strani, gre ji le za Rastne koristi in prostost na morju. Glede demokracije ali fašizma samega, ge Anglija ne bi dosti menila, ako bi ji ta ne obetal neprilik v Sredozemlju.
Sedanja doba kaže, da se hoče Mussolini s svojim fašizmom na vsak način uveljaviti. Pri tem mu zvesto pomaga Hitler, nemški rujavi fašist. Skupaj reprezentira-ta ogromno moč, ki dela svetu prav resne preglavice in še večje bo.
Mussolini je z osvojitvijo Abesinije uveljavil italijanski upliv v Afriki. Da bi postal absolutni gospodar v vsem Sredozemlju je neobhodno potrebno, da zasigura svoj upliv v Španiji. Ako se mu to posreči bo postal gospodar Gibraltarja, ki tvori vrata v Sredozemsko morje. To svoje stališče je na enem koncu že uveljavil. Kako ga je uveljavil je znano. Blufal in rentačil je celo desetletje. Istih metod se poslužuje zdaj. Zdaj straši vred s Hitlerjem. In zdi se, da je Mussolini zopet nastopil v kakor nalašč pripravnem momentu. Anglija je vsled konflikta na Kitajskem v veliki negotovosti. Težko se bo odločila za kak udar, ker paziti ima na svoje interese tudi v Aziji. Francija sama in Rusija pa ne bote kos Hitlerju in Mussolini ju. To zlasti ne iz razloga, ker Rusija ne bo štela mnogo. Nž> morju ne bo prišla vpoštev, ker kake moderne mornarice nima. Na suhem ne bo mogla navaliti na Nemčijo, ker je Poljska vmes. Obenem pa jo bo vedno ogrožala na vzhodu Japonska. Tako bi ostala le sama Francija, ki bi kaj zalegla na suhem. Na vse to, kakor se zdi Mussolini računa. Zato tako brezobzirno nastopa in se ne meni ne za en ali drug sklep Lige narodov, ne za kak protest od kake velesile. Blufa in straši naprej iz dneva v dan.
Ako se razmere kako hipno ne spremene, bo Mussolini z svojim blufanjem zmagal. Tako kažejo točasne politične razmere. Francijo in Rusijo ne upoštevata mnogo ne Hitler ne Mussolini. Vpošteva pa Mussolini Anglijo. S to neprestano paktira in išče z njo stikov. Anglija ve, da je Mussolini močan in ga kot takega upošteva. Le v tem se ne more sprijazniti z njim, da bi Mussoliniju prepustila odločilno besedo v Sredozemlju. Kadar si bo Mussolini razdelil za Anglijo zadovoljivo sfero Sredozemlja, tedaj bo Anglija pristala na njegove pogoje. Vročica pa obliva pri tem Francijo in Rusijo. Zlasti še odkar se je Mussoliniju posrečilo odcepiti od francoskega upliva Malo antanto. Zelo neprijeten položaj je to za Francijo, ki je obdana kar od dveh strani od zelo močnih 'fašistov in zdaj prihaja še enak strah na jugu, kakor hitro pade madridska vlada. Francija bo postala kakor malo jezero sredi fašističnega gozda. , Take so razmere za enkrat.
Naravno je, da sredi takih razmer 'vlada velika politična nervoznost. Vsi se bojijo in se z vso naglico oboro-žujejo. Vse se igra z orožjem in straši z orožjem. Vse to pa ustvarja silno nevarno eksplozivno ozračje, katerega lahko zaneti najmanjša iskra. Vse države so povezane z bogve kolikimi pakti, ki so nenapadalnega pa tudi obrambnega značaja. Zopet je med njimi več takih paktov, ki so vezani med seboj eden drugemu pomagati v slučaju nevarnosti. Kako si bodo pomagali, ako pride konflikt, je veliko vprašanje.	/
Za vsem stojita zadaj dva svetovna nazora, ki sta fašizem in takozvana "demokracija".
Prave stalne zadovoljive socialne in gospodarske rešitve za svet nima, kakor zgleda ne fašizem, še m$nj pa "socialna demokracija", ki se je zadnja leta udala na celi
DVE NOVICI IZ iZAPADA
Walkerville, Mont.
Rojakom in bralcem tega lista naznanjam žalostno novico, da je umrl tukaj nagle smrti Mr. Bencich, v starosti 32 let. Rojen je bil v Črnomlju na Dolenjskem in se je po domače imenoval Bencičev France. Bil je znan in spoštovan daleč na okolu in na Calumetu, Mich., kamor je prišel še leta 1899. Poročil se je leta 1902 s še sedaj živečo soprogo Mary, ki je tudi iz Črnomlja. Tam sta žSivela deset let in po štrajku, ki je tam nastal, sta se preselila na Walkerville, Mont, ter si tukaj ustanovila svoj dom. Odgojila sta šest otrok v dobrem katoliškem duhu, ki so pa sedaj že vsi jodrastli. — Hud udarec je to za družino. Dne 5. septembra so se vsi zdravi podali na Elston park s svojim avtomobilom ter ostali tam par dni, kjer so si ogledali razne zanimivosti. Tcda na veliko žalost, je France že v torek zjutraj na-gloma zbolel. Poslali so takoj po zdravnika, kateri je odredil takojšnji prevoz v bližnjo bolnišnico v Lewistown, ki je nad 100 milj oddaljeno. Kmalu ko so ga tja pripeljali, je revež izdihnil svoje blago dušo, ne da bi se kaj zavedal, v veliko žalost svoje soproge in cele družine. — Naj bo Bog milosti$v njegovi duši. — Pokopan je bil s sv. mašo :!z cerkve sv. Lovrenca ob veliki udeležbi Slovencev in ljudi drugih narodnosti, na Holy Cross pokopališče. Zapušča žalostno jsoprogo, tri sinove in tri hčere. Naj bo pokojniku ohranjen blag spomin in naj mu sveti večna luč, žalujoči družini pa naše globoko sožalje. — Naj še omenim, da je bil Mr. Fr. Bencich zvest naročnik in či-tatelj Amerikanskega Slovenca. — Tako je, da ne vemo ne ure ne dneva, kedaj nas Gospod pokliče.
Imam pa tudi veselo vest za čitatelje in sicer to, da nas je tukaj obiskal velik gost, Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik KSK-J. iz Jolieta, 111. Dne 12. sept. smo se sestali v Holy Savior dvorani vsi člana dr. Janeza Krstnj-ka, ker je društvo slavilo 45 letnico svojega poslovanja in ustanovitve. Povabljeni so bili glavni uradrjikd KSKJ.,, odzval se je pa samo gl. tajnik spoštovani Mr. Joseph Zalar, kateremu vsa čast za udeležbo in odziv v tako oddaljeni
kraj, kot je Montana. Upam, da se Mr. Zalarju pri nas ni zamerilo, saj je bil z velikim veseljem lin navdušenjem sprejet. Uradniki dr. sv. Janeza Krstnika so dobri, vsa čast jim! Povabili so k slav-nosti tudi naše dr. sv. Ane, št. 208 ter dr. sv. Jožefa iz Anaconde in dr. sv. Cirila in Metoda iz Elast Helene. Tudi iz oddaljenega Great Falls, Montana, je prišlo nekaj članov in vsi smo bili dobro postrežem z vsakovrstnmi okusnimi jedili in tudi ječmenov-ca nam ni manjkalo. Hvala slovenskemu orkestru, ki je tako lepo igral.
