štev. 41.
V Liubljanl, tfne 9. oktobra Idl^.
Leto XXXII.
DOMOLJUB
&
AboA. ta dntfa lat« Mm K - Fonmiu MnOk« M »«ada|a|a P*
Za reveže!
Kdor ima dan za dnem priliko, da pride v stik z onimi, ki naj živijo od 10 do 50 krort mesečne podpore, katerih stanovanja so plesnivi brlogi, katerih obleke so cunje, zavdarjajoče po bedi, katerih otročiči se tepo za par krompirčkov, tisti, če je še človek, vprašuje: Kje smo? In teh siromakov, med njimi na stotine beguncev, ni le par tisočev — ni jih samo v mestih — vsepovsod so potaknjeni, tiho vzdihujoči in z grozo zroči v bodočnost — vscpovsodi jih je dovolj — tudi po kmetih. »Socijalno skrbstvo« že odgovarja, da nima več denarja. Kar je dalo, je pa itak dalo v mesta in velika tvorniška centra. Suhi, sestradani in razcapani gostači po kmetih niso dobili ničesar. Župani sestavljajo poročila o teh siromakih — poročila romajo bogve-kam — samo to se ve, da vsa utonejo in se nikdar več ne vrnejo ne sama ne njih vspeb. Draginja pa raste — z njo raste beda. Naša država je zasuta z živili — pa jih ni, in čc so, so dražja nego v vojski. Vsak otrok ti lahko poje dnevno za 5 K kruha. Moka je hipoma izginila — čez noč — krompirja ni na trgu, po deželi pa švigajo mešetarji verižnikov in izvozničarjev od hiše do hiše in dvigajo cene, nakupujejo ogromne množine — za ven — mi doma pa naj -se križamo s tešč slinami za obede. Obleči se ne more dekla, ki služi 1000 K na leto, obutal je pa že itak postala tak luksus, da si ga more privoščiti le še bogataš. Že groze, da bo par čevljev vsak čas stal 800 K. Beremo, da bodo na Češkem jedli iz naše moke trikrat cenejši kruh, slišimo, da so zaslužili pri lesu iz-vozničarji po 400 K pri kubičnem metru, da se zasluži pri vagonu masti 800.000 K, pri 150 vagonih krompirja 1 milijon. Kam gredo ti milijoni? V državno blagajno? Ali v ubožno skrinjo socijalne skrbi? Kaj še! Poglejte v kavarne, v hotele in tiste kraje, kjer so gnezdišča verižnikov, izvozničarjev in kontrobantarjev! Pred dnevom mi je pokazal prijatelj človeka: »Poglej ga! Gavner je, verujl V Gradiški je sedel in sedaj se vozi z avto, kupuje hiše in pije šampanjca — in ni trgovec, ne plača ficka potenta — pa ga nihče ne vidi, dočim vidijo in obdavčijo uradniku vsak vinar, kmetu napišejo davkov, da bo moral z malho po svetu in marsikaterega resnične-a trgovca obdavčujejo do nemožnosti. leprijetne so vsekrižein take in podobne Opazke, zlasti za človeka, ki ljubi svojo domovino, zaupa vanjo, ko ve, da je božata mati vseh — če je ne bi vlada, ki ima
GLASILO JUGOSLOVANSKE : * KMETSKE ZVEZE S S
SpUi la do- I pi.l M p«M-
l|a|ai Cia* alitra J)f molfaba*, Ljubljana, , KapHarlar*
ali««. — NuoCataa, taUaaaei)« la 1» aaratf pai UprarnlMra „D«««1| lil mlin Ljabllaaa, Kopitarjeva alloa.
CMPOBg—I........ a«f?

oči za to, da ne vidi, potvorila s svojo popustljivostjo v grdo mačeho. Zato pa izpre-govori naše ljudstvo — tisto ljudstvo, ki nosi žulje na rokah in ves izobraženi pro-letarijat — duševni delavci — in vsi od bede tlačeni in izmozgani; to ljudstvo iz-pregovori in zahtevaj: Nobeno zrno ne sme več iz države — potom zasebnih izvoznic. Prevzemi v roke država, če noče cela, pa saj Slovenija, ves izvoz, Z ogromnim dobičkom plačaj za izvoženo blago našemu kmetu boljše cene, revežu pa prodaj z dodatkom dobička najpotrebnejša živila (krompir, moko, mast)) po zelo niz-i kih cenah. S tem je pomagano kmetu, ki | prideluje, revežu, ki kupuje — država sa-; ma pa ni prejela za to nobenih novih bre-i men. Ne govorite, da nimamo za to ljudi! Imamo — vsaj v Slovencih — zadosti zadrug, imamo izvrstne občinske zastope in župane, ki so za časa vojske izvršili ta-| kega dela za čudo — in zastonj. Sedaj , bi jim ne trebalo zastonj — od milijonskih i dobičkov jim delo lahko pošteno plačate. Na delo — takoj, — sedaj je žetev, — v par mesecih je prepozno!
V nedeljo dne 5. oktobra ob 5. uri popoldne je po dolgi bolezni umrl v Ljubljani državni poslancc dr, Lovro Pogačnik v starosti 40 let,
Kdor je enkrat videl gospoda Lovrota, mladega, stasitega moža z lepo rumeno brado in z otroškomehkim izrazom na obrazu ter poslušal njegov gromoviti glas, ki je vsikdar bil poln in resničen izraz njegovega mišljenja, ta ga ni pozabil nikdar več. Njegova najlepša lastnost je bila globoka dobrosrčnost do vsakega človeka in neomajna zvestoba do katoliških načel. Kjerkoli je imel kaj govoriti in odločevati, je gledal samo na to, kako bi človeku ustregel in je zato poslušal vsakega prosilca do zadnje pičicc. Še bolj kot v javnosti je pokazal rajnki svoje dobro srce doma v družini, kjer je z nepopisno ljubeznijo in nezmerno skrbjo vzgajal svojih šest otro-čičev. Bil je res oče v najlepšem pomenu besede.
Rajnik jc bil rojen v Kamni gorici, je študiral pravo, postal uradnik pri kranjskem deželnem odboru, spomladi 1, 1914, je bil kot naslednik umrlega poslanca Žitnika izvoljen za državnega poslanca, lansko leto pa ie bil ob prevratu imenovati za
poverjenika za deželno brambo, pozneje pa je bil poslan v narodno predstavništvo v Belgrad, odkoder se je vrnil bolan v Ljubljano, Kot uradnik je bil v zadnjem času imenovan vladnim svetnikom. Bil je tudi prvi predsednik Orlovske zveze in je • svojo vžigajočo besedo veliko pripomogel, da se je orlovska misel tako vkoreninila ▼ našem ljudstvu.
Pogreb se je ob ogromni udeležbi ljudstva, Orlov in Orlic ter predstavnikov deželne vlade vršil v sredo dne 8. oktobra.
Dobri Lovro pa naj uživa pri viru večne Dobrote zasluženo plačilo!
Značilno.
Vedno bolj razodeva od liberalnih podeželskih magnatov in gostilničarjev odvisna kmetijska stranka, kako si misli svof »verski program«, ki ga je za limanice zapisala v znane svoje rdeče bulcvice.
Da ^Kmetijski list«, glasilo te stranke, pridno jemlje duhovnikom ugled in da liberalni govorniki — Sokoli po shodih te stranke največ udrihajo čez duhovne, da se celo pristaš te »verske« stranke spozabi tako daleč in se izrazi, da je treba »vse farje, od papeža do kaplana, pobiti — vse to je že nam kmetom dovolj znano.
So pa še nadaljnja, zelo značilna znamenja, kako misli nova stranka z verskim programom, katerega naglaša,
1.	Objavljen je bil novi ljudskošolski načrt, kateri jemlje našim staršem vsako pravico do šole — edina pravica plačevanja jim je puščena — in znatno omejuje verski poduk v šoli ter preprečuje vsak vpliv Cerkve na vzgojo otrok. Jasno je, da hočejo svobodomiselci polagoma odriniti versko vzgojo otrok in na ta način najbolj škodovati našemu narodu. Človek bi mislil, da se bo »Kmetijska stranka«, ki je menda v svojem programu na verskem stališču, krepko postavila v bran proti temu najhujšemu napadu na versko mišljenje našega ljudstva. Pa se motiš. V »Kmetijskem listu« pač lahko bereš, da so duhovniki jerobi našega kmeta itd,, bereš razna hujskanja zoper Kmetske Zveze, ki z besedo in dejanjem stoje na verskem stališču, toda da bi »Kmetijski list« obsodil svobodomiselni in protiverski ljudskošolski načrt, zastonj pričakuješ,
2,	»Naprej«, socialnodemokratični list, je prinesel nudo bogokletstvo zoper sveto Rešnje Telo, največjo versko skrivnost* Vsi tisti, ki stoj« na verskem svetovnem nazoru, so odločno obsojali to podli na-
1*
pad, tisti pa, ki ni našel nobene obsojujo-če besede, je bil zopet preljubi »Kmetijski list«, ki tako rad poudarja, da stoji na verskem stališču,
3. Vse, kar v Sloveniji leze ino gre, vč, da je Sokol avantgarda slovenskega »vobodomiselstva, da je ogromna večina njegovih Članov veri in Cerkvi sovražna, da velika večina Sokolov ne gre nikdar v Cerkev, da celo otroški naraščaj tako vodijo po izletih, da niti ti ubogi, nevedni otročički ne morejo zadostiti svoji nedeljski dolžnosti, »Kmetijski Kst* pa se tolaži, da Sokol — ni politično društvo in s tem tolaži svoje bravce, ki vedo, da sta Majcen
Ei Zupančič, gromovnika kmetske stran-e, vneta Sokola. In vendar se bodo še naprej hlinili. da spoštujejo vero in duhovnike, a to jih nič ne ovira, da se ne bi družili s Sokoli, sovražniki Cerkve in duhovščine.
