40. številka. Pr^t, v smio I. inan'n 1 S99. TeSaj XXIV „Edinost" ithajh dvakrat na dan. račun nedelj in praznikov, »jutra.j in zvečer oh T. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja n>> 9. uri zjutraj. Naročil I im /na*u : ; Obe isdanji n« leto . . . K|«|. j|* Za aamo večerno izdanje . 12-— Za pol leta.četrt leta in na meaec raKinerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne onim. Na drobno ae prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po A nvč.; ponedeljske /.jutranje Številke po a nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon M?. H70. 4 nvč. * edinosti je uioč ! Offlaat s»e računajo )»o vrntali v perilu. Za večkratno naročilo s primernim popumoni. 1'oHlana, o*nirtniee in javne zal* v nI e. do-mači i»trlifi itd. računajo po pogodbi. Vxi dopisi naj *e poAiljajo aredni&tva. Nefrankovani dopiMi «e ne sprejemajo. Uoknpiai *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase *pre jenia lipruvaist vo. Naročnino in ngla-e je plačevati loeo Trat. Trednlštio in tlakama nahajata v ulici Carintia *tv. Ti. l'prnnilitvo, od-prnvništvo in »prejemanje laseralov v ulici Molin piccolo *tv. .'I, II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti' iskaina konsorcija lista „Kdinoat" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dunaj 2«. februv. Glavni zbor kmetijske družbe je potrdil računski zaključek za leto 1H<»8, kakor tudi proračun za leto 1801). ter je pooblastil predsednika, da zaprične dela, ki ho potrebna, da ne postavi nova društvena hiša. Nadalje je sklenilo društvo, da je pozvati ministerstvo za poljedelstvo, naj ukrene v soglasju z ogerskim ministerstvom za poljedelstvo, da se nastavijo poljedelski strokovnjaki na avstro-ogerskih poslaništvih, kakor tudi, da se poljedelski izvedenci nastavijo tudi na političkih oblastih. Budimpešta 28. februv. Členi liberalne stranke z vsemi členi novega kabineta so prišli danes k baronu RanftVju, da se poslov?! od njega. Na nagovor Podmanitzkyja je odgovoril RantfV, da ga je tekom vsega njegovega delovanja vodila zavest, da služba za kralja in domovino zahteva popolne udanosti. Ako se mu je posrečilo doseči vspehov, ima se za to zahvaliti stranki. Premene politiškega položenja da se on noče dotakniti, mogoče, -- O, naš čaH jih je bogat teh revnih eksistenc, teh stradajočih tipov v mestni obleki z olikanimi manirami. Mnogo jih je samih krivih, mnogo njih so privele razmere tlo tega britkoga, prikritega uboštva. Kdor ne skuša, ne ve, kako teže človeka take malenkostne stvari, kako ubija vsako veselje tisto strašilo prazne mošnje. In koliko jih vse življenje živi v teh vednih primanjkujočih računih, v vednem nestrpnem čakanju »prvega«. Tu nekdanji, morda talentirani pridni dijak, kateremu je bilo poleg grških klasikov in latinsko slovnice treba tudi jesti, ki je moral obesiti šolo na kol, ker ni imel dovolj routine v stradanju in služi zdaj v raznih zasebnih in javnih pisarnah svojemu želodcu borni kruh. Ondi propadli trgovec, ki računa zdaj in vpisuje za trgovinskim pultom, odpira in zapira težke dnevne knjige tujih tvrdk. In tako dalje iti dalje, cela nepregledna vrsta jadnih, revnih kruhoboroev, krivih in nekrivih, mladih in starih. In tako žive od dne do dne, od prvega do prvega in bližajo se starosti, pomanjkanju, bedi z stavila nekakšen program, h kateremu na konferenci postavijo posameznih predlogov vlade same. Med narodom za narod! Morda nas vendar ne vara naša sodba, da stojimo ob začetku velikega zdravilnega procesa, ki se mora izvršiti v Avstriji, ker silijo na to dejstva sama: zgodovinski poklic Avstrije, neizogibni pogoji za nje raz\oj, nje žMjenski intei^si, politiški in gospodarski, nje zakoni, a v prvi vrsti vzbudi v si se nje narodi. Morda stojimo vendar res ob začetku procesa, ki naj preloži to državo z umetne, trhle in nesolidne podstave nasilstva proti nenemškim narodom, na naravno, trdno in solidno podstavo zakona, ravnopravnosti, jednakosti in svobode. Ako jo ta država zares evropska potreba, ako čuva še nad njo oni dobri genius, ki jo je rešil že tolikokrati iz groznih nevarnosti in katastrof, ako je res, da jej je od božje previdnosti usojena še velika kulturna misija na jugu Kvrope, ako je res, da ta država nima ničesar pričakovati na severu, ni evolucije svojega politiškega vpliva, ni tržišča svojim produktom,: potem smemo smatrati za gotovo stvar, da se pripravlja oni zgodovinsko važni trenotek, ko monarhija Habsburžanov ostavi ona stara, izvožena in zgrešena pota, ki je no bližajo nje velikemu cilju, ampak jo le oddaljujejo od cilja. Toda rekli smo že, da stojimo še le ob začetku procesa, ki naj nas dovede do takega velikega in neizogibno potrebnega preobrata. Vsaka stvar pa se mora vršiti logično, naravno, postopno. Narava