štev. 41. V Liubljanl, tfne 9. oktobra Idl^. Leto XXXII. DOMOLJUB & AboA. ta dntfa lat« Mm K - Fonmiu MnOk« M »«ada|a|a P* Za reveže! Kdor ima dan za dnem priliko, da pride v stik z onimi, ki naj živijo od 10 do 50 krort mesečne podpore, katerih stanovanja so plesnivi brlogi, katerih obleke so cunje, zavdarjajoče po bedi, katerih otročiči se tepo za par krompirčkov, tisti, če je še človek, vprašuje: Kje smo? In teh siromakov, med njimi na stotine beguncev, ni le par tisočev — ni jih samo v mestih — vsepovsod so potaknjeni, tiho vzdihujoči in z grozo zroči v bodočnost — vscpovsodi jih je dovolj — tudi po kmetih. »Socijalno skrbstvo« že odgovarja, da nima več denarja. Kar je dalo, je pa itak dalo v mesta in velika tvorniška centra. Suhi, sestradani in razcapani gostači po kmetih niso dobili ničesar. Župani sestavljajo poročila o teh siromakih — poročila romajo bogve-kam — samo to se ve, da vsa utonejo in se nikdar več ne vrnejo ne sama ne njih vspeb. Draginja pa raste — z njo raste beda. Naša država je zasuta z živili — pa jih ni, in čc so, so dražja nego v vojski. Vsak otrok ti lahko poje dnevno za 5 K kruha. Moka je hipoma izginila — čez noč — krompirja ni na trgu, po deželi pa švigajo mešetarji verižnikov in izvozničarjev od hiše do hiše in dvigajo cene, nakupujejo ogromne množine — za ven — mi doma pa naj -se križamo s tešč slinami za obede. Obleči se ne more dekla, ki služi 1000 K na leto, obutal je pa že itak postala tak luksus, da si ga more privoščiti le še bogataš. Že groze, da bo par čevljev vsak čas stal 800 K. Beremo, da bodo na Češkem jedli iz naše moke trikrat cenejši kruh, slišimo, da so zaslužili pri lesu iz-vozničarji po 400 K pri kubičnem metru, da se zasluži pri vagonu masti 800.000 K, pri 150 vagonih krompirja 1 milijon. Kam gredo ti milijoni? V državno blagajno? Ali v ubožno skrinjo socijalne skrbi? Kaj še! Poglejte v kavarne, v hotele in tiste kraje, kjer so gnezdišča verižnikov, izvozničarjev in kontrobantarjev! Pred dnevom mi je pokazal prijatelj človeka: »Poglej ga! Gavner je, verujl V Gradiški je sedel in sedaj se vozi z avto, kupuje hiše in pije šampanjca — in ni trgovec, ne plača ficka potenta — pa ga nihče ne vidi, dočim vidijo in obdavčijo uradniku vsak vinar, kmetu napišejo davkov, da bo moral z malho po svetu in marsikaterega resnične-a trgovca obdavčujejo do nemožnosti. leprijetne so vsekrižein take in podobne Opazke, zlasti za človeka, ki ljubi svojo domovino, zaupa vanjo, ko ve, da je božata mati vseh — če je ne bi vlada, ki ima GLASILO JUGOSLOVANSKE : * KMETSKE ZVEZE S S SpUi la do- I pi.l M p«M- l|a|ai Cia* alitra J)f molfaba*, Ljubljana, , KapHarlar* ali««. — NuoCataa, taUaaaei)« la 1» aaratf pai UprarnlMra „D«««1| lil mlin Ljabllaaa, Kopitarjeva alloa. CMPOBg—I........ a«f? oči za to, da ne vidi, potvorila s svojo popustljivostjo v grdo mačeho. Zato pa izpre-govori naše ljudstvo — tisto ljudstvo, ki nosi žulje na rokah in ves izobraženi pro-letarijat — duševni delavci — in vsi od bede tlačeni in izmozgani; to ljudstvo iz-pregovori in zahtevaj: Nobeno zrno ne sme več iz države — potom zasebnih izvoznic. Prevzemi v roke država, če noče cela, pa saj Slovenija, ves izvoz, Z ogromnim