To je nekaj dejstev, ki nam kažejo rerski program« Kmetijske stranke v jasli luči.
Gospodje gostilničarji, trgovci in podeželski magnati, ki igrate vodilno vlogo >ri Kmetijski stranki, bodite odkritosrčni. Povejte, da ste še zmerom isti liberalci kot pred enim letom, da vam je duhovnik jajvečji kamen spotike in da vam je vera - deveta briga.
č * trgovske pogodbe med »goslavijo in Avstrijo.
A.	Avstrijska uprava za blagovni promet se obvezuje dobavljati: 1. do 1100 vagonov kuhinjske soli po 64 K 40 v. 100 kg, 2. 2400 zabojev vžigalic znamke »Helios«, nadalje 10.000 zabojev po 500 škatljic originalno švedsko blago.
B.	Obvezuje se za izvozna dovoljenja v tej-le vrednosti: 1. za 800 milijonov kron eksplozivnega materijala, med tem lovskih patron, za dva in pol milijona kron magne-zila, za 150.000 K grafita, za 15 milijonov kron raznih avtomobilov, za 15 milijonov železniških vozov, za 5 milijonov kron lokomotiv; 2. za 2,400.000 K električnih motorjev, za 14 in pol milijona kron električnega materijala. Dalje za 7 in pol milijona kron metalnih izdelkov, med temi za 1 in pol miljona K zvonov; 3. za 14 miljonov K gospodarskih strojev, traverz in raznovrstnega železja, za 2 milijona kron črne pločevine, za 4 milijone kron žice, žičnih žeb-Ijev in vijakov, za 17 milijonov kron materijala za mostove, za 3 milijone kron sodov za nafto, za 600.000 K žičnih vrvi, za 2 milijona kron jekla, za 5 milijonov kron orodja in okovov, za 2 milijona kron tehtnic in peči, za 1 milijon kron šivalnih strojev in koles, za 1 in pol milijona kron strojev za obrtnike, za 2 milijona kron mlinskih naprav, za 4 milijone kron cevi in sesalk, za 1 milijon mlekarniških priprav, za 4 milijone kron gradbenih strojev, za 8 milijonov kron priprav in naprav za ureditev stanovanj, centralne kurjave in vodovode, za 2 milijona kron raznih motorjev, za 2 milijona kron razkladalnih potrebščin za železnice in luke, za 1 in pol milijona kron varnostnih naprav na železnicah, za 5 milijonov kron tiskarskih naprav, za. 2 mililo-
2®
na kron od, za 5 milijonov kron raznega železniškega blaga; 4. za 15 milijonov K kemičnih proizvodov, barv in sličnih stvari; 5, za 45 milijonov kron papirja; 6. za 18 mili jonov kron tekstilnega blaga; 7, za 3 milijone 500.000 kron stekla in steklenega blaga, za 10 miHjonov kron pohištva in lesenega blaga in za 4 in pol milijona kron drož in stičnega blaga.
Zato mora izvoziti Jugoslavija v Avstrijo sledeče blago: 1. 1350 vagonov moke št, 0; 2. 900 vagonov moke št. 6; 3. 2800 vagonov pšenice, ječmena in rži; 4. 2400 vagonov koruze iz žetve 1. 1918.; 5, 300 vagonov fižola, med temi 100 vagonov amerikanskega; 6. 600 vagonov strokov; 7. 8000 vagonov krompirja. 8. 6000 komadov tolstih svinj; 9. 1000 pitanih volov; 10. 5000 ovac; 11. 25 vagonov perutnine; 12. 20 vagonov mašiti in slanine; 13. 25 vagonov suhega mesa; 14. 35 vagonov jajc, zaboj minimalno 1440 komadov. Nadalje bode dovolila Jugoslavija izvoznice v mejah razpoloženih količin še za razno drugo bla*o kakor volna, kože, čebelni vosek, svinc, mangan, cink in cinkova pločevina, antimon, živo srebro, oglje, konoplje, kovane žeblje, strojila. razno lesovje kakor hrast itd.
Poleg zgoraj navedenega kompenzacijskega blaga se obveže Avstrija plačati še 3 milijone francoskih frankov, 5 miHjonov italijanskih lir, 7 milijonov nemških mark.
Novi šolski zakon in ljudstvo.
Poleg že priobčenih resolucij smo dobili šc sledeče:
Smlednik; Najodločncjšc protestiramo proti nameravanemu šolskemu zakonu, ker
t! nedemokratičen, sovražen veri in cer-vi. Zahtevamo, da skupno sodelujejo pri vzgoji otrok starši, cerkev in šola. Zahtevamo zastopstvo staršev v vseh šolskih zastopih.
Sv. Gregor pri Velikih Laščah. Prebivalstvo naše občine, zbrano na ustanovnem shodu Kmetske Zveze dne 5. oktobra najodločnejše protestira proti temu, da hoče neznan in ljudstvu neodgovoren »Prosvetni odbor« v Belgradu uveljaviti tak šolski zakon, ki je odkrito naperjen proti ljudstvu in njegovim čuvstvom. Tak zakon mi najodločnejše odklanjamo in zahtevamo, da se šolski zakon uveljavi potom ljudstva samega, Glede verskega pouka ima odločevati cerkev in ljudstvo, ne pa razni zagrizeni svobodomisleci. — Zahtevam od vlade, da v bodoče zabrani cerkvi in veri sovražnemu časopisju blatiti najsvetejše verske skrivnosti in žaliti tako najnežnejša ljudska čuvstva,
Kmetska Zveza v Ribnici. V odborovi seji z dne 28. septembra je bila sprejeta tudi sledeča resolucija: Zahtevamo v zastopstvu vseh šol zastopstvo staršev, cerkve in države, Najodločnejše odklanjamo načrt za reformo šolstva, izdanega od »prosvetnega odbora« v Belgradu, »Prosvetnega odbora mi ne poznamo in ne pripozna-mo. Okrajni šolski svet ne sme nastavljati Učnih moči preko krajnega šolskega sveta.
Kmetska Zveza za tržiškl sodni okrrn po svojih odbornikih, zbranih pri seji, dne 5. oktobra najodločnejše protestira proti nameravanemu šolskemu zakonu, ki je naperjen proti pravicam krščanskih star, lev, ker jemlje zastopnikom ljudstva vsak vpliv na iole. Z ogorčenjem obsojajo novi šolski zakon, ker je skrajno sovražen Cerkvi, Poživljamo naše poslance, da z vso močjo nastopijo proii njemu.
Naši ujetniki.
(Z dežele.)
Najprvo nekaj iz pisem.
Eden mi piše: »Od domačih ne do« bim nobenega poročila in nič nc vem, kako je doma. Vsak dan nam obetajo, da bomo šli domov, tistega dne pa le ni.«
Sin piše svoji materi: »Ljuba matil Vsaj enkrat mi pišite, da bom vedei, kako je doma. Cele noči nc morem spati, ko premišljujem, zakaj ne dobim odgovora od Vas. Ali bom šc smel priti domov?«
Mož piše svoji ženi: »Ko bi se Vi kaj potegnili za nas, bi bili mi že davno doma.«
Gorje ujetnikom! Kakor dušam v vi-cah, tako sc jim godi. Upanja polni in hrepenenja in pričakovanja ... a vse zastonj. Doma jim pišejo, da jim olajšajo gorje, moderno človekoljubje p<i meče pisma vstran.
ln nazadnje: Ko bi sc Vi kaj potegnili za nas , , . Začnimo vpiti, zahtevajmo povsod naše ljudi nazaj. Po shodih, po zbornicah, po vladnih hišah, po deeopK\u< povsod naj odmeva: Dajte nam naše ujetnike! Kdaj so že Lahi iz Jugoslavije doma 1 —
Ali nai res naši ljudje pr.mrjo v Italiji. Nemška Avstrija nas je ogoljufala za naše zvonove. V devetih mesecih so lahko vse razbili in poskrili, potem pa ostali Se nestopljeni, ni nobenega zvona iz ljubljanske škofije in tudi nobenega zvona iz nekdanjih kronovin Štajerske, Koroške, Kranjske, Istre, Goriške.« A seveda jih ni. V devetih mesecih se že nekaj naredi .. .
Ali naj bo z našimi ujetniki isto?
Iz Kmetskih Zvez.
ČRNI VRH.
V seji Kmetske zveze z dne 14. septembra so bile med drugimi sprejete tudi sledeče resolucije:
1.	Da se prepreči izseljevanje kmet-skega ljudstva v tujino ali mesta in da se vsled tega kmetski stan v bodoče ne zanemarja tako, kot do sedaj, naj se vpelje so-cijalno zavarovanje v istem smislu, kakoi" so zavarovani obrtniški in tovarniški delavci.
2.	Zahtevamo, da ec naseljevanje ju-derv, teh ljudskih pijavk, v Sloveniji one-mogoči.
3.	Zahtevamo, da se minimum dohodnine zviša na 10.000 K. Za dohodninski davek naj se postava tako izpremeni, da bodo dohodke in stroške za vsakega P°«eq' nika določili pri občini tisti možje, ki P'1
bodo za to Izvolili oni, ki ta davek' plačujejo.