ne pozna skokov, a ker se razvoji držav in narodov vrše po zakonih narave, po etapah in ne skokoma, ne smemo gojiti krive nade, da se večkrat omenjeni proces izvrši kar čez neko strašno, pretresujočo gotovostjo. In za njimi vzdigujejo svoje suhe, I »ledične obraze n jih žene in otroci. Sin nastopa isto pot, ki jo je hodil oče, hčere so može pol stopinjo više ali niže, ali pa popadajo v oni grozni duševni in telesni izmeček človeštva, ki se plazi po ulicah z naličenimi obrazi, za katerimi se skriva gnjiloba. Le glejte ga mladega z zastarelo, oguljeno, a vendar skrbno eleganco oblečenega pisarja, kako si nervozno popravlja manšete, kako si uravnava kravato in potem sb strahom trka na vrata, za katerimi v mehkem naslanjaču pregleduje akte njegov sitničavi, neprijazni šef. Kri mu sili v glavo, poklanja se nerodno in prisiljeno in potem pretrgano, v zadregi, jeclja ono: — Prosim, rabil bi . . , Ako mi dovolite . . . Prosil bi.....Plačati imam mal zastanek čevljarju . . . In ker strogi šel' le čaka in čaka, dalje brska v svojem aktu ali ga morda pogleduje mrzlo in brezčutno, opogumi se ubogi prosilec in hitro z strahom bruha iz sebe : — Prosil bi deset goldinarjev predplače! Molk. Sef se malce nasmehuje, tako pol ironično, pol zaničljivo, zamahne z roko proti vratom in z neskončno malomarnim glasom pravi milostljivo: noč, da mi avstrijski Slovani na večer ležemo spat kakor narodni helotje, a v jutro, ko se vzbudimo, da hode že sijalo na nas v vsej krasoti svoji zlato solnce prava narodne samodoločbe, solnce svobode in jednakosti. Tako hitro se ne razvijajo stvari. Vsaka stvar potrebuje svojega časa: preporajanje narodov in držav pa še posebno. To naj si zapomnijo oni, ki toli radi so svojim večnim tarmanjem, da sino Slovenci še tako malo dosegli po tolikih borbah, opravičujejo svoje nadaljnje — nedelovnnje in trosijo s tem malodušnost v vrste drugih bojevnikov naših. Hude so te naše borbe in neznosne so naše razmere — to je res. Tudi to Je res, da ne smemo potihniti ni za hip, marveč da moramo neprestano povzdigati svoj glas v protest proti takim razmeram, da s tem načinom opozarjamo vse poklicane činitelje, kako se zagrešajo na pravici, na načelu svobode, ua zahtevali človekoljubja s tem, da trpe take razmere, oziroma jih še podpirajo. Njim moramo pisati na vest vse naše žrtve, materijalne in intelektuvelne. Prav je torej, ako povzdigamo svoj glas in v dolžnost nam je, da rišemo svetu razmere, v katerih moramo živeti in se boriti, razmere, katero smerno po vsej pravici imenovati: evropski škandal; ni pa prav, ako iz žalostnih skušenj dosedanjih, iz dejstva, da smo malo ali skoro nič dosegli z vsemi napori dosedanjimi, izvajamo posledico, da ne dosežemo ničesar tudi v bodoče. Taki črni proroki so nesreča naroda. Podrta vera v bodočnost, podrto delo za bodočnost in potem je podrta tudi — bodočnost sama! Mi moramo torej verovati v svojo bodočnost, zajedno pa se ne smemo odtezati spoznanju, da bode trebalo še veliko dola, veliko truda in veliko bojev in žrtev, predno pridemo do zaželjenega cilja! Se mnogo vode poteče y morje, predno si priborimo Recite Repiču, da vam izplača! Dalje se pisar ne pogleda; na njegov ponižni: »hvala, gospod šef«, odgovarja se z nestrpnim skomizom ram ali pa tudi ne in stvar je dovršena. Tam v prednji sobi pa zganuje pisar z stisnjenimi zobmi ona dva petaka. Na licih mu še gori sram, srce pa mu razjeda jeza nad vsem svetom, najbolj pa nad svojim šefom, ki ga smatra in ravna žnjim, kakor z nekim bitjem nižje vrste. Skrivaj stiska pesti, iz ust pa mu sili tiim, a zato strastneja kletev ua vse človeške mogotce. Toda kaj! Kaj neki pomagata jeza in srd! Drugi mesec bode gotovo stal zopet na onem mestu in dogodbiea se bode vršila ravno tako, z neznatnimi varijacija m i. Trideset goldinarjev! Ha, lin, in zato se je človek prodal! Kje si svobodna volja, kje ste svobodne misli, svobodni nazori?! Rog ne daj, da imaš drugačne politične nazore, ko tvoj gospod šef! Rog ne daj, mešati se v društva, katerim gospod šef odreka svojo naklonjenost, in l><»g ne daj nesreče, imeti o človeštvu, očloveku. drugačne misli, drugačno razredbo, nego jih ima duh tvojega šefa! (Zvršotek pride.) VHP svoje pravo v šoli, uradu in v javnom živ-vljenju ; predno se bodemo mogli oddahniti v bla-žilni zavesti, da nam je zagotovljen obstanek predno bode zlomljena moč naših sovražnikov. Ne odtezajmo ne torej zavesti, da I »»sta še precej časa trpela proganjanje naša narodnost in aosebno naš jezik; proganjanje, ki znači permanentno nevarnost. Nt' odtezajmo se spoznanju, da nismo še tako blizu »nemo trenutku, ko porečejo državni činitelji: dosti je bilo krivice, sedaj bodi pravica — vsem!! In dotlej, dokler se nam bode boriti proti nasilstvu nasprotnikov in dokler ne najdemo pra-vioe na upravi države, dotlej torej, dokler nam strogo politiška in parlamentarna borba ne bode donašala zaželjenih vspehov, dotlej, dokler bodo naši poslanci prisiljeni nadaljevati svoje Sisifovo delo: valiti kamen navzgor in ga zopet valiti, ko jim je zdrknil izpod rok ni/dolu: kaj dotlej ?! Ali naj se omejujemo samo na to politiško in parlamentarno borbo: na borbo proti sovražniku in proti sistemu? 