Slovesnost se je vršila tako, da je bila najprej slovesna sv. maša za vse žive in mrtve člane tega društva, katero je daroval č. Father Mihael Pir-nat. Po sv. maši so jemali slike, potem smo pa odšli v dvorano, kjer je bil pripravljen bogat banket v p o čast dr. sv. Janeza ' Krstnika št. 14, Butte, Mont, in v poeast našemu spoštovanemu gl. tajniku Mr. Joseph Zalarju ter vsem ostalim < društvom v Montana, ki spadajo pod o-krilje KSKJ. — Naj Bog blagoslovi glavne uradnike in vsa cenjena drulšltva ter vse člane in članice KSKJ po celi širni Uniji. — Najlepša hvala pa vsem uradnikom dr. sv. Janeza Krstnika, ki se niso ustrašili velikih žrtev Bog jim. daj dočakati tudi zlatega društvenega jubileja, da bi se vsi zdravi in zadovoljni zopet sešli v še večjem šte\#ilu.
Vreme imamo tukaj sedaj prav lepo. Sonce greje bolj kot meseca julija in upamo, da nam Bog da lepo jesen. — Pozdrav vsem čitateljem Amer. Slovenca tukaj in v stari domovini.
Mary Kotze
NAROČNIKI V CHICAGI POZOR!
Poroča se nam, da je v okolici plovenske naselbine, kjer nosijo naš list raznašalci, zadnje čase nekdo sledil našemu raznašalcu, in je takoj za tem, ko je razna-* šalec odšel v drugo ulico, šel tisti nekdo in snemal list izza vrat in ga trgal in metal proč. Ljudje so potem dobili oziroma našli raztrganega na tleh. Na do-tičnega se bo odslej pazilo. Prosimo tudi vse naročnike, da naj pazijo in če opazijo koga, ki bi to delal, naj blagovolijo osebo telefonično ali drugače takoj nam naznaniti, da jo javimo oblastem. Prosimo!
GLEDE NAŠE NEDELJSKE PROSLAVE
Chicago; 111.
Bliža se naš dan, ko bomo Jugoslovani proslavili stoletnico čikaško. To-le treba povdariti: druge narodnosti so že imele svoj dan. In še vsak njih slavnostni dan se je obnesel izvrstno. Dajmo, pa še mi glejmo, da bo naš dan vsaj nekoliko podoben drugim.
Beremo o Poljakih, da so imeli tako slavnost, da jih noben prekositi ne more. Ne po programu, ne po številu, ne po uspehih.
Poljakov je seveda veliko, veliko, meriti se z njimi ne more^ mo, tudi z drugimi narodnostmi se morda ne bomo mogli kosati, številčno nas premorejo. Toda s svojo narodno zavestjo in programom pa ne moremo in ne smemo za njimi zaostajati.
Odbor je vse do podrobnosti pripravil, da nas ne bo treba biti sram pred nobenim. Pokazati hočemo z svojim programom, kako je tudi naš rod sodeloval pri kulturni tvoritvi Amerike, posebej pa še Chicage, kako tudi mi nismo za drugimi zaostali pri gradnji velemesta Chicage.
Opozarjamo rojake slovenske naših čikaških našel j, naj bo na jugu ali na zapadu, ali kje na severu, da se v obilnem številu odzovejo za naš dan.
Garantiramo, da bo kvoder, ki ga bodo žrtvovali za vstopnico na to zabavo, dobro uporab-'jen. Že ta nizka cena naj nas navduši, da se stoprocentno udeležimo tega dneva.
Na svidenje v nedeljo 26. septembra.
Po programu prosta zabava s plesom ob zvokih izvrstne godbe, okusen prigrizek in dobra pijača.
Joseph Ziherle podpredsednik pripr. odbora, Jos. Kukman blagajnik -o-
bravci, pa ne smete misliti o meni kaj hudega in ne pregrešnega o meni sumiti. Potrpite, da vam pojasnim. Takoj čez cesto imam prekrasen vis a vis. So to dve pomenljive hiši, da ne boste mislili kaj slabega. Prva hiša, ki jo gledam iz sobe nosi velik naslov: "GLAVNA ZALOGA PIVA DELN. PIVOVARNE UNION". Druga hiša je pa dobro obiskovana gostilna g. L. Š. Kedar pogledam na gostilno, pa se domislim na pesmico o krč-marju, ki jo je spesnil Taraz Va-zilijev že leta 1904. Tako se glasi pesem:
Prav lepo se dandanašnji na gostilnici živi, in prav pridno zadnja leta moj podbradek se redi.
i
Prej so rekali mi: Trska,. zdaj sem pa kot vinski sod; aj, nekdanji siromaček zdaj obilen je gospod._
Pridno in pošteno delam, kar pod smrečico živim; zdaj že malo bolj postopam, da preveč se ne zredim.
Vsega sem že sit do grla, le meso mi gre še v slast,
Dogodki
i med Slovenci p® Assseritd
m pa vmee — čast—recite !-
moje vmee! -komur' čast!
HOČEŠ, NOČEŠ, MORAŠ!
Brežice, Jugoslavija
Kakor se glasi zgoraj debelo tiskani naslov, tako sem bil pripomnil, ko sem bil prebral pismo poslano iz Amerike z dne 20. jul. 1937. Pisal mi je namreč glavni urednik A. Slovenca. Gospod urednik me spodbuja, da naj se še večkrat oglasim v A. Slovencu, zatrjujoč, da ljudje šaljive dopise vedno radi čitajo. Želji urednika bom ustregel po svoji moči. Toraj, cenjeni bravci A. Slovenca, bodite pozorni, še se boste nasmejali, če se boste hoteli.
Nazaj v Ameriko pa ne mislim.
Ila, ha! da bi jaz še šel v A-meriko in se poslovil od tukajšnje zidane hiše in lepo poslikane ter okusno opremljene sobe. Nikakor ne! Sicer imam iz svoje sobe veliko skušnjav in kako tudi ne. Če pogledam iz svoje prostorne sobe skozi veliko okno me takoj napadajo skušnjave, pa so premagljive. Cenjeni
Ker sem že omenil krčmo, pa naj zapišem še katero o vinskih bratcih, ki so vedno židane volje.
Gottfried Keller je bil mojster novele 1809—1890. Zelo rad je pil, ker literat ima liter rad. Ponoči ga enkrat dobi sostanovalec, kako je vohal in iskal okoli hišne ključavnice, pa ni mogel vtakniti ključa. Toliko se pa vendar zave, da ga je sram in reče prišlecu:
"Oh, kako so nove hiše slabo zidane, niti ključavnice niso več na pravem mestu!"
Drugič sreča Keller j a v jutranji zori dijak, opotekajočega se po ulici. Keller vpraša dijaka: "Ali mi morete povedati, kje stanuje Gottfried Keller?" ste Vi, gospod Keller." — Kel-Dijak se zasmeje in reče: Saj ler jezno odgovori: "Tepec neumni, to sam vem. Vprašal sem Vas, kje stanujem."
Ko je bil Keller že prileten, so mu hoteli zdravniki prepovedati uživanje alkohola. Rekli so mu boječe: "Morda bi bilo dobro, če bi se mogli v uživanju tekočin malo omejiti." — "Dobro," pravi Keller, pa začnimo in sicer z juho."