dobičkom plačaj za izvoženo blago našemu kmetu boljše cene, revežu pa prodaj z dodatkom dobička najpotrebnejša živila (krompir, moko, mast)) po zelo niz-i kih cenah. S tem je pomagano kmetu, ki | prideluje, revežu, ki kupuje — država sa-; ma pa ni prejela za to nobenih novih bre-i men. Ne govorite, da nimamo za to ljudi! Imamo — vsaj v Slovencih — zadosti zadrug, imamo izvrstne občinske zastope in župane, ki so za časa vojske izvršili ta-| kega dela za čudo — in zastonj. Sedaj , bi jim ne trebalo zastonj — od milijonskih i dobičkov jim delo lahko pošteno plačate. Na delo — takoj, — sedaj je žetev, — v par mesecih je prepozno! V nedeljo dne 5. oktobra ob 5. uri popoldne je po dolgi bolezni umrl v Ljubljani državni poslancc dr, Lovro Pogačnik v starosti 40 let, Kdor je enkrat videl gospoda Lovrota, mladega, stasitega moža z lepo rumeno brado in z otroškomehkim izrazom na obrazu ter poslušal njegov gromoviti glas, ki je vsikdar bil poln in resničen izraz njegovega mišljenja, ta ga ni pozabil nikdar več. Njegova najlepša lastnost je bila globoka dobrosrčnost do vsakega človeka in neomajna zvestoba do katoliških načel. Kjerkoli je imel kaj govoriti in odločevati, je gledal samo na to, kako bi človeku ustregel in je zato poslušal vsakega prosilca do zadnje pičicc. Še bolj kot v javnosti je pokazal rajnki svoje dobro srce doma v družini, kjer je z nepopisno ljubeznijo in nezmerno skrbjo vzgajal svojih šest otro-čičev. Bil je res oče v najlepšem pomenu besede. Rajnik jc bil rojen v Kamni gorici, je študiral pravo, postal uradnik pri kranjskem deželnem odboru, spomladi 1, 1914, je bil kot naslednik umrlega poslanca Žitnika izvoljen za državnega poslanca, lansko leto pa ie bil ob prevratu imenovati za poverjenika za deželno brambo, pozneje pa je bil poslan v narodno predstavništvo v Belgrad, odkoder se je vrnil bolan v Ljubljano, Kot uradnik je bil v zadnjem času imenovan vladnim svetnikom. Bil je tudi prvi predsednik Orlovske zveze in je • svojo vžigajočo besedo veliko pripomogel, da se je orlovska misel tako vkoreninila ▼ našem ljudstvu. Pogreb se je ob ogromni udeležbi ljudstva, Orlov in Orlic ter predstavnikov deželne vlade vršil v sredo dne 8. oktobra. Dobri Lovro pa naj uživa pri viru večne Dobrote zasluženo plačilo! Značilno. Vedno bolj razodeva od liberalnih podeželskih magnatov in gostilničarjev odvisna kmetijska stranka, kako si misli svof »verski program«, ki ga je za limanice zapisala v znane svoje rdeče bulcvice. Da ^Kmetijski list«, glasilo te stranke, pridno jemlje duhovnikom ugled in da liberalni govorniki — Sokoli po shodih te stranke največ udrihajo čez duhovne, da se celo pristaš te »verske« stranke spozabi tako daleč in se izrazi, da je treba »vse farje, od papeža do kaplana, pobiti — vse to je že nam kmetom dovolj znano. So pa še nadaljnja, zelo značilna znamenja, kako misli nova stranka z verskim programom, katerega naglaša, 1. Objavljen je bil novi ljudskošolski načrt, kateri jemlje našim staršem vsako pravico do šole — edina pravica plačevanja jim je puščena — in znatno omejuje verski poduk v šoli ter preprečuje vsak vpliv Cerkve na vzgojo otrok. Jasno je, da hočejo svobodomiselci polagoma odriniti