1 Ne. Nadaljevati moramo pač to borbo z nezmanjšano silo; ali omejevati se ne smemo na to borbo, ampak izvrševati moramo paralelno s to borbo tudi posebno akcijo — med narodom. Mi ne smemo naroda samo voditi v bojih, ampak ga moramo tudi vzgajati. Vzgoja naroda je neizogibno delo. V narodu samem moramo delati za naroda! A to delo v narodu za narod se mora gibati v trojni smeri: v gospodarski, etični, in kulturelni. Mi moramo navajati narod k umnemu, racionalnemu gospodarstvu, da bode umeval izvabljati iz zemlje kolikor le možno darov, ki jih ona krije v sebi; da bode umel to, kar je pridelal, najprimerneje prirejati za svojo rabo in zn prodajo; da bode mul umno gospodariti s skupilom, in da ne bode, kadar je v zadregi, iskal kredita po poteh, ki ga dovajajo v zavisnost, ampak v organizacijah, k i s i j i h je u s t v a r i 1 i z s e b ej! Mi ga moramo torej uveriti z živo besedo in poukom o potrebi in koristi takih organizacij. Mi moramo postavljati vzgojo naroda na etično podlago, da bode živel moralno, da se mu ok repi samozavest, da bodo spoštoval samega sebe, da se bode zgražal nad vsako korupcijo. Narod, kateremu je prešla v meso in kri taka vzgoja, bode vedel razlikovati med dobrim in slabim in bode kazal vrata vsakemu (zapeljivcu. Moritla je prvi pogoj samozavesti. A le zaveden narod more razlikovati med prijateljem in sovražnikom in je zavarovan pred vsako skušnjavo, naj se mu že bliža v najprikupljiveji obliki. Slednjič moramo delati s poukom za povzdigo kulturnega nivo naroda. Kdor v časih s tako napredno tendencijo ostaja na mestu, ta zaostaja. Mi moramo uveriti narod, da ne zadošča, da zna le kopati svojo zemljo, ampak da mora biti njegova vednost v pravem razmerju se splošno omiko sedanjega časa. Narod se ne sine plašiti nobene žrtve, ko gre za povzdigo njegove omike - 011 mora biti navdušen za svoje šolstvo. Od najpriprostejega človeka, ako je raeijonalen gospodar, ako je moralen človek, in ako kaj ve in zna, smemo pričakovati, da bo dober narodnjak, ki bo netil čut rodoljubja v svoji lastni hiši in ki bo tudi v javnosti, recimo na volišču, vsikdar — mož, značaj ! Triko bodi torej naše delo v narodu za narod, ako hočemo, da bodemo narod z n a č a j e v ! Oim smo bodočnost naroda oprli na značaje, potem se nam ni več bati ni sovražnih viharjev, ni sovražnih zistemov in bodemo mogli samozavestno čakati onega trenotka, ko se izvrši — p r e p o r o d i 1 n i proces nase Avstrije!! Politični pregled. TRST. 1. marca 1899. Drž. poal. Pac&k o polifiškem polo- ženju. Te dni je govoril v Kutnigori državni poslanec dr. Pacrfk o pol oženj 11. Njegova izvajanja so pa po velikem delu značila pogled v mi-nolost od Badenijevih časov do sedaj. Pred vsem je povdarjal, da so češki poslanci dobro pogodili, ko so dovolili dru. Kaizlu, da je stopil v ministerstvu. Sedaj imamo pred seboj najbrže daljšo brezparlamentarno dobo. Yr takih časih je velike važnosti, ako ima narod svojega zastopnika med svetovalci krone. Potem je pripovedoval že znane stvari, kako se je bila zasnovala sedanja večina proti volji »rofa Radenija. () tem poslednjem je rekel, da je bil skozi in Bkozi pošten mož. Po njegovi zaslugi je prišla češka delegacija do velike veljave. Dogovori med Cehi in Radenijem so se odobrili v ministrskem svetu |H>d predsedstvom cesarjevim. Ti dogovori so se tikali narodnih, samoupravnih, poljedelskih in obrtnih stvari. Velike važnosti so tudi jezikovne naredbe, po katerih se je veljavnost češkega jezika razširila. V narodnem obziru se je v poslednjih 5 letih doseglo, več nego v poprej v tridesetih. V državnopravnom pogledu pa treba najprej graditi podlage. Za časa barona (iautseha so češki poslanci odvrnili veliko hudega, ki bi se bilo lahko zgodilo. Od grofa Thuna so dobili zagotovilo, da bode vlada upravljala državo v zmislu večine in jedna-kopravnosti. Polagoma sicer, ali vendar se izpolnjujejo češki postulati, (»rof Thun se je lotil tudi šlezkega vprašanja, česar se nista upala ni Radeni ni (»autsch. Thun je privel v Sleziji vsaj najpri-mitivneje pravo do veljave. Velika pridobitev je tudi zakon o domovin-stvu, odprava eraričnih mitnic, znižanje pristojbin o prepisovanju premoženj in zakon proti kartelom. Da ni bilo obstrukcije, bilo bi sedaj že sklenjenih več drugih zakonov poljedelstvu in