4, Jugoslovanska Kmetska zveza naj vpliva na merodajnem mestu, da se prepotrebna cesta iz Zaloga v Črni vrh in naprej, koje grajenje se je pred vojno že začelo, n se je moralo med vojno ustaviti, čimpreje dogradi.
KOMENDA.
V seji Kmetske zveze dne 21. sept. so bile sprejete sledeče resolucijo:
1.	Z veseljem pozdravljamo nameravali zakon proti trinogu alkoholu. Zahtevamo, da v celi državi nikdo ne proizvaja špirita. Uvoz špirita se mora popolnoma prepovedati,
2.	Zahtevamo, da vsi merodajni faktorji skrbe, da 6e judjc ne naselijo med nas kmete. Poživljamo kmete, da ne prodajajo judom svojih zemliišč. — Judovski most, katerega nameravajo graditi judje po celi Gorenjski, se mora zrušiti v temeljih I
3.	Zahtevamo volitve! Demokratično-socialistični viaca ne sme bili naš gospodari
ŠMARJE.
Jugoslovanska •Kmetska zveza je priredila v nedeljo dne 28. sentembra t. 1, v Bmarji javen shod, ki se ga je vdeležilo prcccjšnje šlevilo tukajšnjih kmetovalcev. Shod je otvoril g. župan Jakob Kastelic. G. Bogumil Remec je nato v cnournem jedrnatem govoru naslikal sedanji položaj kmetskega stanu in začrtal delo za njegov blagor v bližnji bodočnosti. Ostro so se zborovalci izjavili in v ogorčenih izrazih dali duška zoper načrt novega šolskega rakona in ga najodločneje odklonili. Govornik je jasno opredelil glavne tri stranke v Sloveniji, Zborovalci so sklenili trdno kot veriga držati skupaj s kmetovalci, rdruženimi v Jugoslovanski kmetski zvezi In vse svoje moči zastaviti v njen prospeh. Pri tej priliki se je ustanovila krajevna Kmečka zveza in se je izvolil odbor.
KMETSKA ZVEZA ZA TRŽIŠKI SODNI OKRAJ
čo svojih odbornikih, zbranih pri seji dne 5. oktobra najodločneje protestira proti nameravanemu novemu šolskemu zakonu, ki je naperjen proti krščanskim staršem, ker jemlje zastopnikom ljudstva, ki mora vzdržati in graditi šole, vsak vpliv na šoJo in ker je skrajno sovražen Cerkvi. — Protest se je poslal tajnišivu S. L, S. v Ljubljani. — Odbor se je izrekel za ustanovitev kmetijske šole, ki pa naj bo v bližini kraja, kjer se nahajajo planine,
LOM PRI TRŽIČU.
Kmetska Zveza za občino sv. Katarino pri Tržiču je pri svojem drugem zbo- j rovanju meseca septembra sklenila in poslala J. K, Z. sledeče resolucije:
1.	Pouk v krščanskem nauku na ljudskih in srednjih šolal se ne sme odpraviti, ampak mora ostati, kakor doslej!
2.	Planine, ki so bile nekdaj last občine sv. Katarine, naj se vrnejo in naj bodo občinske,
3.	Avtomobili, ki srečavajo na cesti voznika, naj ustavijo, oziroma bolj počasi vozijo, da se žival ne plašL
4,	Glede valutnega vprašanja se zahteva: a) Denar naj ohrani svojo vrednost do 20.000 kron; b) vojna posojila naj »e do 20.000 kron izplačajo z odstotki vred, ker je to večinoma denar revnega ljudstva.
5,	Okrajno glavarstvo v Kranju naj blagovoli pošiljati svoje odloke in dopise občinskim in župnijskim uradom v uraclni kuverti po pošti, ne po potu odprto, kakor doslej. — Končno se sklene, da se bo vršil občni zbor podružnice Kmetske družbe Lom - Tržič dne 12. oktobra v Lomu ln se vabilo k občnemu zboru objavi v prihodnjem »Kmetovalcu«,
Iz pisarne J. K. Z.
Posestnikom ob den-arkacijski črti.
Na vlogo, ki jo je poslalo tajništvo Jugoslov, Kmetske zveze na deželno vlado, smo dobili sledeči odgovor:
»Z ozirom na tamkajšnjo vlogo z dne 5, sept, za intervencijo potom centralne vlade v svrho izposlovanja prepustnic za prebivalstvo ob demarkacijski črti, se p. t. tajništvo obvešča, da je ministrstvo notranjih del glasom razpisa št. 235 z dne 23, septembra zaprosiilo pri ministrstvu zunanjih del, da se diplomatičnim potom dogovori z italijansko vlado, kako naj se v bodoče poravnajo dogodljaji na demarkacijski črti in na kakšen način se omogoči službeno občevanje v zadevah, ki se tičejo prebivalcev z obeh strani demarkacijske črte. — O uspehu dogovora glede postopanja v noznačenem slučaju se bode p. t. tajništvo svoječasno obvestilo.
S tem se rešuje obenem tudi tamošnje komandi dravske divizijske oblasti vpo-slane vloge z dne 19. avg., 13. avg., 14, avgusta in 2, septembra 1919, katere je komanda predložila predsedništvu, ker ji je bila vsled odhoda italijanske misije h Ljubljane onemogočena intervencija pri tej misiji. Predsednik dr. Brejc,«
Prebivalstvo in Kmetska zvezi.
Tajništvo Jugoslov, Kmetske zveze je vposlalo v Vašem imenu na ravnateljstvo državnih železnic zopetno vlogo glede vpeljave večernega vlaka na progi Gro-eirolje—Novo mesto. Upamo, da se bo ta zahteva sedaj izpolnila, ko se bo spremenil vozni red, O uspehu bomo poročali,
Odborova seja Jugoslov. Kmetske zveze.
P.-osijo se vsi odborniki Jugoslovanske Kmetske zveze, da se zanesljivo udeležb odborove seje, ki se vrši v nedeljo dne 12, t. m. v prostorih Jugoslov. tiskarne. Na dnevnem redu so zelo važne točke.
Tedenske novice.
Jugoslavlga.
j Vladna kriza še vedno ni rešena, Prvotno je regent poveril sestavo vlade ra-dikalcu Protiču, ki je po brezuspešnih pogajanjih s strankami vrnil mandat, potem je regent naprosil Trifkoviča za sestavo vlade. Ta je res sestavil vlado iz radikal-cev, Narodnega in Jugoslovanskega kluba, ker liberalci in socialisti niso hoteli
sodelovati, a regent ni hotel potrditi te vlade. Sedaj je naprošen dr. Pavlovič, ki je liberalec. Igra v Belgradu je že tako ostudna, da Jugoslovanski klub resno premišljuje, če se sploh izplača ostati še v. Belgradu. Kakor se vidi, bodo liberalci dr« žavo čisto razbili.
j 2000 otrok za eno ljudsko šolo. Gu. bernijski svet je te dni soglasno sklenil« da se dovoli v Trstu enaka slovenska Ijud« »ka šola, in sicer pri Sv. Jakobu. To bo edina slovenska ljudska šola v Trstu. V to edino slovensko šolo v Trstu se je vpisala 2000 otrok, od teh jih je le 200, ki so ro* jeni izven Trsta, vsi ostali so rojeni Trža* čani,	, l
j Predrzen roparski napad. 27. t. nv sta prišla v stanovanje šivilje Katice Ke-glevič v Zagrebu dva moška v vojaški obleki in rekla, da morata izvršiti preiskavo po orožju. Nenadoma je potem eden planil na šiviljo in jo davil, drugi pa je med tem plenil obleko, perilo in čevlje. Lopova sta s plenom pobegnila. Šivilja ima nad tisoč kron škode,
j Tolovajstva se širijo v Prekmurfa Odpira se krčma za krčmo v Prekmurju in daje že itak pokvarjeni mladini priliko do nepoštenosti. Fantje, stari 14 do 15 let kličejo liter za litrom in ga pošteno plačajo liter s 14 K. In odgovor? Doma zmanjkit-jejo kokoši, race, zrnje, obleka. In okraaeni plakajo, mesto da zahtevajo od orožnikov, naj iščejo v zakotnih gostilnah tatove. V. Peterni so ukradli kravo, v Vančavesi konje, kl so pa tolovajem ušli, V Žižkih so vdovi Kranjec odnesli pšenico, ki jo je kupila za drag denar, — Vse to so še posledice ogrske boljševiške vlade.
j Vagon v ognju. V nedeljo se je med postajama Indija in Zemun vnel železniški spalni voz, ki je popolnoma pogorel. Nesrečo sta zakrivila potnika, Id sta kuhala čaj in se jima je vnel špirit. Težko poškodovan ni bil nihče,
j Glava za 'jabolko. V Kragujevcu je posestnik Bogdan Petrovič ubil Vojislava Jovanoviča, ker ga je zasačil, ko mu je kradel jabolka.