versko vzgojo otrok in na ta način najbolj škodovati našemu narodu. Človek bi mislil, da se bo »Kmetijska stranka«, ki je menda v svojem programu na verskem stališču, krepko postavila v bran proti temu najhujšemu napadu na versko mišljenje našega ljudstva. Pa se motiš. V »Kmetijskem listu« pač lahko bereš, da so duhovniki jerobi našega kmeta itd,, bereš razna hujskanja zoper Kmetske Zveze, ki z besedo in dejanjem stoje na verskem stališču, toda da bi »Kmetijski list« obsodil svobodomiselni in protiverski ljudskošolski načrt, zastonj pričakuješ, 2, »Naprej«, socialnodemokratični list, je prinesel nudo bogokletstvo zoper sveto Rešnje Telo, največjo versko skrivnost* Vsi tisti, ki stoj« na verskem svetovnem nazoru, so odločno obsojali to podli na- 1* pad, tisti pa, ki ni našel nobene obsojujo-če besede, je bil zopet preljubi »Kmetijski list«, ki tako rad poudarja, da stoji na verskem stališču, 3. Vse, kar v Sloveniji leze ino gre, vč, da je Sokol avantgarda slovenskega »vobodomiselstva, da je ogromna večina njegovih Članov veri in Cerkvi sovražna, da velika večina Sokolov ne gre nikdar v Cerkev, da celo otroški naraščaj tako vodijo po izletih, da niti ti ubogi, nevedni otročički ne morejo zadostiti svoji nedeljski dolžnosti, »Kmetijski Kst* pa se tolaži, da Sokol — ni politično društvo in s tem tolaži svoje bravce, ki vedo, da sta Majcen Ei Zupančič, gromovnika kmetske stran-e, vneta Sokola. In vendar se bodo še naprej hlinili. da spoštujejo vero in duhovnike, a to jih nič ne ovira, da se ne bi družili s Sokoli, sovražniki Cerkve in duhovščine. To je nekaj dejstev, ki nam kažejo rerski program« Kmetijske stranke v jasli luči. Gospodje gostilničarji, trgovci in podeželski magnati, ki igrate vodilno vlogo >ri Kmetijski stranki, bodite odkritosrčni. Povejte, da ste še zmerom isti liberalci kot pred enim letom, da vam je duhovnik jajvečji kamen spotike in da vam je vera - deveta briga. č * trgovske pogodbe med »goslavijo in Avstrijo. A. Avstrijska uprava za blagovni promet se obvezuje dobavljati: 1. do 1100 vagonov kuhinjske soli po 64 K 40 v. 100 kg, 2. 2400 zabojev vžigalic znamke »Helios«, nadalje 10.000 zabojev po 500 škatljic originalno švedsko blago. B. Obvezuje se za izvozna dovoljenja v tej-le vrednosti: 1. za 800 milijonov kron eksplozivnega materijala, med tem lovskih patron, za dva in pol milijona kron magne-zila, za 150.000 K grafita, za 15 milijonov kron raznih avtomobilov, za 15 milijonov železniških vozov, za 5 milijonov kron lokomotiv; 2. za 2,400.000 K električnih motorjev, za 14 in pol milijona kron električnega materijala. Dalje za 7 in pol milijona kron metalnih izdelkov, med temi za 1 in pol miljona K zvonov; 3. za 14 miljonov K gospodarskih strojev, traverz in raznovrstnega železja, za 2 milijona kron črne pločevine, za 4 milijone kron žice, žičnih žeb-Ijev in vijakov, za 17 milijonov kron materijala za mostove, za 3 milijone kron sodov za nafto, za 600.000 K žičnih vrvi, za 2 milijona kron jekla, za 5 milijonov kron orodja in okovov, za 2 milijona kron tehtnic in peči, za 1 milijon kron šivalnih strojev in koles, za 1 in pol milijona kron strojev za obrtnike, za 2 milijona kron mlinskih naprav, za 