obrti v prilog. Kar se dostaje pogodbe z Ogersko, je stala stvar tako-le: Pogodba naj bi se bila sklenila ali z nami, ali brez nas. Z nami z zajedno pridobitvijo marsikaterega vspeha, ali proti nam s koncesijami nemški obstrukeiji. Pogodbo so Čehi motrili z dvojnega stališča : gospodarskega in političnega. Vedeli so, da ne smejo priti domov z gospodarskimi škodami, s političnimi pa tudi ne. Gledali so torej, da so plavali mej obema nevarnosti ma. Ukupna sodba dra. Paerfka o politiškem po-loženju je taka-lc: Še nikdar ni stopal pred volilee s tako lahko vestjo kakor sedaj. Pol (»že nje je ugodno češkemu narodu. Vladi je namen vladati v zmislu jednakega prava in avtonomije. Toda v Avstriji ni možno nikdar reči, da se položenje ne spremeni kar hipoma. Zbor je soglasno izrekel zaupanje češkim poslancem, Z Ogerskega V ministerstvo Szellovo je prestopilo — kakor znano — 0 členov prejšnjega ministerstva Banffv in le trije so se umaknili novim možem. To bi kazalo, da se na Ogerskem igraje prilagodjajo ne le novim osebam, ampak tudi novim nazorom. Kakor členi ministerstva so morali rečena šestorica vendar soglašati z načinom, kakor je hotel Banffv krotiti opozicijo, in so morali pritrjevati temu, da se tudi od ogerske strani nagod-beno vprašanje eventuvalno reši izvenparlamentar-nim potom. Nadalje niso menda ničesar imeli proti načinu, kakor je Banffv '/• milijoni in bajoneti »vodil« volitve, o katerem »vodstvu« je bila sodba taka, da to že ui več bil evropski, ampak azijatski škandal. Sodba je govorila in govori, da korupcija na Ogerskem ni bila nikdar na taki višini, na ka-koršnji je bila pod Banffv-jem. I11 ona šestorica so mirno vestjo sedeli v ministerstvu, kateremu je načeloval isti Banffv in so uživali oblast, pridobljeno s takimi sredstvi. Menili bi torej, da so soglašali z vsem tem in da so odobravali vse. A sedaj sede z isto mirno veBtjo v ministerstvu, kateremu načeluje mož, ki baje obsoja sredstva, katero je rabil Banffv. Ni torej drugače mogoče: ali je mirna vest teh gospodov spala tedaj, ko so sedeli v Banffyjevem ministerstvu, ali je zadremala sedaj, ko so se pridružili Szellu. Veliki del dosedanje opozioijoualne »narodne stranke« se pridruži vladni stranki, isto store tudi liberalni beguni. Vsled tega spojenja narase večina Szellova do */4sko, vsemožne večine. In zopet imamo čudo: Košutovci, ki bodo vendar v neznatni manjšini, se — vesele sv o j e zmage. In vzrokov imajo, da se vesele, kajti zmagala je njih tendencija — tendencija ločenja oil Avstrije. Vladna večina bode sicer res veliko veča, nego je bila do sedaj, ali ta večina bode tudi veliko bliže sinu revoluoijonarea Košuta. Prav ima Košut, da se veseli. In prav imajo Madjari sploh, da se vesele doseženega miru. Večina parlamenta bode sieer res jako nejednotua in ima skoro gotovo že sedaj v sebi kali novih sporov, ali za jedno in za sedaj glavno bitko bode ta impozantna vojska gotovo zložna in jedina : za pogajanja z Avstrijo. A na naši avstrijski strani nimamo ničesar, kar bi tej vojski postavili nasproti, razun morebitne dobre volje vladine. Na Ogerskem konsolidovani odnošaji, tu pri nas same žalostne sledi obstrukcijskega raz-devanja. Ali nemški Mihel naj ne pozabi, da bode tudi 011 moral srebati grenko juho, ki stajo sprožila Sehonerer in Wolf in da bode moral plačevati račune »delovanja« nemške gemeinbfirgschaft. Seveda je to le žalostna tolažba avstrijskim davkoplačevalcem za škodo, ki jo bodo trpeli. Ia6V XIII. Iz Kima prihajajo vznemirljive vesti. Lev XIII. se je baje prchladil na sprehodu na svojih vrtih. Sledila da je mrzlica in sveti oče da je moral ostati v postelji. List »Opinione« trdi, da je bolezen nevarna. Ako so vse te vesti istinite, morali bi se bati najhujega. Ne pozabimo, da dne 2. marca dovrši Lev XIII. svoje 89. leto. V taki dobi ni pričakovati v človeku posebne odporne sile proti boleznim in sleherni piš prov-zroči lahko hudih posledic. Ves svet mora le želeti, da ne pride do najhujega in da ne zgine ravno sedaj, ko je na vse strani vse polno samih »vprašanj«, isker, od katerih bi mogla že vsaka posamična zanetiti velik plamen, da ne izgine s pozorišča ta veliki, pro-svetljeni duh, ta apostol miru, ki je sc svojim uplivom gladil in ublaževal nasprotstva na vse strani. Domače vesti. Odbor političnega društva „Edlnoat" bode imel prihodnji petek t. m. ob poluosmi uri zvečer svojo redno sejo. PočeSčeilJe. Hrvatska Čitaonica v Rovinjskom selu je na svojem občnem zboru dne 5. t. m. imenovala profesorja, dež. poslanca in urednika »Naše Sloge«, gosp. Mn tka M and i <5 a, časnim členom tega društva. »Literarni klub« v Trstu. »Slovenka« je sprožila misel, naj bi se ustanovilo nekako središče v Trstu bi vaj oči h pisateljev in pisateljic ter sploh slovenskih