Domače novice.
d Za verski pouk v šoli. Slovenski Katoliški dijaki so se zbral"' ua sestankih ▼ Ljubljani, Kranju, Mariboru, Celju, Novem mestu in Št, Vidu ter sklenili najodločnejši ugovor proti brezverskim šolskim načrtom, kakor jih objavljajo sedaj razni svobodomiselni odbori.
d Edino pravilno. Nedavno sem doživel na železnici tole: Med mirno pogovarjajoče se ljudi vstopi vojaško oblečen fant, Brez povoda se je takoj lotil vere, Boga, cerkve in duhovščine. Pri tej se je pomudil najdalje in se je z vso ihto zaletaval v strašno drage pogrebe (?). Družba je umolknila. Kar se dvigne kmečki mož in stopi pred fantalina: »Ti fant, poslušaj: Hči mi je obolela, poslal sem po zdravnika v Ljubljano. Za pol dne je ra-čunil 800 K. Plačal sem in molčal. Zaradi konjske kupčije sem se pravdal. Pravdo sem sicer dobil, pa me je stalo vseeno 2000 K. Plačal sem in molčal. Oče mi je umrl: Veliki pogreb je bi! — pa sem plačal za cerkev, sveče, spremstvo, cer-
kvenca, orgljavca in še za osmino 120 K. Plačal sem in sem se na glas čudil, da Je tako poceni. Da pa ne bo s tabo teh tro-škov, sedi in piši testament in tako postavi vanj: kadar crknem, pošljite po ko-njača, da me zagrebe na svoje mrhovinsko pokopališče. Če bo koža kaj vredna, naj ima to za pot tisti, ki pojde h konjaču. To lahko narediš brez jeze in tehle nepotrebnih kvant, ki jih uganjaš po vagonu.« Fant se je potuhnil v nos, mož je pa pljunil skozi okno.
d Moka. Prejšnji teden se je razširila v Ljubljani govorica, da ni moke in je tudi kmalu ne bo še. Vzrok je bil, ker so trgovci hoteli moko skrivati, da bi na ta način dvignili cene, drug vzrok je pa ta, da je poc slavno liberalnosocialistično vlado odpovedal železniški promet v Hrvatski, Pa odpovedal je le za navadno ljudstvo, verižniki so lahko vozili cele vagone moke v tuje države. Liberalec dr. Kramer, trgovinski minister, pa daje z izvoznicami, verižniko-ma potuho.
d Krompir razburja. Jz trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo povzemamo, da sc je zavezala Jugoslavija doba viti Avstriji 8000 vagonov krompirja. Ko so razni liberalni verižniki za lo zvedeli, so padli po izvoznicah. Posledica je bila, da je krompirja doma za enkrat zmanjkalo in nevarnost je, da za domače potrebe ne bo dovolj krompirja. V javnosti se je zagnal radi tega velik in upravičen krik in liberalno trgovsko ministrstvo je začelo tajiti, da ni izdalo toliko izvozniz. Liberalci posebno kriče nad Gospodarsko zvezo, ki je dobila le zelo majhen procent izvoznic, dočim so jih liberalni veletrgovci dobili cele šope. Gospodarska zveza je vsako leto prodala toliko krompirja v nemške kraje in obenem postavila zadostno količino na domač trg. Ko bi se tudi liberalni verižniki tako omejili, kot se je Gospodarska zveza, bi bilo danes dovolj krompirja tudi za domače potrebe. Da pa liberalna »Domovina« vpije na Gospodarsko zvezo in kupiči laž na laž, je samoobsebi umevno. Zakaj treba je kriti zasebne verižnike. ki so po ogromni večini liberalnega mišljenja.
d V imenu vere v človekoljubje in enakost, katero oznanuje neki pokvarjen študent v »Napreju« so socialnodemokratski delavci pobirali po Guštajnu pri delavcih podpise, da bi kršč, delavce sedaj na zimo postavili na cesto in s tem »olajšali socialno bedo«, o čemer tudi zna pisati oni študent. Ravnotako so svoj čas grozili v Celju. Zadeva je prišla pred sodišče, kjer jih je sodnik poučil, da je taka enakost in človekoljubje za nič, Socialni demokratje so morali plačati sodnijske stroške.
d Liberalna stranka — J. D. S. v raz-aulu. Liberalna stranka, ki se je po vojski brezuspešno prekrstila v Jugoslovansko demokratsko stranko, je v razsulu. Njen vpliv, kolikor ga ima, drži edino le še Pri-bičevičeva stranka v Belgradu, katero bo pa ob prihodnjih volitvah tudi vihar po-metel. Liberalni kmetje so ustanovili svojo »Kmetsko stranko«, ki je začela predvojno liberalno politiko (namreč gonjo proti duhovnikom) liberalni delavci so osnovali svojo Narodnosocialno stranko, sedaj se pa Se liberalni mladini (to so svobodomiselci 4'
dr. 2erjavovega kalibra) kujajo to bodo menda tudi »samostojno« nastopili in svo dnevnik ustanovili. Kupili so zato Bamber govo tiskarno v Ljubljani, Tako se zdi, bo ostal dr. Tavčar s svojimi somišljeniki in Slov. Narodom na stara leta sam. Vse tri nove skupine, ki so se rodile iz J. D, S. pa imajo eno skupno poglavitno iocko: boj proti duhovnu. V tem se strinjajo liberalna Kmetska stranka, Narodnosocialna in nova mladinska, ki pa še ni osnovana.
d Prošnja. Dne 28. septembra 1919 je požar uničil v Malem Liplju obč. Žužem berk peterim posestnikom poslopja in sploh ves imetek. Vas je sploh znana kot siromašna, kakor je taka »Suha krajna«, zato je udarec tem hujši in usodepolnejši zlasti, ker je zima pred durmi in je trebc hitrega dela in pomoči, da pridejo nesrečneži pravočasno vsaj deloma pod streho. Zato podpisani odbor, ki si jc stavil nalogo, da ubogim pogorelcem čim najuspešnejše pomaga, apelira na milosrčnost javnosti da priskoči s prispevki tem revežem na pomoč ter prosimo, da se darovi v kakršnikoli obliki pošiljajo na naslov: Odbor za odpo-moč pogorelcem Malo Liplje v Žužemberku. Žužemberk, dne 1. oktobra 1919. Jos. Stupica 1. r., župan, Iv. Cirk 1, r., davčni uprav., Al. Notko 1. r., trgovec.
d Za kmetijsko šolo na Gorenjskem. (Piše kmet Andrej Primožič iz Loma.) Po časopisih se mnogo piše o kmetijski šoli, ki naj se ustanovi na Gorenjskem. Ker sta gorenjski kmet in planine nerazdružljivo vezana med seboj, zato se mora vpostaviti <metijska šola v tak kraj, kjer bodo v bližini planine s pašnikom. Gorenjska kmetijska šola bo morala skrbeti v prvi vrsti za povi-cirigo živinoreje s planšarstvom. Zato hod.'. treba pvviatkov od strokovnja-<ov, knl o pašnike in planine preuredili v dobro živine.
d Dopisovanje z vojnimi ujetniki v Italiji, na Francoskem, Angleškem in Sibiriji se vrši potom »Slov. Rdečega križa« v .jubljani, kamor naj se pošilja vsa pošta za ujetnike. Svojci ujetnikov naj se pri dopisovanju drže sledečega: Pišejo naj se samo dopisnice s črnilom in razločno, oso-sito naj se pazi na ujetnikov naslov, da je razločno pisan; dopisnice, ki se dobijo v pisarni »Slov. Rdečega križa«, Poljanska cesta 4 (Alojzijeviščel, 2. nadstr., po 10 v. kos naj se že izpolnjene pošiljajo na omenjeno društvo.
Vojnim invalidom, ki potujejo zaradi pregleda oziroma nadpregleda, zaradi regulacije invalidne podpore, v kopelj zaradi zdravljenja, v ortopedične zavode, bolnišnice ali k zdravnikom za pripravo umetnih udov, dovoljujejo vse železnice kraljestva SHS brezplačno vožnjo, ako se skažejo z legitimacijo Osrednjega odbora vojnih invalidov v Belgradu. Za državnoželezniške proge zadostuje imenovana izkaznica, za južnoželezniške proge pa je poleg tega posebej zaprositi listka za prosto vožnjo pri Obratnem ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani,
d Popivanje. Neki dopisnik v liberalni »Jugoslaviji« se upravičeno pritožuje nad veselicami, katere pritejajo Sokoli in razna gasilna društva in kjer se prav čezmerno pije, Svoj čas je Gangl, višji sokol-
ski oblastnik na protialkoholnem sHaa v Ljubljani povedal, da bodo Sokoli -S v boju proti alkoholu. Kakor vidimo i nam spričujc celo liberalni list »Jugoslavf ia«, Gangl veliko premalo pozna svoje So* kole.
d Obe gledaliiči v Ljubljani sta pQ. državljeni.
d Nove po&tne znamke. Z novim letom pridejo v promet nove poštne znamke.
d Na Rovih bo prihodnjo nedeljo 'popoldne prvič uprizorjena nova ljudska igra: Na dan sodbe. Priredil za naše podeželske odre župnik Jos. Vole. Vabimo vsa naša okoliška društva, da si prireditev! ogledajo; ne bo jim žal. Igra je pretresljiva slika iz življenja zatiranih in preganjanih.
d Ljubno na Gorenjskem. Kakor bi nam hotelo pregnati otožna jesenska čutila in vzbuditi upanje in spomin na zo-petno ljubko spomlad, cvete v polnem cvetju pri nas ena jablana, tudi ena zgod-nja češplja cvete, več jablan pa je začela kazati cvetje in popje. Ali je temu nenavadnemu pojavu vzrok le toplo jasno vreme ali mogoče tudi nekaj toča, ki je dne 22. avgusta otolkla drevje.
d Tatvina. V tednu od 21. do 28. septembra je bila okradena cerkev v Litiji, Tat, kateremu so morale biti dobro znane razmere v cerkvi, je podnevi šel v zakristijo in si izbral predal, v katerem so bili shranjeni prti in brisače. Nabral je v nahrbtnik do 30 prtov — 10 s čipkami, ki so tlckljane — in do 15 brisač. Zaprl jc predal, da sc tatvina ni precej opazila. Svari se pred nakupom.
d Najden denar. Dne 20. septembra se je našla precejšnja vsota ameriškega denarja v Ljubljani pred Rankam. Kdor ga je zgubil, naj se oglasi pri Mariji Kože), Vrhe 4, p. Krka pri Zatični.
d Požar jc v nedeljo, 28, septembra uničil v Malem Lipju pri Žužemberku tri liše z vsemi gospodarskimi poslopji, dvema hišama pa samo gospodarska poslopja. Naporu nekaterih fantov in požarne bram-je iz Žužemberka se je zahvaliti, da ni zgorela cela vas. Škoda se ceni na 70.000 kron. Zgorelo je razen živine vse žito, orodje in obleka. Beda jc silna in pomoč od katerekoli strani nujna.
d Klešnik Veronika, ki ima svojega moža Anton Klešnik v italijanskem ujetništvu, naj naznani svoj naslov na »Slov. ?deči križ«, Ljubljana, Poljanska cesta 4.