4 milijone kron cevi in sesalk, za 1 milijon mlekarniških priprav, za 4 milijone kron gradbenih strojev, za 8 milijonov kron priprav in naprav za ureditev stanovanj, centralne kurjave in vodovode, za 2 milijona kron raznih motorjev, za 2 milijona kron razkladalnih potrebščin za železnice in luke, za 1 in pol milijona kron varnostnih naprav na železnicah, za 5 milijonov kron tiskarskih naprav, za. 2 mililo- 2® na kron od, za 5 milijonov kron raznega železniškega blaga; 4. za 15 milijonov K kemičnih proizvodov, barv in sličnih stvari; 5, za 45 milijonov kron papirja; 6. za 18 mili jonov kron tekstilnega blaga; 7, za 3 milijone 500.000 kron stekla in steklenega blaga, za 10 miHjonov kron pohištva in lesenega blaga in za 4 in pol milijona kron drož in stičnega blaga. Zato mora izvoziti Jugoslavija v Avstrijo sledeče blago: 1. 1350 vagonov moke št, 0; 2. 900 vagonov moke št. 6; 3. 2800 vagonov pšenice, ječmena in rži; 4. 2400 vagonov koruze iz žetve 1. 1918.; 5, 300 vagonov fižola, med temi 100 vagonov amerikanskega; 6. 600 vagonov strokov; 7. 8000 vagonov krompirja. 8. 6000 komadov tolstih svinj; 9. 1000 pitanih volov; 10. 5000 ovac; 11. 25 vagonov perutnine; 12. 20 vagonov mašiti in slanine; 13. 25 vagonov suhega mesa; 14. 35 vagonov jajc, zaboj minimalno 1440 komadov. Nadalje bode dovolila Jugoslavija izvoznice v mejah razpoloženih količin še za razno drugo bla*o kakor volna, kože, čebelni vosek, svinc, mangan, cink in cinkova pločevina, antimon, živo srebro, oglje, konoplje, kovane žeblje, strojila. razno lesovje kakor hrast itd. Poleg zgoraj navedenega kompenzacijskega blaga se obveže Avstrija plačati še 3 milijone francoskih frankov, 5 miHjonov italijanskih lir, 7 milijonov nemških mark. Novi šolski zakon in ljudstvo. Poleg že priobčenih resolucij smo dobili šc sledeče: Smlednik; Najodločncjšc protestiramo proti nameravanemu šolskemu zakonu, ker t! nedemokratičen, sovražen veri in cer-vi. Zahtevamo, da skupno sodelujejo pri vzgoji otrok starši, cerkev in šola. Zahtevamo zastopstvo staršev v vseh šolskih zastopih. Sv. Gregor pri Velikih Laščah. Prebivalstvo naše občine, zbrano na ustanovnem shodu Kmetske Zveze dne 5. oktobra najodločnejše protestira proti temu, da hoče neznan in ljudstvu neodgovoren »Prosvetni odbor« v Belgradu uveljaviti tak šolski zakon, ki je odkrito naperjen proti ljudstvu in njegovim čuvstvom. Tak zakon mi najodločnejše odklanjamo in zahtevamo, da se šolski zakon uveljavi potom ljudstva samega, Glede verskega pouka ima odločevati cerkev in ljudstvo, ne pa razni zagrizeni svobodomisleci. — Zahtevam od vlade, da v bodoče zabrani cerkvi in veri sovražnemu časopisju blatiti najsvetejše verske skrivnosti in žaliti tako najnežnejša ljudska čuvstva, Kmetska Zveza v Ribnici. V odborovi seji z dne 28. septembra je bila sprejeta tudi sledeča resolucija: Zahtevamo v zastopstvu vseh šol zastopstvo staršev, cerkve in države, Najodločnejše odklanjamo načrt za reformo šolstva, izdanega od »prosvetnega odbora« v Belgradu, »Prosvetnega odbora mi ne poznamo in ne pripozna-mo. Okrajni šolski svet ne sme nastavljati Učnih moči preko krajnega šolskega sveta. Kmetska Zveza za tržiškl sodni okrrn po svojih