razumnikov. Nas Slovence obkoljajo krog in krog naši narodni sovražniki in res je treba, da se mi sami združujemo kjerkoli je možno, da bodemo čim lažje nastopali proti našim nasprotnikom ne samo 11a političnem, gospodarskem, ampak tudi na kulturelnem polju. Pa tudi za našo stvar sploh bilo bi koristno, ako bi se slovensko razumništvo shajalo o gotovih časih : v osebnem občevanju se često najbolje bistrijo pojmi in lahko je razpravljati o marsičem, kar sicer ni možno v javnosti. Zatorej pozdravljamo tudi mi namero, da se v Trstu ustanovi nekakov literarni klub, kjer bi naj imeli slovenski pisatelji in pisateljice svoje shajališče in sicer brez razlike stanu in po-litiškega mišljenja, ter želimo, da se ta namera uresniči čim preje. Temu pristavljamo le se, da bodemo v našem listu vedno radi podpirali taka stremljenja našega razumništva. Niti davkov ne moremo mi tržaški Slovenci plačevati v svojem jeziku. O tem priča nastopni dogodek, o katerem nam poročajo iz Rojana : Te dni je bil šel blagajnik »Rojanskega posojilnega in konsumnega društva« na mestni magistrat, da bi bil plačal dohodninski davek. Nesel je seboj odlok finančne oblasti, tiskan v nemško-slovenskem jeziku. Odbor rečenega društva je bil odločil v svoji seji, naj blagajnik zahteva slovensko pobotnico, drugače da naj ne plača. In če že nikakor ne bi bilo drugače, naj se zahteva brezpogojno, da vsaj ime društva napišejo pravilno slovenski, in ne da bi napisali — po njih stari navadi — : societfl itd. To bi kazalo, da vendar-le umejo naš jezik. Mi seveda se pa ne smemo zadovoljevati se samimi prevodi. Sel je torej na magistrat. Mislite pa, da so hoteli ustreči opravičeni in skromni zahtevi njegovi?! Kaj še, oditi je moral, ne da bi bil plačal! Kaj naj storimo sedaj ? Vprašati moramo: ali ga res ni gospodarja v Avstriji — nad tržaškim magistratom ?! In če ga res ni takega gospodarja, ki bi mogel prisiliti ta magistrat do spoštovanja narodne jednakopravnosti v toliko, da bi mogli vsaj davke plačevati v svojem jeziku, potem pa — tako sodimo — je najmanje', kar smemo zahtevati od slavne vlade, da poskrbi, da ne bodemo iineli več nikakcga posla z slavni n magistratom, ko vršim*) to svojo državljansko dolžnost!! To je vendar preskromna zahteva, da se nam daje pobotnica o naših krvavih žuljih v takem jeziku, da moremo u meti: za kaj, koliko in kaj smo plačali! H k ratu se obračamo do vseh slovenskih društev v mestu in po okolici, naj neizprosno zahtevajo na magistratu, da nam bodo služili v našem jeziku. Enako naj zahtevajo tudi poeamičniki: kmetje, trgovci in obrtniki! Vsi zahtevajmo, kar nas je Slovencev! Ako ne bodemo nastopali kakor jeden, ne dosežemo ničesar. Da bi le enkrat, prišla rešitev iz teh neznosnih razmer! V to nam pomozi dobrotni Bog! Rojančan. Okrajna bolniška blagajna tržaška. Zakaj ? ! To je sedaj pereče vprašanje. Na to vprašanje nismo dobili nikakega pojasnila tudi v današnjem članku »Piccolovem«. Ta list pripoveduje: Magistrat je torej prevzel upravo tega zavoda. Interesovanci (soeijalistiške stranke) so uložili re-kurz proti odredbi komisije, s katero se šestorica onih, ki so v II. razredu dobili večino glasov, ni proglasila izvoljenimi, ampak šestorica, ki so za istimi dobili največ glasov. Namestništvo še ni rešilo tega utoka. Mej tem so bili pozvani delegatje gospodarjev in delavcev, da si izvolijo načelstvo. Prvi shod se je moral raziti radi nastalih nemirov, na di 'ugcm shodu pa se je sklenilo soglasno, da se volitev načelništva odloži, dokler ne bode rešen oni u tok. Oakalo se je torej le na rešitev utoka, mesto rešitve pa jo došla objava, da je magistrat prevzel upravo bolniške blagajne. »Piccolo« opozarja še na § 20, ki daje nad-zorovalni oblasti v gotovih slučajih pravico, da sama ali po možeh, določenih od nje, prevzame upravo zavoda, a rečeni list povdarja zajedno, da mu ni znano, kateri teh »gotovih slučajev« je bil odločilen v tem slučaju. »Piccolo« nam je torej povedal le to, kar se je zgodilo, a ni povedal ni besedice o tem, zakaj seje zgodilo?! Ali »Piccolo« res ne ve ničesar, ali pa noče govoriti?! Kajti »Piccolove« stranke so oni, ki so vodili do sedaj upravo blagajne. Javnost pa je vznemirjena, ker se širijo razne govorice — osnovane, ali neosnovane, tega ne moremo vedeti mi — in bi bilo pač želeti, da bi slavna nadzorovalna oblast pojasnila, kaj jej je utrdilo prepričanje, da je nastopil jeden tistih »gotovih slučajev«, ki jej je dal pravico, da je potegnila na-se upravo bolniške blagajne. Molk v takih slučajih ni umesten, ker le daje hrane novim govoricam. Mohorjeva družba. Zdaj so zadnji dnevi za vpisovanje v družbo sv. Mohorja. Kdor se ne oglasi do sobote, ne bode mogel biti več vsprejet. Tudi stari udje se zbrišejo, ako do sobote