Cerkvene vesfl.
c Zadostivna pobožnost za bogokletje, katero jc napisal socialnodemokratični list »Naprej« o sv. Rešnjem Telesu, se je vršila preteklo nedeljo v stolni cerkvi v Ljubljani. Od 5. do 6. je bila molilna ura, nato pridiga o sv. Rešnjem Telesu in o svobodomiselnih nakanah proti veri. Cerkev je bi-a nabito polna, posebno moških je bilo veliko. — To pa ni dosti, treba je, da vse naše ljudstvo nastopi proti vsem časopisom, ki blatijo vero, Cerkev, duhovnike it* tako dejansko pokažejo svojo ljubezen do največjega zaklada, sv, vere,
d Prenos višarske podobe Matere božje k Sv. Križu. Čudodelno podobo sveto-gorske Matere božje so prenesli v ljubljanski frančiškanski samostan in jo tam kma-
v cerkvi izpostavili zopet lavnemu če-Ičenfu, ona a sv, Višanj se je »hranila v samostanu oo. frančiškanov v Mariboru. Na ieljo duhovščine ob koroško - štajerski meji in slovenskega ljudstva se je častita podoba prenesla v romarsko cerkev Sv, Križa in Matere dobrega sveta nad Tra-berkom. V petek, dne 12. septembra je prenesla posebna deputacija podobo na vse zgodaj od oo. frančiškanov na kolodvor in t vlakom do Traberka. V Traberku jo je pričakovalo na tisoče in tisoče vernega ljudstva. Ko je bila čudodelna podoba postavljena na lepo okinčano nosilo, se je razvil prekrasen sprevod proti Sv. Križu. Udeležilo se ga je nad 5000 ljudi. Najprej eo korakali moški, glasno moleč rožni venec, za njimi oddelek našega vojaštva iz Dravberga. Sledila so belooblečena dekleta, nad 300 in Marijina družba iz Vogrč, nato duhovščina. Pevski zbor je prepeval vso pot lavretanske litanije in Marijine pesmi. Nato je prišel Marijin kip, ki ga je nosilo 8 belooblečenih deklet. Sledila je nepregledna vrsta žensk. Ob pol 10. uri smo dospeli s sv. kipom v krasno okinčano cerkev, kjer ga je med petjem Marijinega sla-vospeva »Magnificat« postavil domači župnik J. Rozman na prestol, pripravljen na oltarju sv. Ane. Isti je opravil tam prvikrat slovesno sv. mašo ter nato v kratki pridigi obrazložil pomen tega nenavadno lepega dne. Darovalo se je ta dan 31 sv, maš, spo-vednice so bile oblegane. Tudi po končanih opravilih, ob pol 2. uri, so se vrstile množice neprenehoma pred Marijinim oltar, jem v glasni molitvi in pesmi.
Gospodarska obvestila.
g Kriza pri vinarski zadrugi. Piše se am: Sedanje načelstvo hoče na vsak način zadrugo razdreti. Zato je sklicalo na petek, dne 17. oktobra t. 1. drug izredni občni zbor v Ljubljani, ki ima končnovc-ljavno sklepati o njeni razdružitvi in sicer pri vsakem številu zadružnikov. Prvi izredni občni zbor ni bil sklepčen, ker niso zanj Izvedli ne zadružniki, ne nadzorstvo. Ker Ima zadruga lepo premoženje in je danes edina zadružna osnova v deželi, ki je poklicana varovati interese naše vinske kupčije in vplivati s tem tudi na prihodnji položaj našega vinogradništva, poživljamo vse naše člane, da se tega izrednega občnega zbora za gotovo udeleže dne 17, oktobra in da nastopijo vsi proti razdružitvi in proti likvidaciji. Zavrniti moramo vse samovoljne poskuse sedanjih članov načel-stva, ki hočejo iz ozirov na lastne koristi zadrugo razbiti in spraviti ob življenje. Zadruga naj ostane, načelstvo naj odstopil Zborovanje se bo vršilo imenovanega dne v dvorani hotela Union v Ljubljani in prične ob pol 11, uri dopoldne.
g 100.000 vagonov živil bo letos lahko izvozila Rumunija.
g Pomanjkanje jajc občutijo tudi v Zagrebu, kjer že več tednov ni skoraj videti jajca na trgu. Ako kdaj pride kaka košara, je v hipu razprodana po 1 K 40 vin. do 2 kroni kos.
g Oddaja premoženja v Avstriji bo znašala največ 85%.
g Cene v Celovcu. Odkar so Jugoslovani odšli iz Celovca, raztejo cene stra-
hovito ter sploh manjka živil. Kilo masla velja 80 do 90 kron, kilo masti 70 do 80 K, mleka sploh ni dobiti, ravno tak ne drv in
premoga,
g Francoska valuta tudi pada. Papirnatega denarja je bilo pred vojsko na Francoskem za 5 in tri četrtine miljarde frankov, sedaj ga je za 35 in pol miljarde. Poleg tega bo treba v Francijo letos šestkrat več uvoziti kakor pa izvoziti. Zato ni čuda, da tudi vrednost francoskega franka pada, in da je dobiti za 100 francoskih le 64 Švicarskih.
Drugod po svetu.
p Povratek ujetnikov iz Sibirije. Mirovna konferenca je sklenila, da sc morajo takoj urediti povratek bivših avstro-ogrskih vojnih ujetnikov. Določili so se tudi častniki, ki naj takoj izvedejo ta sklep. Vrnili se bodo najprvo čehoslovaški in jugoslovanski ujetniki.
p Zakon za zdravje. Češka vlada je predložila državnemu zboru zakon, po katerem se bo pred poroko treba izkazati z zdravniškim izpričevalom, da dotičnik nima bolezni, ki se protivi namenu zakona aU škodi zdravju drugega zakonca ali potomstva,
p Volitve v Italiji. Italijanska zbornica fe razpuščena. Nove volitve se bodo vršile dne 16. novembra. Agitacija je zelo živahna. Pričakuje se, da bodo dobili večino socialisti.
p Italijanski vojni dolgovi znašajo 80 milijard lir. Samo v minulem polletju so napravili Italijani dolga za 20 milijard. Te milijarde so toliko groznejše, ker je Italija navezana skoro na sam uvoz. Ubogi naši ljudje v zasedenem ozemlju/
p Huda kazen. Azijska Indija spada pod angleško nadoblast, dasiravno je prav mnogokrat večja kot Angleška. Indijci so hoteli sedaj izvesti samoodločbo narodov, in so povzročili vstajo. Angleži so vstajo takoj zadušili in obsodili 108 voditeljev na >mrt.
Dopisi.
TRŽIČ.
Zimska sezona se bliža, zato pričenjamo zopet z izobraževalnim delom v društvu. Vsak ponedeljek bo ob 8. uri v Našem Domu predavanje, oziroma sestanek s političnimi razgovori. Prihodnji ponedeljek pričetek ob 8, uri zvečer. Vabimo krščansko misleče občinstvo na delo. — Prihodnjo nedeljo nastopi prvič v Domu s predstavo dekliška Marijina družba. — 24. septembra se je otvorila meščanska šola za dečke in deklice. Obiskuje jo blizu 30 učencev in do 50 učenk. Nastanjena je nova šola v nekdanji nemški šulferajnski šoli.
IZ JEžICE.
Dopisnik, ki je v štev. 32 »Domovine« imenoval sedmerico iz Posavja tatovom, se v štev. 37 istega lista trudi na vse preteče dokazati podlo trditev. Kaj fe dopisnik mislil ▼ dopisu, ne pride vpoštev, pač pa to, kar si misli javnost, ko cita dopis o kraji. Ako hoče dopisnik resno nastopiti, naj nastopi z odkritim obrazom, da ga bo sedmerica poučila o tem, kaj se pravi s takimi obrekovanji napadati soobčane. Dokler tega ne stori, naj ve, da nihče iz sedmerice ne bo vpošteval nje-
govih otroboveznih dopisov. Sedmerica pa |e trdno prepričana, da se ae bo pokazal Izza varnega uredniškega hrbta.
Da bo pa javnost vedela ca kaj gre, bodi om.njeno sledeče;
Gospa Ecker fe ob priliki veselega družinskega dogodka darovala 100 K v prid ubožnega zaklada, pa ne potom tukajšnjega županstva, temveč fili fe izročila duhovnem« svetniku g. Zupanu, naf fih ta odda županstvu. Ker se fe zadeva vsestransko pojasnila med Ahlinom in svetnikom še le poznefe, fe Ahlin, kot bivši župan, takoj izročil gerentn Kosu onih 100 K in povrhu še 5 K obresti. — Kakor vsako leto, je tudi letos darovala gospa Ecker 30 K gasilnemu društvu kot novoletno darilo. Denar fe Ahlin prejel po pošti in ga izročil društvenemu blagajniku v navzočnosti odbora na način, ki fe bil običafen celih 17 let, to fe ves čas Ahlinovega načelo-vanfa pri gasilnem društvu in na način, ki mu nihče v odboru do letos ni nasprotoval.