V zdraviliščih in v toplicah se shajajo razni ljudje različnih običajev in šeg ter navad. Ne daleč od Brežic so znane Čate-ške toplice. Najbolj vroč 55 stop. C. radioaktivni vrelec v dravski banovini. To poletje je obiskal imenovane toplice tudi neki že priletni gospod, s tem namenom, da temeljito ozdravi svojo kožno bolezen imenovano luskavico, ki pa ni nalezljiva po zatrdilu veščih zdravnikov. Bolniku so zdravniki zatrjevali, da se ne bo popolno pozdravil, pač pa se mu bo izdatno zboljšalo. Mož, ki bi na stara leta najbrže še rad lep postal, vsa zdravila poskusi, katera mu kdo nasvetuje, samo da bi ozdravil svojo kožo. Nekdo je gospodu nasvetoval,
Koncert slavčkov
Barberton, O. — V soboto 25. septembra priredijo znani Bar-bertonski Slavčki svoj koncert.
Oglasili so se
So. Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo so se oglasili tukaj pri Mr. M. Popovichu in Novinarju Mr. Rajmund Kogovshek, Mrs. Mayme Pugel in Mr. ter Mrs. Andy Spiller, ki so prišli iz Pueblo, Colorado. — Z omenjenima so se videli zadnji mesec v Puebli, kjer sta se na poti domov s konvencije ZSZ pri njih oglasila. — Hvala za obisk-
Smrt se oglaša
V	Rockdale, 111., je umrla Ana Slejko, rojena Fine, v starosti 47 let. Doma je bila iz Kožljevca pri Višnji gori. Tukaj zapušča moža, tri sinove, tri hčere, brata in sestro.
V	McKinley, Minn., je umrla rojakinja L. Žitnik, v starosti okolu 40 let. Doma je bila iz Do-brepolja na Dolenjskem. Zapušča moža in že odrastle otroke.
V	Barbertonu, O-, je umrla Matilda Darwis, roj. Brunsky. Bila je članica dr. Srca Marije št. 111, KSKJ.
nezaslišanega! Gorje brežiškim ženskim dušam! Kaj pa, če jih bo zmanjkalo? Potem bodo Brežice postale edino mesto v Jugoslaviji, kjer živijo sami možje. Kaj bodo potem možje počeli? S kom se bodo možje pogovarjali in o kom razpravljali, če ne bo več žensk v Brežicah? Ako bi Brežičani vedeli v kakšni nevarnosti so bile to poletje njih boljše polovice t. j. žene in možje sami, ker bi povdoveli, ne vem, kaj bi bili storili s gospodom, ki je sVienil piti babje dušice. Gotovo bi bili sklicali shod svoje vrste. A vedite, cenjeni bravci A. Slovenca, na tihoma je minula nevarnost za Brežice, ker dotični gospod, ki se je odločil, da bo pil babje dušice, je odšel iz Brežic na svoj službeni kraj in bo tam zares pil babje dušice to je znameniti čaj imenovan ti-mijan ali po domače čaj iz bab-jih dušic. Jaz sem prepričan, da gospodu Brežičani in bravci A. Slovenca z menoj vred iz srca želimo, da gospoda "razvpiti" čaj temeljito pozdravi in da se zaveseli zaželjenega zdravja!
Vi, cenjeni bravci A. Slov. pa zdravi ostanite! Tako vam kliče preko širnega morja
P. B. V/.
--o-
Gorelo je
V Razvanju je nastal ogenj na gospodarskem poslopju po-sestnice Julke Kac, ki je r.a mah objel vso domačijo s stanovanjsko hišo vred. Domačinom in gasilcem, ki so prihiteli na pomoč, se je posrečilo da so rešili živino, o-stalo so uničili plameni. Sko-
da, ki jo trpi Kacova znaša da naj pije babje dušice. Nekaj okolu 100.000 Din.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(107)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Krokodil, ki je bil videti' silno sestradan, je hitel za Tarzanom. Tarzan nikakor ni mogel tako hitro plavati, da hi mu bil ušel, zlasti ne. ker je moral paziti na malo opico. Krokodil je bil že pri njemu in je divje šavsnil po Tarzanu, toda na srečo je zagrabil za lok, pšice in sulico, ne da bi ga ranil.
dil zA enkrat zadovoljil z njegovim orožjem, ki mu prav gotovo ne bu posebno dobro teknilo, se je znova pognal naprej, da pride iz nevarnosti, predno krokodil zopet odpre in zapre svoje žrelo. Nato je ukazal Nkimi, da mu spleza za vrat, da bo laglje plaval naprej.	_______
Nkima je Tarzana poslušala in .se ga trdno oprijela okolu vratu, tako je imel Tarzan obe roki prosti za plavanje, kar je veliko pripomoglo k rešitvi. Spretno, kot kaka vodna žiVal je plaval Tarzan in kmalu dosegel l>re£ in od tam tempelj lioga Leoparda, kier je kot vcvc-rica hitro splezal na streho.
Ko je bil Tarzan' (inkrjt na strelfi', j« že- zaslišal iz -notranjščine templja ro-potnnje bobnov in ko se je sklonil da skozi luknjo pogleda v notranjščino, je videl, da so se _rayim začele duhovnice zbirat! okolu Walterja z velikimi bati v rokah. V tem trenutku je napravil načrt, kako bo rešil Walterja,
Četrtek, 23. septembra 1937
•AMERIKANSKT SLOVENEC'
Stran
AKCIJA ZA NOVI LIST -MESEČNIK
Kot ustanovniki in naročniki novega, lista — mesečnika so se pridružili te zadnje dni sledeči:'
MRS. MARY SPENDAL, naša naudušena naročnica iz Scammon, Kansas.................................$5.00 n
i MR. in MRS. ANTON GOLENKO, lastnika slo-5 p venske restavracije in gostilne v Chicagi........$5.00 -v
- MRS. MARY KOTZE, naša marljiva zastopnica
v Walkerville, Montana ....................................$3 00, \
• MRS. MARY BENClČ, naša naudušena naročnica iz Walkerville, Montana ............................$3.00
Vsem najprisrčnejša hvala v imenu akcije za novi list mesečnik. Dal Bog, da bi se še mnogi pridružili, da bi bilo tako čimpreje mogoče začeti z izdajanjem lista.
Slovenska katoliška društva, slovenske katoliške družine in posamezniki, dvignite se in pomagajte! Pomagajte zidati novo lastno katoliško utrdbo s tem, da po svojih močeh pomagate ustanoviti ta novi list — mesečnik.
Kdor hitro pomaga — dvakrat pomaga! f • * 1 •
ŠE PAR BESEDI GLEDE NOVEGA LISTA - MESEČNIKA
Chicago, Illinois.