ne prinesejo udnine. Povodom 50-letiiIce NJ. Veličanstva ee-ftarja Fran Josipa I. ustanovilo se je v Mavhi-njah bralno društvo »Jubilej«, kateremu so se pravila potrdila z. odlokom e. kr. namestništva št. 1895—99/1. Prvi občni zbor se je vršil v minolo nedeljo. V odbor so bili izvoljeni gg.: Vaclav Legiša, predsednikom, Rožau Pernarčič, podpredsednikom, Živan Pernarčič, blagajnikom, Živan Terčon, knjižničarjem, Janko Urdih, tajnikom. Bralno sobo je odstopil brezplačno g. Josip Legiša za dobo jednega leta. Udov je do sedaj nad 35. Doneski za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Gosp. Ivan Dolenc je nabral v gostilni Ribaririevi 2 gld. 20 nč. Možki podružnici družbe sv. Cirila in Metoda na Greti je nabral g. Ivan Treven v svoji gostilni v Rojanu: Ivan Treven 1 gld., Fran Seifert 50 nvč., Ivan Palčič 50 nč., Ščitomir Ver-bič 50 nč., Joško Cvek, iač. podčastnik 50 nvč., Dolenarač, podčastnik 50 nvč., Anton Rink, narednik 50 nč., Josip Petrič 20 nč., Franc Kesler 30 nvč., Anton Požar 20 nvč., Jurij Zalar 50 nč., Ivan Klemene 20 nč., Fd. \Velker 50 nč., Marija Marino vi č 50 nč., Lj udomi 1 Nabergoj 1 gl., Andrej Pertot 2 gld., Valentin Piščanec 50 nvč., Anton Maurič 50 nč., Josip Skuk 50 nč., Ivan Gerdol 1 gld., N. Visintini 1 gl., G. Zuecon 50 nč., Viljem Kari Vučič 50 nč., Ivan Scocigorich 50 nč. Skupaj 14 gold. 40 nč. Vsem častltim gg. darovaloem najprisrčneja hvala! Akmlemično društvo »Slovenija« na Dunaju vabi na slavnostni večer, ki ne l>ode vršil o priliki tridesetletnice tega društva v torek 7. marca v korist podpornega društva za slovenske visoko-šolce na Dunaju. Dobrovoljni doneski se sprejemajo v korist podpornega društva za slovenske visoko-šolce na Dunaju. Lokal: Hotel »lioldenes Kreuz« VI., Mariahilferstrasue št. 99. Začetek ob S. uri zvečer. Odbor. Ak. društvo »Slovenija« na DiinaJn priredi v nedeljo, dne 5. sušen t. 1., svoj V. redni občni zbor z nastopnim dnevnim redom: A) 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. čitanje zapisnika občnega zbora br. društva »Triglav« ; .'t. poročilo odbora; 4. poročilo pomnoženega odbora za slavnostni večer ; 5. slučajnosti. H) svobodna zabava. — Lokal: Restavracija »Zum Magistrat« I. Lichtenfelsg. 3. Začetek ob H. uri zvečer. _ Slovanski gostje dobro došli ! 7j Dunaja nam pišejo: Ak. društvo »Slovenija« hode praznovalo dne 7. sušea t. 1. tridesetletnico svojega obstanka: o tej priliki priredi imenovano društvo slavnosten večer na čast bivšim Slovenijanom. Ker je čisti dobiček namenjem tukajšnjemu podpornemu društvu za slov. vinokošolee, pričakovati je, da se vsi rodoljubi spominjajo tega praznika »Slovenjinega« z blagovoljnimi doneski v korist podpornemu društvu, posebno pa da ne pozabijo nanje nekdanji »Slovenijani« in drugi slov. visokošolci na Dunaju, naj so že uživali dobrote od tega društva aH ne. Prvi redni občili /bor pevskega društva „Lipa" v Bazovici, ki se je imel vršiti dne 26. februvarja, se je odložil radi pogreba pokojnega župnika barkovljanskega. Rečeni občni zbor se bode vršil v nedeljo dne 5. marca ob 4. uri po-poludni v gostilni »pri lipi« po že naznanjenem dnevnem redu. Po zborovanju bode svobodna zabava s petjem možkega in mešanega zbora. Prijatelji in povspeševatelji lepega petja, napredka in omike, so vabljeni najuljudneje na to zabavo. Dlvjastvo. S PomjanŠčine nam poročajo: Ko so se minole nedeljo zvečer pošteni Marezigani in Truškani vračali preko Pomjana na svoj dom, napadla jih je trojica zapeljanih duš, tem na čelu Anton Gugnaz, sin znanega Gugnaza. Le-ta je zgrabil jednega Marezigana za vrat, kričaje: Croato, porco, asino! Le s težavo seje posrečilo jednomu naših mož, da je zabranil skoro gotovo veliko nesrečo. Vendar pa so sledili napadalci Marcziganom do izven vasi, kričaje razne psovke. Kasneje je bilo slišati tudi streljenje. Tu imamo kričeč kontrast: v Šmarjah, kjev je bilo zbranih na stotine naših mož, je vladal uzoren mir in red, v Pomjanu pa, kjer se čutijo laški podrepniki bolj varne, je že jedna sama trojica bila toli drzna, da jo napadla in izzivala. Tu imamo zopet izgled: kdo izziva?! Odmev s plesa »dei flori«. Amilcare Rasco-vieh, sin znanega mestnega svetovalca Edgarda Rafioovicha in brat znanih bratov Rascoviehev, je znan vsemu Trstu po svojih neštevilnih aferah s policijo. Kadar-koli ima tržaško lahonstvo kako »afero«, kakov shod, kako demonstracijo, ali kakov izgred, ima eden ali drugi bratov Rascovich svojo specijalno afčro se slavno policijo. Tudi na plesu »dei flori« je imel Amilcare svojo afčro s policijskim komisarjem. Došel je v gledališče z neko masko, ki je nosila v roki lep šopek cvetlic z lepim trakom v lepih italijanskih barvah. Policijskemu komisarju pa menda vendar ni ugajala vsa ta lepota in je