čudne razmere ima dopisnik, ki trdi, da Je bilo izplačevanje vojaških podpor povsem častna služba. Res je bila častna, ker fe davkarija nadačiteljn Perku vsak mesec zaupala delitev 12 do 15.000 K in ker za to ni prejemal nobenih dijet. Posebno častno pa pn tem ni bilo, da fe moral 3 do 4 krat vsak mesec in ob vsakem vremenu osebno iti k davkariji v Ljubljano, doma pisati imenike strank, preračunavati zneske, ki so fih dobivale ter največkrat po cela dva tedna deliti strankam denar, po katerega so prihaiale, kadar se fim fe zljubilo. To so torej dejstva in resnice, na katere se opira dopisnik v štev. 32 »Domovine« trdeč, da fe sedmerica kradla. Toliko v pojasnilo na zahrbtne napade dopisnika pa se sploh odgovarjalo ne bo toliko časa, dokler nima poguma pod dopis postaviti svoje častno ime.
IZ PREDDVORSKE OBČINE.
Imam to čast naznaniti g. Primožu Raca, piscu dopisov iz naše občine v »Domovini« doe 27. septembra, da ni nobenega dvoma več, da bode pri prihodnjih občinskih volitvah enoglasno izvoljen za župana od njega priporočeni čevljar in gostilničar Janez Štul [ar iz Zg. Bele in na splošno željo občanov imenovan za občinskega tajnika g. ba-ronček Fr. N. vulgo Primož Raca in za občinske odbornike sami inteligenti, predvsem iz Zgornfe Bele.
Mesto nekdanje nemščine se bo vpeljal pouk v latinščini, da bomo razumeli njegove dopise v »Domovini«. Samoobsebi se razume, da fo bode poučeval edino zmožen g. baron tajnik, ki bo obenem tudi nadzornik naše duhovščine in učitelfstva v njihovem delovanja v cerkvi, šoli, politiki, fajmoštrovih koruz-nikov, koštrunov, klečeplazcev in kimovcev, ter poverfena mu bo služba izrednega občinskega policafa, da nadzorufe, ali so povsod razobešene zastave, če fantje in dekleta ne govorijo nemško, če dovolj pridno plešejo po
fostilnah in zasebnih hišah, da France in orže zaslužita kako kronico. Imel bo tudi pravico revizorja hranilnice in posojilnice, aprovizacije in nadključarja župne in podr. cerkva. Na podlagi teh odličnih služb sme upati, da bo kdaj povzdignjen, kadar se Štu-lar naveliča, na županski stolček preddvor-ske občine ali pa še dokaf višjega, če se bo v doglednem času naučil spoštovati resnico in pravico. Viri in zgledi so mu v Radovljici na razpolago v neposredni bližini njegovega delovanfa. — Felician Racman.
SEMIČ.
Dekliške Marijine družbe cele Belekra-fine so imele zadnjo nedeljo septembra v naši iari na Hrvaškem vrhu veličasten shod, ki se ga je udeležilo nad tisoč družbenic, in izven cerkve nato tabor, na katerem so nastopale z govori in pozdravi družbenice. Bil fe lep dan, ki ga ne pozabimo. Pri taboru je sodelovala tudi naša društvena godba. — Tudi naši kmetfe se združujejo v Kmečki Zvezi, ki edina hoče delati res za niegove koristi: Zato vsi v Kmečke Zvezel Bodite edini in ne poslušajte različnih laži-prerokov, ki se Vam bliniio in laskajo, ki znajo lepo govoriti in zabavlfati, ne pa delati.

Junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja'" (Dalje.)
> Vezilja bo dobila ie dosti dela. Čez par mesecev se oženim, takrat bo za mene in sa mojo nevesto vezla ženitvanjsko obleko in bo prejela zame sto, za mojo lepo nevesto pa
tisoč goldinarjev.
Mala Minaelica je od samega začudenja ln groze šla globoko po sapo. O), tisoč goldi-
Iiarjev, to je malo manj kakor raj z zlatimi abolki. Štefana se je na tihem smehljala k svojemu Janezu doli. Luteran se baha. Pater Ertelaj pa bi rad svojim bratom kaj novega povedal, zato vprašuje: »St« li, gospod, že zaročeni, smem vprašati, katero ste st izbrali?«
Henrik je najpreje molčal, potem je objel Štefano z velikim, čudnim pogledom, da je
S enih i:.koj spoznal, pri čem da je. Preden
post^; n-.enih, je bil vojak in je tudi ljubil neklico, dolgo je že od tega, da je že komaj res. Pa še dobro ve, kljub svoji meniški halji, kako govori in gleda ljubezen. Zanima ga, kaj bo odgovorit fant. Henrik je rekel: »Nisem zaročen . . Izbral sem si papeiko deklico.«
Menih je ves prevzet oa veselja in strahu obenem in inu takoj pridejo na misel Avser in Estera, Konstancij in Helena, Klodovik in Klotilda, kakor je bral v življenju svetnikov. Nevestin venec se spleat, zopet bo počival krvavi meč v nožnici... O čudno naključjel
Štefana je pazno nadaljujoč svoj« delo rekla: Čudno se mi zdi, kar pravite, gospod«.
Tako, tebi se čudno zdi, da mi ie všeč papeško dekle? Saj si tudi ti papeika,« s« poredno smeje. > Bi li rada vedela, katera je.« Zaljubljena tičica je nenadoma predrzno priletela, se je na okno usedla ter lepo zapela. — Doli na zelenem vrtu so prisluškovali novici in so svoje ostrižene glave obračali proti oknu, zakaj stotnik je govoril tako naglas, da so ga umeli na vrtu.
Štefana pravi z pridušenim glasom: »Preglasno govorimo. Spodaj molijo gospodje. Kar se tiče mer.e, mi ni prav nič mar, toda čudna katoličanka mora biti ona, ki jemlje luterana, saj to prepoveduje naša vera!«
»Misliš, da me kaj brigajo vaše prepovedi?« se je prevzetno in izzivajoče sklonil pokonci. Na nieni šivanki se blišči biser, naj bi bila mesto bisera rajši kapljica krvi, ker ga tako neusmiljeno zbada v zaljubljeno 6rce. ♦ Kljub temu jo bom vzeli« je pokazal zobe.
Pater je pomirjeval: »Štefana, kar praviš, /ie drži povsem, to jaz bolje vem. Sicer prepoveduje tridentinski cerkveni zbor zakon med katoličani in luterani, toda dovoljeni so tam, kjer cerkveni zbor ni bil razglašen, in pri nas v Štajru ni bil razglašen, zato imajo, kakor veš, pri nas mnogi katoličani luteran-ske žene.«
»Potem pa naj bi še v Štajru razglasili tridentinski cerkvcni zbor,« je jasno in odločno rekla deklica. »Ne more biti božji blagoslov nad takimi zakoni, se li ne zdi tudi vam tako, gospod pater?« Misli si: Pater Ertelij ie pač dober, predober, govori, kakor je gospodu Henriku všeč, toda on ni Albert, fa je vse drugače pobožen in strog.
Mladi Hendel se je od jeze ugriznil v ustnice; zdelo se mu je, da ga nak-šč muči,
ga vendar mu je všeč njen pogum in trma, olj všeč kakor pomirjevalne besede starega duhovnika.
Stotnik je zasmehljivo trenil s svojimi poševnimi obrvmi in je rekel: »Cerkveni zbor sem, cerkveni zbor tje, jaz si bom vseeno vzel svojo lepo nevesto. Vzel si je s prsi svoj zeleni svilnati stotniški trak in ga ji je dal rekoč: »Vvezla boš torej petelina vanj.« S svojimi hladnimi, nežnimi prt,ti je vzela v roke svilo, ki je bila še topla od njegovega moči in živlienja polnega telesa, ter jo je skrbno 3J
položila v svoj« naročje poleg svojega bledega, starega svetnika.
Henrik je segel v žen ter ji i« ponudil težak cekin: »To le za svilo in drugo, ks<- bo še treba.t Mihaela je strmeč odprla usteca kakor mala ribica in menih fe rdihnil: o, da bi pri nas kaj takega imeli, pa že dalj časa sem š« srebra ni,,. Štefana se je obotavljala vzeti zlato.
»To j« preveč, za dva ali tri goldinarje dobim vsega, kar bo treba.«
»Le vzemi, dete moje, je rekel pater Ertelij; obrnil se je k mlademu stotniku: »Saj tako vse da svoji materi, niti vinarja si ne prihrani.«
Štefana je močno zardela.
»Bom pa gospodu zaračunala,« je rekla in vzela zlato, da bi ne prišla še v večjo zadrego ...
»Torej lepo napravi, potrudi sel« je rekel stotnik. »Sam cesar bo videl tvoje delo, izvrši je tako, da bo mislil, da mi je je napravila moja ljubica. Kaj ti pa zopet nI všeč?« s« j« smejal, »se-li niti, ljubica« ne sme reči, saj vendar ne morejo vsi ljudja na zemlji taki angeli biti, kakor si ti. Tako, sedai grem nad pasavske roparje. Upam, da me boao imeli za stotnika, četudi nimam več stotniškega znamenja. Rekel bom: Moje stotniiko znamenje je pri vragu, jaz 6em pa vendarle stotnik. Ne, pri angelu te; Štefana je ima.« Smejal se j« ter jI ie podal roko.