Ko zasledujem zadnje tedne poročila o pokretu za novi list mesečnik se večkrat vprašam, ali bomo dobili ameriški katoliški Slovenci novi list — mesečnik, za katerega se zdaj dela ali ne. Tega, da bi katoliški Slovenci ne bili dovolj močni, da si ustanovimo en tak list mesečnik, ni niti govora. Če jih hočemo si jih lahko ustanovimo kar pol ducata. Mnoge naselbine so dovolj močne, da bi si ga kar same omislile. Če računamo, da je pri Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti včlanjenega blizu 40,000 našega ljudstva in če pravimo, da naše slovenske župnije po Ameriki štejejo do 80 tisoč slovenskih duš, potem je to moč, da če bi se skoro le dva odstotka naših ljudi odzvalo, je dovolj moči, da se ustanovi tak list-
PREDSEDNIK NA ODDIHU
Predsednik Roosevelt, ko je pred kratkim šel s svojimi prijatelji za zabavo dvignjeno roko, je predsednik sam, na desni stoji njegov sin James.
ribarit.
sredi,
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota ima menda okrog 200 če še ne več lokalnih društev. Koliko je samostojnih društev, kolikor cerkvenih bratovščin in društev. Lahko bi rekli, da imamo katoliški Slovenci nad 300 raznih društev. Če bi samo ena tretjina teh društev pristopila k tej akciji kot ustanovniki. Koliko bi se poznalo. In kje so pa ■naše družine? Kje so posamezniki? Če bi bilo le malo več zavednosti, bi ta list že lahko izhajal.
Zdi se mi pa, da najbrže vsak misli, Češ, saj to ni moja stvar. Naj list ustanove, pa če bo za-. kaj bom pa potem naročil. Tako mnenje je ob takem času napačno. Mi vsi smo delavci. Nihče nima kapitala za take namene-To je stvar naroda. Tistega naroda, h kateremu spadamo ameriški Slovenci. To je naša slovenska stvar in kot tako smo Predvsem katoliški Slovenci dolžni podpreti. Ako jo mi ne bomo — socialisti jo tudi ne bodo. Ne bojte se, slovenski socialisti in svobodomiselci niso tako udarjeni, da bodo podpirali njim nasprotno stvar. Tako u-darjeni so le nekateri katoliški Slovenci, da medtem ko pravijo so katoličani, podpirajo pro-tiverske in brezverske liste- Kar •le sicer zelo nespametno, ali tako se dela marsikje. Pa jim kaj reci, je pa velika zamera. Socia-'isti pa niso taki — ti podpirajo dosledno samo svojo stvar — druge nikdar. Pri nas pa svoje Prezirajo, nasprotno pa podpirajo in to marsikje. Potem.se pa čudimo, zakaj naše organizacije ne napredujejo bolj? Kako bodo Pri takem ravnanju. Omenil sem to le za to, ker bi rad naše katoliške Slovence prepričal, da je Podpirati take akcije, kakor so Ustanove slovenskih katoliških listov nuša dolžnost. To je vendar naša stvar in če se mi katoliški Slovenci ne bomo zanimali za nje — kdo se bo?
Urednik tega lista mi je pravil te dni, da se je dozdaj odzvalo tej akciji za ustanovitev no-Ve8a lista — mesečnika nekako
20 društev. Vsa čast in priznanje tem vrlim društvam. Člani, ki ste stvar prinesli naprej in jo odobrili, vsa čast vam, ker pokazali ste, da ste zavedni možje in zavedni katoličani. Tako bi morala napraviti tudi vsa ostala naša slovenska katoliška društva. Tista društva, ki se še niso odzvala na apele za to akcijo, ne ravnajo prav. Ti pa pomagajo, da ta akcija ne more še do svojega cilja. Zato želim tudi jaz apelirati na vsa slovenska katoliška društva v Ameriki, da se tej akciji pridružijo. Katoliški Slovenci, ki ste člani društev, spregovorite na svojih sejah in priporočite jo društvam, da se ji vaša društva pridružijo, da postanejo ustanovniki tega novega lista — mesečnika.
Dalje pa tudi vsaka slovenska katoliška družina, ki le more naj bi postala ustanovnica tega lista. Kako lepo bo, kadar bo list izSel in bo prinesel več strani /slik svojih ustanovnikov. Vsak bo tega vesel- Bo to številna družina zavednih Slovencev in Slovenk, na katere bomo zrli po vseh naselbinah, pa tudi v stari domovini in bodo rekli, poglejte požrtvovalne ljudi, to so zavedni rojaki, ki so si ustanovili list. Ali ne želite tudi vi biti med to zavedno slovensko katoliško skupino? Če tako, potem pristopite zraven in pomagajte doseči tej akciji plemeniti cilj, za katerim gre. Ako že ne morete postati ustanovnik, pa vsaj naroč nik postanite in pomagajte kakor že ihogoče, samo, da se cilj čimpreje doseže.
Katoliški Slovenci, zdaj je čas, da se pokažemo. Zdaj gre, da se poveča moč našega katoliškega časopisja. Gre zato, da ustvarimo več našega lastnega katoliškega tiska in berila. Gre zato, da bodo naši ljudje lahko segali po raznovrstnem berilu v lastnih vrstah in se ne bo treba več izgovarjati, ja, beremo radi povesti pa to pa ono, kar na nasi strani nimamo in ne dobimo, pa zato imamo tudi te liste. Gre torej, da našo lastno katoliško tiskovno fronto ojačimo in povečamo. Ali vi katoliški rojaki ne bote pri tem pomagali?
Ko sem hodil po naselbinah, sem celo čul nekatere, ki so govorili, zakaj pa nam ne ustanovijo lastnih dobrih listov itd. Zdaj se vam ponuja, zdaj gre za tem, da si sami nekaj zgradimo, nekaj lastnega, nekaj kar bo zanesljivo naše. Ampak zdaj pa je na vas predragi katoliški Slovenci, da pridete na dan in se pokažete- Take prilike še ni bilo. Ne pozabimo pa, da ta slučaj postavlja na preizkušnjo nas in našo zavednost.
K sklepu zapišem še to le: Če smo katoliški Slovenci dovolj zavedni, bomo storili vse kar se da, da si ta list ustanovimo Prav je zapisal urednik lista, ko da zdaj je odločilni
LEGIJONAR SE BOJI ZA
USTAVO
New York, N. Y. — Okrog 400,000 oseb je prispelo ta teden od vseh strani Unije v tukajšnje mesto ob priliki letne konvencije Ameriške legije; posetniki obstojajo iz veteranov samih in iz njih družin ter prijateljev, Na predvečer otvoritve konvencije, v nedeljo, pa se je načelnik legije, Ii. W. Colmery, iz Kansasa, postavil v vrste 'tistih, ki so jim nasprotniki Rooseveltove administry eije vcepili strah, da je ameriška ustava v nevarnosti in da grozi nevarnost tudi vrhovnemu sodišču, ter je sporočil, da bo priporočal konvenciji, naj se sestavi načrt za splošno vzgojo ameriškega ljudstva o ustavi. Pripomniti je pri tem, da je Colmery po poklicu advokat, in advokati so znani, da niso preveč naklonjeni Rooseveltu. Svoje mnenje o advokatih je pa tudi Roosevelt precej jasno po vedal v svojem govoru pretekli petek.