hotel konfiscirati ta šopek. Amilcare Rascovich pa, ki ljubi »afGre«J je meuda menil, da ima zopet lepo priliko, in jel se je utikati vmes in je preprečil zaplenitev lepega venca z lepo trikoloro italijansko. Potem je prišlo aretovanje in potem — včeraj — je došla razprava na kazenski proturi. Sodnik je prisodil junaku od »affir«, okroglih pet dni j zapora. Stem pa ta »afčra« slavnih Ruseoviehev še ni dovršena, ker je Amilcare uložil rekurz. Čakajmo torej nove razprave in — nove afere ! Nemška surovost. Iz Brežic pišejo : Splošna razburjenost vlada mej vsemi trezno mislečimi meščani vsled surovega čina, ki se ja vršil v petok na javnem prostoru preti šolo. Več mlečnozobnežev iz nemške šole je namreč očitno zažigalo sloven- ske trobojaiee, dičilo si prsa z nemškimi trakovi ter napadalo slovenske učence. Veliko smo Slovenci že prestali, a da bi pa že otroci grdili naš narisi, ne liomo tr|H*li, [loeebno ker vemo, kedo je kriv take žalostne odgoje. »Slov. gospodar«. Preniemba vojaških določeb Ministerstvo za deželno hrambo je premenilo nekatere bistvene vojaške določbe. Tako se bodo »na družinske razmere« ozirali le tedaj, ako je n. pr, od dveh bratov jeden nesposoben za delo in zaslužek ali če je gotovo, da je drugi brat dobil nizko številko in gotovo pride k naboru. Jcdnoletni prostovoljci za svoje troške bodo morali na leto plačevati za orožje 1H kron, za hrano 240 kron, za obleko 00 kron, za izposojenega konja in vzdr-žavanje 4H(» kron, za konjsko opravo 24 kron. Pogoji za jednoletne prostovoljec veljajo v prihodnje tudi za medicince, farmacevte iti veterinarje. Družbi hv. Cirila In Metoda v IJubljanl so poslali: Tušakovi otroci pri Sv. Antonu v Slov. Goricah 1 gld. — Moška podružnica v Kamniku znesek 7 gld., katerega so darovali povodom neke veselice »Kamniških rodoljubov« gg. e. kr. notar Karol Schmidinger 5 gld. in dva neimenovana ro-Ijuba po 1 gld. — Volilo pok. g. Lovr. Verbiča v Borovnici 200 gld, — Slavno upravništvo »SI. Lista« zbirko 14 gld. — Gosp. učitelj Fort. Luža r nabral dne 5. februvarja med udeleženci veselice pri g. Jakobu Hribarju v Izlakah 4 gld. 32 nč. — Podružnica za Pliberk in okolico čisti dohodek tombole 13 gld. 52 nč. — 0. g. Jos. Vodošek, kapelan v Rajhenburgu, nabral na gostiji Cerja-kove Jerčke v Merševih Lošenh 7 gld. 50 nč. — C. g. Ivan Vcster, kurat v Otaležu pri Idriji po g. odvetniku dr. Ivanu Štisteršiču 10-gld. — SI. okr. posojilnica v Kamniku 30 gl. — M. K. namesto venca na rakev umrle Ivane Kotnik 5 gld. — Podružnica v Ljutomeru iz nabiralnika pri g. Sršenu 2 gld. HO nč. — Gdč. Kanika Burkeljčeva v Radečah 2 gld. 50 nč. — Slavna posojilnica v Gornji Radgoni 5 gld. — Šentpeterska moška podružnica v Ljubljani po č. gosp. blagajniku Kr. Pavliču dohodek veselice 244 gld. 14 nč. in let-nine 116 gld, 37 nč., skupaj 360 gld. 51 nč. Slavna okrajna posojilnica v Litiji 10 gld. — Li-tijsko-šmartinske Slovenke 100 gld. kakor osmo pokrovitoljnino : pokroviteljica bode gospa Josipina Bartl, soproga nadučitelja v Šmartinu pri Litiji. — Ormoška moška podružnica iz nabiralnika pri gosp. Siin. Kandriču 2 gld. — Podružnica v Med-gorjah na Koroškem 20 gld. — Darovalcem prisrčna hvala! Ljubljana in Litija sta postnli z narodno požrtvovalnostjo Slovenije častni kroni. Blagaj ni št v o družbe sv. Cirila in Metoda v L j u b 1 j a n i. Različne vesti. Brzojavni promet z Pazom v republiki Boli-Vla. Brzojavke, namenje v Paz, republika Bolivia, vsprejemajo se samo »Via Lizbona-Madera« in na odgovornost pošiljatelja. Pogreia se sedemindvajset parni kov. V atlantskem oceanu so minole dni dni divjali strašni viharji, tako, da se je najbrže potopilo več parni-kov. Dosedaj pogrešajo poročil od sedemindvajset parnikov. Bati se je, da jc izgubljen dobršen del teh parnikov. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Rim 1. »Agenzia Štefani« za t rja, da bolezen papeževa ni nevarnega značaja, vendar pa da je konstatoval dr. Lapponi splošno prehlajenje z mrzlico in bolečinami. Zadnja poročila trde, da je papež zadnjo noč spal razmerno dobro in da mu je bolje. V Vatikanu so se ukrenile stroge odredbe v ta namen, da neopravičene osebe ne dobe ustopa. Rim 1. Danes okolo 10. ure predpoludne so izvršili operacijo na Sv. Očetu. Poročilo zdravnikov pravi, da se jo pokazala potreba, da prerežojo neki stari mozol, ki se je bil vnel. Papež je z občudovanja vredno potrpežljivostjo prebil operacijo, da-si niso mogli upotrebiti kloroforma. Operacija je trajala kakih deaet minut. Tak<>j |h» operaciji je odleglo bolniku. Vendar je tožil radi slabosti. V Vatikan prihajajo mnogi diplomatje jm>-izvedovat o stanju papeževem. Tudi motisignor A urino, kapelan kral jeve hi.