Ponudila mu je tri nežne, hladne, pobožne prste ter jih je precej odmaknila. Pravi otrok
1« še. si |e mislil menih. Pač ne ve, kdo ln ta| da je.
Ljubeznivo dete, ali pa že veš ln nočeš pokazati...
Henrik je zapustil sobo ter se je večkrat ozrl nazaj na čudovito veziljo ...
Mala Mihaela je s svojimi okroglimi, modrimi očešci gledala za lepim vitezom, potem je drobne ročice ovila sestri okoli vratu in ji je zašepetala: »Štefkal — Kajne, kako prijazen je gospod stotniki — In kako lepo je oblečen.«
»Kaj pomaga, ako je kdo Se tako ljubezniv in lep, če pa nima prave vere,« je resno odvrnila Štefana. »Naj bo kdo lep, kolikor hoče, če pa nima milosti božje, fe ubog grešnik, gnusoba pred Bogom... Kje sva ostali pri rožnem vencu? Veseli del, peta skrivnost. Sedaj pride častiti del: Kl je od mrtvih vstaL«
Mož, o katerem je Štefana v svoji otroško pobožni duši rekla, da je gnusoba pred Bogom, se je medtem ustavil spodaj v cerkvi, kjer je bil v kapelici svetega Bertolda postavljen božji grob. Bil je dokaj reven: nekaj na lepenko surovo naslikanih skal je predstavljalo božji grobj v katerem je počivalo Izvehčarievo telo, ki je pa že davno izgubilo barve. V par svetiljkan so plapolali rdeči
fdamenčki, in okoli dvanajst cvetličnih loncev e krasilo ospredje. Stotnik pa se ni zmenil za vso to šaro. marveč je neprestano zrl na tabernakelj nad božjim grobom, ki so ga tako lepo ozaljšale Štefanine roke. Okoli zlate monštrance, v kateri je v malem zlatem polu-mesecu blestela bela 6vcta hostija, se je vlil venec belih rož, zlatosvilnato ozadje je bilo tudi okinčano z belimi popki, nad monštranco pa je liki zastor plavala tenčica z zlatimi zvezdami.
V polumraku so klečali pred_ božjim grobom molilci in molilke, kmetje in ubožci iz Garstena; celo dva katoliška vojaka izmed Henrikovih strelcev sta prišla semkaj molit in sta upognila svoja krepka kolena pred Bogom v presvetem Zakramentu. Samo luteranski stotnik je stal po konci z rokami na hrbtu, saj ne veruie v Njega, čegar prestol je Štefana tako lepo okrasila, že izza otroških let so ga učili, da je papeško češčenje presvetega Rei-njega Telesa malikovanje in bogokletstvo ... Ne veruje v Zakrament, veruje pa v Štefano. Njena podoba je vtisnjena v njegovo srce. njene trpke besede, ki jih je ravnokar slišal od nje, mu zvenijo po ušesih. Ona ie natrgala bele rože, ona je vvezla v tenčico sedem zvezd. Zamišljen stoji tu krivoverec pred Najsvetejšim in njegovo od ljubezni ranjeno srce ne preklinja ...
Ljudje v cerkvi se pohujšujejo, da n« upogne kolen. Razburjeno šepetajo.
Ko je z globokim zdihom zapustil božji grob, so mu začudeno ln nejevoljno sledil« od garstenskih vernikov.
V samotnem, mirnem dostojanstvu j« kraljevala sveta hostija v zlati lunuli, in zakrito božje oko je izza sedmerih zvezd ki jih je vezla nevesta božja, skrivnostno zrlo za krivo, vercem.
• « «
Vzhodno od zidu, ki obdaja garstenskl samostan, je stolp, kjer so svoj« dni imeli zaprte jetnike. Zlasti takrat jih je bilo dosti, ko so še opati sodili roparje in tatove.
Sedaj je bil stolp navadno zapuščen; U tuintam je ob kruhu in vodi sedel v stolpu kak uporen novic in je premišljeval o svoji nepokorščini nasproti vikariju Karlu ali o kakem drugem prestopku. Dve ječi sta bili v stolpu, ena spodaj, druga zgoraj v drugem nadstropju, in v tej je čakal pater Albert, da ga odpeljejo v Pasavo. Medtem, ko so spodaj bratje Častili sveti Križ in molili pasijon, j« sedel Albert visoko gori v stolpu ob prastari, črvojedni mizi in je molil brevir Velikega petka. Kamenite stene so bile zelenoolesnivej s stropa je kapala voda na revno slamnata postelio. Nad streho so v razdrapani stolpov! strehi gnezdili čuki, sove. vrane in kavksj na tleh ie iz razpokhn rastla dolga in kocasta goba. Albert je sedel pod mrtvaško glavo, ki se je pusto režala iz dolbine v zidu poleg starega od rj« razjedenega železnega križa, na katerem je visel zlomljeni Krist na levi kri« ževi rami.
Strašen je bil ta kraj, kamor je štajerskega apostola spravila vroča gorečnost za Boga; pač niso pagani bolj trdo ravnali s Petrom, ko je bil ujet v Rimu v Filipih, kakor je z Albertom ravnal njegov sladki, nasproti svojim sovražnikom tako miroljubni predstojnik. Toda vse to ni bolelo Alberta, ko je bral pretresljive žalostinke, s katerimi Cerkev na Veliki petek objokuje trpljenje in smrt Gospodovo. — Saj si je goreči in strogi menih uboštvo izbral za nevesto in dolgo je že od tega, kar se je oropal vsega, karkoli bi utegnilo prijati čutom. Ne, strahovita puščoba in samota njegovega stanovanja zanf ni strainaj tudi to, da je tukaj ujet kakor kak nesram-než ali brezvestnež, mu ne teži srca; naj bi ga bili tudi vklenili v veliko, rjasto verigo, ki je žugajoč visela s kavlja nad njegovo posteljo, vse bi bil tnirno prenesel in zraven še druge muke; dobro je vedel, da trpi za Krista —, ne vsled svojih grehov — zato je Krist trpel v njem, ne pa grešni človek.
Bol, ki mu ni dala spati ponoči, kl mu je večkrat podnevi privila glavo tja na steno pod križem je bila vse drugačna, je prihajala iz ognja, ki je gorel v njegovem srcu. Tu r ječi |e brez vsake duhovne tolažbe, ne more prejemati Gospodovega Telesa in Krvi, n« sme darovati daritve svete maše — vzeli so mu pravico, vsak dan držati v posvečenih rokah Gospoda.
(Dalje.)
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3 brez kakega odbitka.
ure oi 8. m U U*
Glet Inseraff
Za razvedrilo.
Modri Jakec. — Jakec je bil na sprehodu s svojo sestrico Anico, Prišedši domov pripoveduje svojemu stricu: » Dragi stric, danes sva bila na sprehodu z Anico ter sva videla dva osla, starega in mladega.« Nato stric; »Pa kako ie bil velik mladi osel?« Jakec: »Tako kakor jaz,« —-In stari osel, kako jc bil velik? Anica?«
»Tako, kakor vi.« — Nato Jakcc: »Kaj brbljaš? Tako velikega osla, kakor je naš stric, ni na celem svetul«
Od kogar dobil, tistemu dal. — Gla-/oviti advokat je zapustil vse svoje
Cremoženje do stotisoč goldinarjev bolni-om v neki norišnici m je v oporoki dostavil tele besede: Od norcev sem dobil denar, norcem ga zapuščam, (Pridobil je namreč ves svoj denar od tistih norcev, ki se neumno pravdajo.)
Kar je iskal, to je dobil. — Kmet pride prvič v veliko mesto ter sc čudi raznovrstnemu blagu po izložbah. V neki izložbi vidi tudi množico pisanih papirjev — bila le menjalnica. Radoveden, kakšna proda1 jalnica je to, stopi noter in vpraša prvega. ki je sedel pri vratih: ^Kaj pa prodajate pri vas?« Uradnik ga hoče imeti za norca pa pravi: »Oslovske glave.« — »Zares, jih morete dosti prodati, ker je samo vaša še tukaj!« odvrne kmet in oddidc.
V šoli. — Profesor: »Res jc tako, gospoda moja, in naj oko nevedneža šc tako l glavo zmajuje!«
Pa ga je ozdravit. Bil je gospod pri nekem župniku. Pravil mu jc toliko laži o Ivojih dogodkih na ledu, da bi jih lahko I grabljami nagrabili cele koše. Ko konča, pravi župnik: »O. na ledu je mogoče doživeti čudnih reči. Jaz na primer imam zelo slabo pot do sosednje cerkve; toda precej postane boljše, če moram čez Labo, kadar zmrzne. Pustil sem si torej narediti sani za štiri osebe in upregel sem dva konja. Pred par leti smo sc nekoč peljali čez Labo, jaz. gospod učitelj in še dva druga. Ribiči »o bili pa po nesreči napravili veliko lukenj v led, katere so ponoči le na drobno zmrznile. Kaj se zgodi? Konja sta padla v take luknje in sta potegnila sani in nas vse skup pod led,« Tu je obmolknil župnik. Njegov gost je čakal na konec povesti, kako da so se rešili pa zastonj. Nevoljen torej vpraša čez nekaj časa; »Kako pa ste prišli ven, gospod župnik.« — Ven, saj sploh nismo prišli, se odreže župnik na kratko. »Utonili smo vsi pod ledom.« — Gost je postal rdeč, in tisti večer ni lagal več.