--o-
ONEČIŠČEVANJE JEZERA SE MORA NEHATI
Indianapolis, Ind. — Trgovinski in industrijski department države Indiane je izdal zadnjo sredo prepoved industrijam v chicaškem okrožju, namreč v mestih Gary, Hammond, Whiting in East Chicago, da ne smejo več odvajati svojih odpadkov v michigan-sko jezero. Zadnji rok, do katerega morajo odvesti svoje kanale kam drugam, jim je bil dan do 1. januarja 1939. S tem je končno rešena ta zadeva, s katero so se bavile razne oblasti, državne, mestne in federalne,že skoraj dve desetletji. Onesnaževanje jezera od strani industrij tvori namreč resno nevarnost za zdravje prebivalstva v teh krajih, ki dobivajo svojo pitno vodo iz jezera, in nevarnost je bilo težjko odstraniti kljub velikim čistilnim napravam.
EMIGRACIJA IN EMIGRACIJA
Navzlic mnogoštevilnim težavam je Mednarodnemu uradu dela uspelo sestaviti splošno statistiko tujcev v poedinih deželah. Ta statistika ugotavlja med drugim, da je bilo do 1. 1931. največ inostrancev v Španiji, Italiji, Franci ji,, Holandski, Argentini, Kanadi, v Holandski Indiji, na britsko-malajskih o-točjih in v Koreji.
,ie
čas, kdor bo hitro pomagal, da bo dvakrat pomagal. To je res.
Do 1. 1930 je prišlo v Evropo (razen Rusije na vsakih 1000 domačinov povprečno 15 inostrancev, na Luksemburškem pa celo 186 in v Franciji 66.
Med tako zvane "emigracijske dežele", to je dežele, ki imajo večje število svojih državljanov zunaj svojih mej nego tujcev v svojih mejah, spadajo Velika Britanska, Španija, Italija, Poljska in Sovjetska Rusija. Druge "imigracijske dežele", ki imajo več tujcev doma nego svojih državljanov zunaj, pa so med drugimi Zeainjene države, Argentina in Francija.
-o-
STROGA KAZEN
Pariško apelacijsko sodišče je prvič izreklo strogo kazen za tatvinjo (modela, m sicer modela nekega klobuka, ki je razstavljen na pariški svetovni razstavi. Kazen je izreklo na podlagi paragrafov, ki ščitijo umetniško avtorstvo. Neka italijanska modi-stika, ki je posnela model o-menjenega klobuka, je bila pred prvo instanco obsojena na 500 frankov globe in 1000 frankov odškodnine, apelaci-ja pa ji je kazen podvojila.
Modistka se je izgovarjala s tem, da model ni prijavljen za zaščito, sodniki pa so ta ugovor zavrnili, češ, da gre za umetnino. Posnemanje takšnega modela modelu jemlje vso vrednost in posnetke je uvrstiti med tatvine. Odslej bo treba plačati odškodnino za vsako takšno kopijo. -o-
MODERNI ROBINZON
Na pusti in zapuščeni obali Chesil Beach v Angliji živi že skoro 30 let 56-letni Richard Shrampton, ki je zadnje čase povzročil razburjenje v angleškem letalstvu in opozoril svet nase. Vojno letalstvo je namreč hotelo imeti na omenjeni obali velike vaje v bombardiranju, ker 30 km na okoli ni nobenih človeških naselbin, razen seveda "Robin-zonove", ki se je uprl zoper tako postopanje, češ, da nikakor ne dopušča, da bi kdo metal bombe na njegovo zemljo. "Če bo vlada dosti prijazna, se bom morda
preselil kam drugam; ampak nikakor se ne grem dušit v vaša mesta!"
Na obali ima majhno leseno kočico, v kateri živi čisto sam in ne sprejma nikogar. Hrano si nabavlja sam s puško ali trnkom; obdeluje tudi majhen vr-tič za zelenjavo.
-o-
KOLIKO LJUDI IMA RADIO Največ je takih v Združenih ameriških državah, in sicer jih je bilo leta 1936 — 22-5 milijonov, a leta 1930 samo 12.8 milijonov. — Potem sledi Nemčija, kjer je imelo leta 1936 8.5 mi lijonov radio. — Na Angleškem ima radio 7.6 milijonov ljudi, v Franciji 2.8 milijonov. V vsej Evropi ima radio 29.6 milijonov ljudi.
--o-
DEČKA UBILA ELEKTRIKA
Chicago, 111. — Petletni deček Salvatore Danna se je pretekli petek igral na dvorišču za hišo na 1505 Madison st. Pri tem je prišel v stik z avtomobilskim "trailerjem", ki je stal tamkaj. Deček je naenkrat zakričal in se zgrudil po tleh ter kmalu nato izdihnil. Ugotovilo se je nato, da je lastnik "trailer j a" napeljal elektriko v vozilo, da s tem ostraši morebitne tatove, ko mu je bil pred par dnevi ukraden iz njega radio. Lastnik, neki A. Vi-vent, je bil aretiran.
--o-
Če si tak, da svojim otrokom želiš isamo nesreča, dosežeš svoj namen najprej, če jim poskrbiš dovolj slabega tiska.
Želim pa, da če ni če zadovoljnega odziva do 1. oktobra t. 1. kakor je bil čas določen, da se še za gotov čas podaljša, toliko časa, da bomo dobili ta zaželjeni list. Naprej in samo odjenjati ne.
Pozdrav vsem znancem in prijateljem in želim, da bi se k tej stvari oglasil še kdo drugi.
Leon Mladič.
FARMO NA PRODAJ
V prijazni Slovenski naselbini v Naylor, Missouri, 25 akrov zemlje z vsem potrebnim poslopjem hiša je 5 sob z elektriko, prostor je pripraven za gasoline station, ali kakšno drugo trgovino. Ker je v mestu in na highway v okolici je veliko Slovencev. Proda se za gotov denar, ali pa tudi v za meno za hišo ako kateri želi več pojasnila naj piše na: MARK STARC 546 — 5th Ave. Des Plaines, 111.
Ekspatrijaolja otrok, rojeitih v Ameriki
VPRAŠANJE: Neki moj prijatelj, ki je bil naturalizi-ran ameriški državljan, se je povrnil v staro domovino skupaj s svojo ženo in tremi otroki ki so tri, osem oziroma petnajst let stari. Tam je zopet prevzel svoje staro državljanstvo. Ali so tudi otroci, ki so bili vsi rojeni v Združenih Državah, zgubili svoje ameriške državljanstvo vsled tega n j egovega rajzjdržavl jan j en j a (expatriiaton) ? /Moj prijatelj mi piše, da se njegovi otroci še vedno smatrajo za Ameri kance in se vsa družina bi rada povrnila v Združene Države.
ODGOVOR: V mnogih sodnijskih določbah je bilo ustanovljeno, da z ozirom na to, da rojstvo v Združenih Državah pomenja popolno pravico do državljanstva starši imajo jako omejeno pravico razdržjavl jarjilii; (expatriate) svoje otroke tekom njihove nedoletnosti in jih tako oropati njihove prirojene pravice. V praksi pa je uve-ljavljenje tega načela jako komplicirano vsled naturali-cijskih zakonov inozemskih držav, kjer ti nedoletniki sedaj živijo. V mnogih inozemskih državah se smatra, da otrok sledi državljanstvu očeta brez ozira na kraj rojstva. Znano nam je za nekoliko slučajev, v katerih se je razsodilo o državljanstvu otrok na podlagi starosti, ki so jo imeli, ko je oče zgubil ameriško državljanstvo. Splošna tendenca je ta, da se smatra, da otroci 14 let ali več stari pridržujejo svoje ameriško državljanstvo, tudi če je oče zgubil državljanstvo vsled ekspatrijacije.