še, je dosel. V*e prebivalstvo rimsko kaže iskreno sočutje /. bolnikom. Najbolj vznemirja misel na visoko starost Sv. < >četa. Budimpešta I. Včerajšnji konferenei liberalne stranke je ministcrski predsednik pl. Szell podal obširnih pojasnil. Naglašal je svojo neomajno udanost dualizmu, liberalizmu in popolnjevanju jcdnotne države ogerske. <>zrši se na zadnjo parlamentarno krizo, je razjašnjeval Szell podrobnosti kompromisa z opozicijo. Priporočal je ta kompromis najtopleje in je prosil stranko, naj ga podpira. Izjavil je, da se bode opiral na liberalno stranko in da bode z veseljem vsprejemal podporo od vseli onih, ki ga hočejo podpirati v okvirju liberalne stranke in na podlagi tega programa. 1*010111 se je soglasno vsprejel predlog, da se vsprejinejo kompromisni predlogi, da se Szellu izreče zahvala narešenju krize ter da se mu zagotovlja popolna podpora od strani stranke. Itiiriinipestn 1. Danes je imela zbornica zopet sejo. Cim je bila seja otvorjena, je nastal tak hrup, da je predsednik Mada ras zažugal, da pretrga sejo. Ko je nastal mir je miniaterski predsednik Szell razvijal svoj program. Povdarjalje, da bode vladal v liberalnem zmislu. Ozirom na zunanjo politiko je zagotovil, da je ista politika miru in da sloni na trozvezi. Vzdrževanje mira pa zahteva velikih žrtev, katere dežela mora vzeti na-se. Zaključil je z zatrdilom, da bode vladal po pravil, zakonu in resnici. Načelniki opozicije so izjavili zaupanje do ministerskcga predsednika in tudi voditelj narodne stranke, Horanskv, je zatrdil, da se njegova stranka pridružuje programu vlade. .Madrid 1. Senat je s tremi glasovi večine odklonil protipredloge opozicije o odstopu Filipin. »A gotice Fabrac je izvedela, da je ministerstvo prepričano, da se o definitivnom glasovanju o predlogi, tičoči se odstopa Filipin, ne bode moglo izogniti porazu, da torej izjavi danes, da je nastopila ministerska kriza. POSLANO. Izvedel sem, da je v tukajšnjo čitalnico došlo anonimno pismo, v katerem jo rečeno, da sam jaz Italijan, da sem došel beračit v Sežano in da čakam ljudi na svojih vratih. To je zlobno govoričenje, -laz sem pravi Kraševee, kajti moj oče jo bil iz Komna. Jaz nisem prišel v Sežano beračit, ampak izvrševat svojo pošteno obrt in si pošteno služit svoj kruh. V Sežani, dne 25. februvarja 1899. Josip Merzek, brivec. Trgovinske vesti. liitrilmpešta 29. Pšenica za marc gold. »>H(i—JJ-H7. Pšenica za april gl. 9.55 do 9*57 Pšenica za oktober gold. 8*54 do 8-55, Rž za oktober gl. —- do —. Rž za marc gld. 7'H1 do 7-8:1 Koruza za maj 1899, gld. 4*57 do 4*59. Koruza za oktober gl. —•— do —•—. Oves za marc gl. 5-70 do 5 72. Oves za oktober gl. —•— do —•—. Koruza gl. —. do —. . Pšenica: ponudbe in povpraševanja slabe Pro daja 10000. met. stotov. Vreme: oblačno. Hamburg 29. Trg za kavo. Santos good avo-rage za mare .'JO.—, za maj 30*50, za september ■ >1*25, za december 32.—. Ilavre 29. Kava Santos good average za fe-bruvar 50 k. frankov 36.— za juni 50 ;k. frankov 37.— Praga 21». Surovi sladkor I. izdelek, 88°/0 Reudement franco Aussig. Mirno. Promtno gold. 12.»i 1?'/a- drugo polovico marca 12.<>5 Oktober-dee. gl Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. I/diaja v Trstu dvakrat na dan rii/.iin nedelj in praznikov. Zjutrauje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdan je o i), uri predpoludue. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21*—; samo večerno izdanje gld, 12*—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutrauje izdanje 3 kr., večerno 4 kr V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: 1'iazza Caserma št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Poute della Fabra. — Via Rivo št. 80. — (Jampo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma Št. 18. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via ti. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: ( Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (DrejaČ) in pri Sv. Ivanu pri „ gosp. Ani vdovi (nišperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schvvarz v šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti Je liiofc !" Dunajska borza dne 29. februvarja. Državni dolg v papirju včeraj (luneft 101.45 101.35 n n v srebru 101.10 101.05 Avstrijska renta v zlatu . . 120.25 120.25 n „ v kronah 97.80 97.85 ! Kreditne akcije..... ;J71.40 370.25 London 10 Lsr...... 120.40 120-40 20 mark....... 11.78 11.7K Napoleoni...... 0.55 0.55 1 KK) italijanskih lir .... 44.25 44,20 i 1J6 nepreklicno 18. IHarcija 1899. 1 giav. ,iohiuk|QQ QQQk, w 2 guw buk 25.000 - 3. glav. dobitek 10.000' ■. vr, v gotovini 20" „odbitka. Dunajske srečke do 50 nvč = noiutno, & eomP., „n Mer- v;„" ,1.7■." cuno 1 neHtlno . Alessandro Levi, Girolamo Morpuigo, Marco Nigris, Enrico Schiflinann, Giuseppe Zoldan. '-j ;• :v.*s t i.-'^tf- ■ ■-»j.!*-. ■