Zaradi kokoši. Večja družba, ki je naredila izlet iz mesta na deželo, je ujela ko-I kiož, ki jo 'ušla gospodarju, Jo toskubfla, •pekla in snedla. Stvar ni ostala tajna; bila je zatožena vsa družba zaradi tatvine. Trije udoležniki »o izgubili vsled tega svoje službe in eden — bil je oče treh otrok, — se je ustrelil, ker je pripravil svojo družino v tako (!) sramoto. Mlada gospodična ji izgubila ženina, ker ta ni hotel tatice ca ženo.
Rešitev uganke v zadnji številki. Stari seženj, (klaftra).
Zastavica. S petimi črkami leti; s štirimi boli; s tremi Mater božjo brat uči, Kaj
i« m
i Računska uganka. Tri deklice s kmetov prineso v mesto jabolk na prodaj. Prva jih ima 27, drutja 29, tretja 33. Vsaktera daje toliko jabolk za en krajcar kot druga. In vendar, ko pridejo domov in preštejejo denar, ki so ga skupile za jabolka, ima vsaka enako denarja, — Kako je to mogoče?
Izšla je
„Drnžinska pratika"
za leto 1920. Cena S 2—, po poSU K 2-20.
PREKLIC.
Spodaj podpisana prekličem žaljive besede ki sem jih govorila zoper posest. Ant. Obreza. Kandrfte p. Litiji, J, oktobra 1019.
A. D.
5= VOLNO M
vsako množino, se dobro proda pri Fran Pogačniku v Ljubljani, Dunajska cesta Stev. 35.
Mlinska sita (pajtlje)
za moko vseli vrst se dobe v trgovini A. CADEfc, Ljnbijana, Kolodvorska ulica St 35 nasproti TUlerjeve nos ilne. 5433
Nudim, dokler traja zaloga, cementno
strešno opeko
(zarezno ln okroglo), ?loSle za tlak, cevi in razne druge cementno izdelke. A. Tršan, Kranj.
Spreime se
10 teaaesv, 20 drvarjev za cepljenje bukovih drv, 1 kolsrfa in 5 oglarjev. — Ivo Čater, eksport lesa. Spod. Hudinja, Celje.
Odvetnfk
Pr. Viktor Sušnik
naznanja, da je otvoril svojo pisarno y pliber-Ku, 6uštajnska cesta 7.
Sprejmem krepkega
vajenca za sodarsko obrt,
Rrana in stanovanje prosto. Franjo Repli, so dar ^ skl mojster, LJubljana, Kolezijskau. 18 Trnov
JospoMa zveza" v Ljubljani
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih
poljedelskih stroje?
po najnižjih cenah, kakor: reporeznic. drobiln, mlinov, plugov, slamoreznlc, mlatllnlc, gepelj* nov, stiskalnic za grozdje, čistilnic (pajtelnov), trijerjev, brzoparilnikov, gnojnih sesalk i. t 4, BV Za jesensko gnojenje ima na razpolagi
kostno moko.	*
■
OrdinarlJ deželne bolnišnice
dr. Jos. Pogačnik
zdravi zopet redno očesne, ušesne, nosne in vratne boleznL
Iščem pošteno ln pridno
0700
fflanCklaiSA k uradniški rodbini SlUZKinjU t dvema otrokom^
Ponudbe na naslov: Ana Tome, Litija. i:
Lepo novo
brinje
se dobi ceno y poljubni množi« ni pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dn*
naj ska cesta štev. 36.
M65
XI
o
liuii,
05. fcpg-
m
B O lO.=,
'»•SiJ
M>
»2.2«.
lllfill QS a- g
»TfS 53 0.2
HA
a
t!iq:3
"S «•»>5«S ■g ,H „ o > a M
usssiš
8 t> iS

Razglas.
Na razna vprašanja radi nadaljnega odplačevanja za po nas ali g. Val. Urbančiču v LJubljani naročenih srečk sporočamo sledeče:
V Sloveniji bivajoči naročniki dobe pri nas nove poštne položnice ter naj jih zahtevajo. Iz ostale Jugoslavije naj se denar do nadaljnega pošilja po nakaznicah na Češko Industrijalno banko v Ljubljani. Iz zasedenega ozemlja in iz inozemstva naj se denar nakazuje po kakšni banki na Češko prumyslovo banko v Pragi s pripombo, da Je vplačilo namenjeno Msrečkovnemu oddelku".
Naročniki, ki so prenehali ali hočejo prenehati z nadaljnimi vplačili, naj radi izplačila odkupninske-ga zneska pošljejo prodajne listine in plačilna potrdila na naš naslov.
Srečkovno zastopstvo, Ljubljana«
možke ln ženske,
„„„ in zajamč prlst. roč. delo, krasne amorik. fazone, najboljše rujavo ali Črno usnje ln pristni trpežni podplati. RazpoS. po K 270; krasne boks Čevlje po K 300 in K 3G0 par veletrgovina s čevlji H. Steraeokl, Celje 305 Slovenija, — Naročite ceniki Ceneje kakovosti od ICO-— K naprej.
FRAN SCH0NLIEB,
tovarna orožja, Borovlje, Koroško
8e priporoča za dobavo dobrih lovskih pušk io streljiva
po zmernih cenah. Cenik zastonj.
Suhe gobe
in vse vrste deželnih pridelkov kupuje ve-_	dno po najvi-
šji ceni Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunniska eesta stev. 38.	5510
Kdor želi kaj kupiti ali hoče kaj prodat?, naj se obrne na
Kmetijsko zadrugo v Kranju
kupuje po najvišjih dnevnih ccnah krompir, fižol in druge deželno pridelke in prodaja po najnižjih cenah razne gospodarske potrebščine. — Kmetje! Prodajajte svoje pridelke in kupujte »voje potrebščine pri svojem lastnem zavodu.
kuhinjske oprave, postelje, spodnje in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mizo in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, LJubljana, KolizeJ. Vabimo na ogledi
Durolit
smole prosti specialni asfaltni streSni papir
dobavlja
fl.nhalinn" akcijska družba za asfalt in »H5pndll0n kemično tehnično industrijo
Dunaj IX. Llechtensteinstrasse 20. \	Tovarni i Dunai>Brno, 5327
Lepo črno letošnje
brinje
oddaja v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska costa 2,
Primešaj ,Mastili' krmi.
Zato se uporabljajo nadomestna sredstvaza krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi ln popolnoma izkoristi, naj se primeža 2 krat na teden krmi, ena pest polna liatitin"t0 3° dr- P1- Trnk6czjr-a rediini praiek. „lnltilID Paket velja 3 K, & paketov K 17 60 poštnine prosto. 5 paketov zadostuje ta 3 mesece za enega vola, kravo ali praSiča, da sa zre (L, Dobiva se pri vsakem trgovcu.
Glavna zaloga: lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v LJubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu ln Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali ln rabi »Mastin".


Vs* vrst« d.i.lnlh prt duhov kupuj« trgovin« • 8S.
m o ni
SEVER & KOMP.,
lijobljana, Voliova ni. 12.
Prosimo ponudbo * navedbo množino in oono. 4751

Pravo iolto
domače milo za pran}«
1 kg K 16--, - 1 »abolfek okoli 3>, kg franko K 86--, poiilja po povzetju lavod za eksport
Toaletno milo
po dnevnih cenah Milo sa britje K >-, 1 kg K~30--. Krema i »bril le porcela£'lon{«k K 6*-, 1 ducat K 65 -.
M. JttNKER, Zagreb št. 1, Petrinjska 3.
Z naroČilom te proti poslati ludl polovico zneska.
miši - podgane stenice -Ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate mojv najbolje preizkulena in splolno hvaljena sredstva koti protJ poljskim milim K 6'—, za podgane in mili K 6'—; za ičurk« K 6-—; posebno močna tinktura ta stenic« K 6-—; uničevalec mol|«v K 3'—; praiek proti mrčecom K 3-— in 6-—; mazilo proti uicm pri ljudeh K 3—; mazilo u oii pri živini K 3—: praiek za uii v obleki in perila K 3-—i tinktura proti mrčesa na sad|a In na zel«n|adi (uničevalec rastlin) K 3—t praiek proti mravljam K 3—, Poiilja po povzetja Zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb .1, Petrinjska ulica 3,
rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najviSji ceni MaUJa Podkrajiek brivec, LJnblJana, Sv. Petra cesta 32.
Volno
kupuje Ljnblj*. komerc. dražba Ljubljana, Blelwelso-va cesta St 18.
Agitirajte za
,Domoljuba'
Kementna stresna opeKa
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
loan Jelačln, LJubljana
Emonska cetta 2. 4792
za ročni ln vratilnl pogon, vraiila (gopolni), čistilniki, trljerji, slamoreznice za pogon z roko in silo, sadne in vinsko stiskalnice, sadni niilul, brzoparilnlkl, stiskalnice za seno in
^wm drugi poljedelski stroji so vedno v veliki
izberi v zalogi.
Franc HIHI, LJubljana, Martinova cesta itev. 2.
Edina zaloga poljedelskih strojev tovarne Umrath & Comp.
Naznanilo!
Tvrdka R. Miklauc se je preselila
iz dosedanjega trgovskega lokala v lastne prostore gja?"* Pred &ko. fijo št. 3	Lingerjeva-Medarska ulica tik škofijske palače, kjer
se nahaja trgovina |MT »Pri škofu«.	— Podpisani se zahva-
ljuje za izkazano zaupanje ter se priporoča za mnogobrojni obisk z zagotovilom najboljše postrežbe.
Spoštovanjem
R. Miklauc,
Izdaja konzorcij »Domoljuba«,
Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani,
Tiska Jugoslovanska tiskarno.