Državljanstvo poročene ženske
VPRAŠANJE:, Poročila sem se z ameriškim državljanom takoj po svojem prihodu v to deželo 1. 1914, razporočila pa sem se 1. 1919. L. 1920 sem se zopet poročila, to pot z inozemcem. Moj sedanji mož pa je postal državljan vsled naturalizacije 1. 1926. Ali sem jaz ameriška . državljanka?
ODGOVOR: Vi ste pridobila svoje ameriško državljanstvo vsled poroke s prvim možem in ste ostala nadalje ameriška državljanka vzlic razporoki. Zgubila pa. ste svoje ameriško državljanstvo vsled poroke z inozemcem, kajti zakon po katerem poroka ne vpliva več na državljanstvo, je prišlo v veljavo še le 22. septembra 1922. Na
'podlagi tega zakona ste ostala inozemka, tudi če je Vaš
drugi mož postal državljan. Vi imate pa pravico zaprositi za naturalizacijo, ne da Vam je treba imeti "prvi papir."
Vpokojjtev v starosti 65 let
VPRAŠANJE: Star sem 55 let in sem stalno zaposlen ter zaslužim $2000 na leto. Kako pokojnino bi dobival, ko postanem 65 let star, na podlagi socijalno-varnostnega zakona? In kaj se zgodi, ako nočem biti vpokojen v tej starosti? Nadalje b|i rad do-znal, kaj bi dobivala moja žena, ako umrem pred starostjo 65 let?
ODGOVOR: 1. Ako boste nadalje stalno delali za prihodnjih 10 let, bo Vaša mesečna pokojnina ob starosti 65 let in potem znašala $32.50. 2. Vi imate popolno pravico delati nadalje po starosti 65 let, ali se ne bo več pobirala nikaka pristojbina cd Vašega zaslužka in Vaša pokojnina bo ravno taka, kq se končno odločite zaprositi za njo. 3. Ako umrete pred starostjo 65 let, bo Vaša žena dobila tri in pol odsto od skupnih mezd, ki ste jih zaslužili, odkar Social Security Act je stopil v veljavo. Vsled tega, ako bi umrli, recimo, 1. 1945, bo Vaša žena dobila ček od $560.
Kdo je vpravičen do socijal-no-varnostnih dajatev?
VPRAŠANJE :Ali mora delavec dokazati,da je siromak, ako zahteva starostno pokojnino ali nezaposlenostno podporo pod socijalno-varnostnim zakonom?. ...
ODGOVOR: Kar se tiče starostnih pokojnin, tudi oni delavci, ki imajo lastnino ali druge dohodke, so vpravičeni do dosmrtnih pokojnin, in edino, kar se zahteva, je, da dotičnik ne dela več za zaslužek.	:
V splošnem velja isto tudi, kar se tiče nezaposfenostnilh podpor, d a si državni zakoni so v tem pogledu različni, kajti v nekaterih državah je znesek tedenske podpore odvisen. od števila odvisnih ljudi v dotični družini.
F.L.I.S.
-o-
Otročke vprašanje. — Evi-
ca zagleda prvič bas in vpraša mamico: "Mamica, kaj gosli tako rasejo".
-o-
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Am. Slovenec!"
<XXX>0<>0<><><>0<HXK><H>0<>0<><>^	<
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ptfnoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
) oo-ooo^oooooo-oooe-o<>oo-o-o<>-o-o-o<>oo-o-ooooooooo-<>oc>oo^o-oo-o<><>
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMOR& 2473-R ali se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL ,_
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.
Naročila za stenski
koledar
1938
bomo sprejemali do 1. novembra 1937.
T@s@l|e ■
naredite domačim v starem kraju, če jim za novoletni dar pošljete stenski koledar "Amer. Slovenca za leto 1938.
Da bo mogoče ustreči vsem, zato oglašamo stenski koledar za leto 1938, že v naprej. Tiskali jih bomo le toliko, kolikor jih bo naročenih v naprej.
Pošljite naročilo za stenski koledar pravočasno, do 1. novembra 1937. a
Koledar stane s poštnino vred kar pošljite v žnamkah ali v gotovini, na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
rsifimQ^
"AMERIKANSKI SLOVENEC*
Četrtek, 23. septembra 1937/
"Dušica"
1!
ROMAN 1
Spisala R. Orczy Prevedel Paulus
Pa videl je, da so njegovi opomini nepotrebni. Margareta je bila mirna, odločna, hladokrvna.
Ni se mu bilo treba bati, da bi storila nepremišljen korak.
"Ne bojte se!" mu je odgovorila in nekaj njene prirojene veselosti in dobre Volje je donelo iz njenega glasu. "Rada vam obljubim, da bom previdna. Saj bi stavila v nevarnost življenje svojega ljubljenega soproga, saj bi onemogočila njegove načrte, če bi ga nagovorila vpričo tujcev. Ne bojte se! Čakala bom na u-godno priliko in mu prišla na pomoč kadar in kakor bo najbolj primerno in koristno."
Brogard je prilezel nazaj po stopnicah in Margareta se je pripravila, da se poda v svoje zavetišče.
"Bojim se, vam pred njim tule poljubiti roko," ji je še rekel Andrej, "ker sem le vaš strežaj. Pa prosim vas, bodite dobre volje! Če ne srečam Blakeneya v pol uri, se vrnem. In tedaj upam, da ga bom že našel pri vas tukaj."
"Da, tako bo najbolje! Pol ure lahko žrtvujeva. Chauvelina v pol uri gotovo še ne bo. Bog daj, da bi Percy kmalu odkod prišel! Mnogo sreče, prijatelj! Bog z vami! Ne bojte se zame!"
Z lahnimi koraki je stopila po veglastih stopnicah. Brogard se ni zmenil več zanjo. Naj si sama postreže in si pripravi ležišče kakor hoče!
Andrej je gledal za njo, dokler ni zaprla steklenih vratic za seboj in zakrila šipe z umazanim zastorom.
Ni imel strahu zaradi nje. Dobro je bila shranjena in prostor je bil zelo ugoden, ker je videla po vsej sobi pod seboj, nje pa nihče ni opazil. Brogarda je dobro plačal, godrnjavi starec je gotovo ne bo izdal.
Se enkrat je pogledal gori k njej. Skozi raztrgani zastor se mu je smehljal njen sladki obraz. Mirna je bila, skoraj vesela.
Pokimal ji je še zadnjikrat v pozdrav, odprl vrata in stopil v temno noč.
v
T
XXIII.
PAST.
Tiho in naglo je mineval Margareti čas. Opazovala je Brogarda.
Starec je pripravljal mizo, kakor je bilo videti, za novega gosta. Nedvomno za Percyja. In tudi o tem ni bilo dvoma, da je imel republikanski krčmar precejšnjo mero spoštovanja pred mogočnimi plečami Angleževimi.
Brogard se je res trudil s pospravljanjem in pripravljanjem. Najprvo je znosil z mize ostanke, ki sta jih pustila Margareta in Andrej. Nato je iz kota stare omare privlekel nekaj, kar je izgledalo, da je res mizni prt. Ko ga je razgrnil in videl, da je poln lukenj, je dvomljivo in žalostno zmajal z glavo. In nato ga je z mnogim trudom skušal tako razprostreti, da je kolikor mogoče malo kazal svojo raztrganost.
Dobil je tudi nekje brisaljko, seve staro in cunjasto, ki pa vkljub temu ni bila čisto zamazana. Skrbno je osnažil in
obrisal z njo krožnike, žlice in celo kozarce ter skrbno vse razpoložil po mizi.
Margareta se ni mogla vzdržati nasmeha. Orjaška postava gospoda Percyja, ali pa morebiti teža njegovih vesti, je vsekakor naredila globok vtis na tega svobodnega državljana republikanske Francije, sicer bi se ne bil tako zelo trudil za "prro-kletega Angleža" —.
Miza je bila pokrita — kakor je pač bila — in Brogardove oči so z zadovoljstvom počivale na trudapolnem njegovem delu. Obrisal je še s komolcem svoje umazane suknje prah s stolov, jih primaknil bližje, pomešal po loncu, naložil suhljadi na ogenj in oddrsal iz sobe. —
Margareta je bila sama s svojimi mislimi.
Udobno, kolikor se je dalo seve, je sedela na slami, ki si jo je pregrnila s površnikom. Slama je bila sveža in neprijetni duhovi iz spodnje sobe so prihajali k njej gori le zelo razredčeni.
Za trenutek je bila srečna. Če je pogledala skozi luknjasti zastor, je videla spodaj v sobi sicer le samo polomljene stole, raztrgani mizni prt, kozarce,krožnike in žlice. Toda vse te revne in neme stvari so ji pravile, da čakajo Percyja, da bo kmalu prišel, da bodeta v tej umazani sobi končno spet skupaj —.
In ta misel je bila tako sladka, da je Margareta zaprla oči, — nemotena jo je hotela uživati.
Par minut še, pa bo prišel —. Odprla bo vratica, pohitela bo k njemu. — Zapazil jo bo in vzel jo bo v naročje. — In pokazala mu bo, povedala mu bo, da rada umre zanj, da rada umre z njim, kajti vsa zemlja ni imela večje sreče zanjo —.
In kaj se bo potem zgodilo —? Na to niti oddaleč ni vedela odgovoriti.
Vedela je le, da je Andrej govoril resnico. Percy bo za vsako ceno izpolnil dano obljubo. Niti ona, njegova žena, ni mogla dragega storiti, ko ga posvariti.
In potem —?
Seveda mu bo morala pustiti, da bo šel na nevarno pot. Niti z besedo, niti s pogledom ga ni smela, ga ne bi bila smela zadržati. Ubogati bo morala, karkoli ji bo naročil. Morebiti celo, da se bo morala spet skriti in čakati, čakati v nepopisnem strahu, med tem ko bo on šel — v smrt.	** * - t
Toda niti to se ji ni zdelo tako strašno ko pa misel, da je šel v smrt in ni vedel, kako zelo ga ljubi. To vsaj bo zvedel. —
Videla ga bo, čaka nanj —. In povedala mu bo vse, vse —. In spodaj je čakala nanj umazana soba in revna miza in ji pravila, da pride kmalu kmalu —.
Tedaj ujame njeno uho oddaljene korake. Bližali so se —.
Srce ji je burno udarilo. Ali je bil Percy -?
Ne —. Korak ni bil tako dolg, tudi ne tako krepek kakor je bil njegov. Razen tega se ji je zdelo, da čuje dvoje različnih korakov —. ' - - •
Da, tako je bilo. Dva moška sta prihajala —. Dva tujca morebiti, popotna človeka, potrebna krepčila —. Ali pa —.
(Dalje prihodnjič)
ŠIRITE AMER. SLOVENCA

£

I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša Knjigarna: ;
KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ........................................$1.00
KO SO HRASTI ŠUMELI. Zg;o-dovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25
KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Šreknik. Brošura 282 strani. Interesanten ro* man iz življenja Krištofa Kolumba .......................................65c
KRIVDA, Fr. Bevk, broSura 165 str. Povest nam odkriva preža-lostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest .................................................. SOc
KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ........................................ 60c
KRIŽEM SVETA, V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest ............................ 35c
LISJAKOVA HCl, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini .................................................... 50c
MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd............................. 70č
MALI LORD, F. H. Burnett. Trdovezana 195 strani. Povest slika, kako dober otrok gane in omehča zakrknjeno srce starega odljudnega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej.............. 80c
MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev ............ 65c
MARIJA KOŽUHOVA, L. He-
mon, povest iz francoske Kana-dej ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ........................................$1.00
MATA H ARI, roman o življenju in smrti najslavnejše vohunke,
138 strani. V platno vezan........$1.00
Broširan ........................................ 75c
MISTERIJA, G. LeRouge. Broš. 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogodkov na potovanju ........................$1.00
MLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani ...............................-............... 45c
MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povesti in vse prav zanimive. Trdoveza-ns, knjiga ........................................ 75c
MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar-ryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal
razne pustolovščine. Mehkove-zana 192 strani ............................ 65c
MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani....$1.00
MRTVO MESTO, spisal Georges
Podenbach, mehkovezana knjiga z 94 strani ............................... 60c
MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in
zanimiv ........................................... 85c
MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............ 75c
NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče:
4. snopič: V gorskem zakotju— 45c
i. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja __________________________________________ 45c
12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ...................... 30c
20.	snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest .............—............................. 30c
21.	snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika ................................ 30c
25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fcsjakova. V srce segajoč roman .............-......................... 45c
35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .......................... 30c
39.	snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gorenjska povest........ 30c
40.	snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ..................-............ 30c
43. snopič: Edip na Kolonu. So-foklej. Sta. ogrška drama............ 30c
57.	snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ........................................... 30c
58.	snopič: Zaroka o polnoči.. Bas-nigoj. Povest slovenskega viso-
košolca ............................................ 30c
povesti. Andrejčkov Jože........... 30c
60. snopič: Emanek, lovčev sin.....
Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega življenja .......................................... 30c
59.	snopič: Več kratkih, zanimivih
NA KRVAVIH POLJANAH, J.
Matičič. Trdovezana 280 str, ilustrirana s slikami. Zanimiva ljenja in strahote iz bojnih pohodov ...........................................$1-50
NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Broš. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zelo zanimivega značaja .....................— 75c
NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimanjem .................................... 75c
NA RAZLIČNIH POTIH, F.
Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi........ 40c
NARODNE PRIPOVEDKE, 1.
zvezek. Dominikus -------------------- 35c
NARODNE PRIPOVEDKE, 4.
zvezek. Dominikus ..................... 40c
NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic ..............................-........... 35c
NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest ........... ................. 35c
NA SINJEM POLJU, ♦
Mehkovezana knjiga ..................$1.00
NAŠA ANČKA, zanimiva povest, brošurana knjiga z 63 strani— 45c
NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi.......................... 80c
NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Broš. 110 str. Črtice in slike iz beneško-slovenskega pogorja...... 45c
NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. 115 str. ............................... 50c
NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Meško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja ......................................... 75c
NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Brošura 94 str. Zanimiva povest.... 40c
NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka .......... 35c
NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Brošura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja. ....................................... 30c
NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 str. Povest, ki opisuje ruske re-volucionarce ................................... 40c
NOVO MESTO. Roman, trdo vezana knjig*, spisal Miran Jarc, z 183 strani ....................................$1.25
OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 str.................$1.25
OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str...$1.00
OBRAZI, C. Jeglič. Broš. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja .......................................... 85c
OD DUŠE DO DUŠE. Pisma dobrim ljudem spisal S. J. Peter Lippert; trdo vezana knjiga $1.25 Mehkovezana knjiga ....................$1.00
OČE BUDI TVOJA VOLJA,
Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre ............................................ 50c
OČE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ................ 75c
ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega................ 45c
OGLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str. 35c
ONKRAJ PRAGOZDA, J. O.
Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitate-lje skozi burne slučaje................ 80c
OZKA VRATA, spisal Andre
Gide, brošura ................................ 80c
Trdo vezana knjiga ....................$1.00
PATRIA, H. Federer. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe ...................................................... 30c
PERPETUA, ali afrikanski mu-
čenči. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane ................ 45c
PETELINOV JANEZ, J. Alešo-vec. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te.......................... 85c
POD ..SVOBODNIM .. SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, vsaka knjiga.................$1.25
POL LITRA VIPAVCA, D. Fei-gl. Broš. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja........... 60c
POLJUB. K. Svetla. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda ............ 50c
POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Bulwer. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjigi....$2.00
Mehkovezane knjige .................. 85c
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
>849 W. CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
Med Nemci
Narodna zavest je nekaj vrlo dobrega, pa tudi nekaj zelo nevarnega. To se jasno vidi pri Nemcih. Ko je nastopil Hitler, je vse prejšnje izginilo ko kafra. Kak majčken odpor se je pojavil, pa so ga takoj kruto zlomili potom koncentracijskih taborov. Lahko se trdi, da je vplivala na vse narodna ideja, rešitev vsega nemštva, kakršno je Hitler obljuboval. Prav nič ne zamerim nemškim socialistom, da so se poskrili, tudi katoliški nemški elementi so podlegli širokoustnemu Hitleru.
Kmalu pa je Hitler zašel v prav — ruske razmere in manire: (nemškji Sn Hitlerjev nazijzem je idejno podoben Stalinovemu komunizmu. Prav satansko nasilstvo, nagi pa-ganizem in ateizem...na obeh straneh. Ruski mužik je duševno težak, reakcija nastopa sjilno počasno, ampak pri Nemcih vidim vsaj pritajene glasove že po kratki dobi treh let Hitlerjevega nasil-stva o nastajajoči reakciji. Kako je razpoloženje v Nemčiji pri bivših in razsodnih socialistih, ne vem, ampak pri katoliških Nemcih dozoreva. Razni procesi ne vlečejo več, roba je preveč prozorna, dasi jo še vedno 1 zakriva misel na — rešitev nemštva, in mnogi 'stopicajo od noge na nogo, in še ne vedo, kam naj stopijo. Očividno pa žetev še ni dozorela.
Tudi še iyernjim protestantom stopa paganski nazijzem na prste. Značilna s;t'a dva slučaja.
V	Edinburghu na Angleškem so imeli vsi protestan-tje neko posvetovanje. Resnim protestantom Hitler ni dal 'dozvole', pač pa sta dobila potna lista en .dizident in en staro — katoličan. Ta dva sta, to se razume, nastopila za — Hitlera, in zboro-valce zatrjevala, da "se nemška drsava ,še ni dotaknila naših cerkva". Roka pač roko umiva. Smešno, nekdo temeljito Szropa mojo hišo, vzame mi vse in vse pobere, pa bi baje to ne bil noben rop, ker — hiše mi ni odnesel. Tudi bančni roparji navadno ne odnesejo banke. Poleg nazijzma govori tudi strast zoper vse, kar je res krščansko, ne morda le po imenu. To je en slučaj, kako je še vedno vsaj med nekimi Nemci pri vsem paganskem nasilstvu Hitlera. Drug slučaj je prav iz — Koroškega.
V	Breslavi so imeli vse-nemško pevsko slavje. To je kulturna prireditev in udeležili ' so se je tudi Nemci iz Avstrije. Prav iz Koroške je bilo nad 2000 "pevcev". Saj veste, kakšne so razmere v Avstriji. Z malimi izjemami bi bili radi v Nemčiji tudi politično, pa , morajo biti v Avstriji. Pri vsaki priliki izbruhne, ko srce vleče. Tudi
tokrat je izbruhnilo v Breslavi. Kakor poroča nemška K. Tagblatt, so za — Hitle-rem naravnost noreli — Korošci. Koliko je bilo med temi Korošci prfistn|ih Nemcev;, ne vem, bilo pa je dosti — bindišarskih Nemcev, kakor te narodne spake imenujejo., in prav ti so se obnašali kakor brezumni, da je zavrela kri marsikakemu avstrijskemu Nemcu.
Tako je zdaj med Nemci.
Kakor vidim, si Stalin in Hitler pomižurkavata. Rusija je le predmet političnih ba« rantačev in tujcev^ ker Slovan tam nima besede, ampak Stalinov lonc se razbija in se bo razbil, in Hitlerov Ione se utegne razbiti še prej, dasi so neki Nemci za Hjtlerem še hudo "verrueckt."
Ni zameriti Nemcem, da hudo norijo, vsa Evropa nori in tudi Amerika nori v mar-
sičem-	S , MM
Ta je dobra.
Naš "New Deal" je huda polomija. Le izredno bistre glave so majale, ko je bilo vse za ta poizkus. Prohibi-cija je bila, kakor je rekel bivši predsednik Hoover, "a nobel experiment", ampak New Deal je bil vrlo drag in razkošen poizkus. Še imamo milijarde, pa bo tudi teh kmalu konec, ker niti bogata Amerika ne more izdajati \va dolarja za daljšo dobo, ko sprejema le en dolar.
Na račun tega New Deala je nekdo zbil hudomušen dovtip, dasi sega ta dovtip globoko v naš žep. Rekel je, da je bil Krištof Kolumb "the first New DealerTako-le je razložil: "Ko se je Krištof Kojumb odpravjl na pot, ni vedel, kam gre. Ko je dospel tja, ni v^del, kje se nahaja. Ko se je povrnil, ni vedel, kje je bil. In vse to je naredil z denarjem, ki ni bil njegov."	*i
Dobro je jo zasolil, ko smo delali z nekim "Brain Tru-stom", pa ni bilo poleg nobenih možganov.
Nesreča
Pavla Mahar, 11 letna hči železniškega uslužbenca iz Nove vasi pri Sv. Juriju ob juž. železnici, je bila v hlevu in je hotela pogladiti vola po glavi. Ta jo je pa, ker se je branil muh, sunil z rogom in jo nevarno ranil.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj
do 8:30 zvsčer.
Ni jih krajev in goric, kakor jih ima
"DOLENJSKA"
Ta knjiga je ilustrirana z mnogoterimi slikami dolenjskih mest, trgov, vasi, goric in hribov. Vsi, ki ne morete iz enega ali drugega vzroka v stari kraj, lahko vidite v tej knjigi lepe domače dolenjske kraje. To knjigo, brez katere bi ne smel biti noben Slovenec, kaj še le Dolenjci, smo prodajali po $1.50. Zdaj jo dobite za samo	_
$1.00
dokler zaloga traja. Zato pišite takoj po njo in zraven pošljite znesek $1.00 in poslali jo vam bomo. Pišite po njo na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
—+