odbornikih, zbranih pri seji, dne 5. oktobra najodločnejše protestira proti nameravanemu šolskemu zakonu, ki je naperjen proti pravicam krščanskih star, lev, ker jemlje zastopnikom ljudstva vsak vpliv na iole. Z ogorčenjem obsojajo novi šolski zakon, ker je skrajno sovražen Cerkvi, Poživljamo naše poslance, da z vso močjo nastopijo proii njemu. Naši ujetniki. (Z dežele.) Najprvo nekaj iz pisem. Eden mi piše: »Od domačih ne do« bim nobenega poročila in nič nc vem, kako je doma. Vsak dan nam obetajo, da bomo šli domov, tistega dne pa le ni.« Sin piše svoji materi: »Ljuba matil Vsaj enkrat mi pišite, da bom vedei, kako je doma. Cele noči nc morem spati, ko premišljujem, zakaj ne dobim odgovora od Vas. Ali bom šc smel priti domov?« Mož piše svoji ženi: »Ko bi se Vi kaj potegnili za nas, bi bili mi že davno doma.« Gorje ujetnikom! Kakor dušam v vi-cah, tako sc jim godi. Upanja polni in hrepenenja in pričakovanja ... a vse zastonj. Doma jim pišejo, da jim olajšajo gorje, moderno človekoljubje pmrt. Dopisi. TRŽIČ. Zimska sezona se bliža, zato pričenjamo zopet z izobraževalnim delom v društvu. Vsak ponedeljek bo ob 8. uri v Našem Domu predavanje, oziroma sestanek s političnimi razgovori. Prihodnji ponedeljek pričetek ob 8, uri zvečer. Vabimo krščansko misleče občinstvo na delo. — Prihodnjo nedeljo nastopi prvič v Domu s predstavo dekliška Marijina družba. — 24. septembra se je otvorila meščanska šola za dečke in deklice. Obiskuje jo blizu 30 učencev in do 50 učenk. Nastanjena je nova šola v nekdanji nemški šulferajnski šoli. IZ JEžICE. Dopisnik, ki je v štev. 32 »Domovine« imenoval sedmerico iz Posavja tatovom, se v štev. 37 istega lista trudi na vse preteče dokazati podlo trditev. Kaj fe dopisnik mislil ▼ dopisu, ne pride vpoštev, pač pa to, kar si misli javnost, ko cita dopis o kraji. Ako hoče dopisnik resno nastopiti, naj nastopi z odkritim obrazom, da ga bo sedmerica poučila o tem, kaj se pravi s takimi obrekovanji napadati soobčane. Dokler tega ne stori, naj ve, da nihče iz sedmerice ne bo vpošteval nje- govih otroboveznih dopisov. Sedmerica pa |e trdno prepričana, da se ae bo pokazal Izza varnega uredniškega hrbta. Da bo pa javnost vedela ca kaj gre, bodi om.njeno sledeče; Gospa Ecker fe ob priliki veselega družinskega dogodka darovala 100 K v prid ubožnega zaklada, pa ne potom tukajšnjega županstva, temveč fili fe izročila duhovnem« svetniku g. Zupanu, naf fih ta odda županstvu. Ker se fe zadeva vsestransko pojasnila med Ahlinom in svetnikom še le poznefe, fe Ahlin, kot bivši župan, takoj izročil gerentn Kosu onih 100 K in povrhu še 5 K obresti. — Kakor vsako leto, je tudi letos darovala gospa Ecker 30 K gasilnemu društvu kot novoletno darilo. Denar fe Ahlin prejel po pošti in ga izročil društvenemu blagajniku v navzočnosti odbora na način, ki fe bil običafen celih 17 let, to fe ves čas Ahlinovega načelo-vanfa pri gasilnem društvu in na način, ki mu nihče v odboru do letos ni nasprotoval. čudne razmere ima dopisnik, ki trdi, da Je bilo izplačevanje vojaških podpor povsem častna služba. Res je bila častna, ker fe davkarija nadačiteljn Perku vsak mesec zaupala delitev 12 do 15.000 K in ker za to ni prejemal nobenih dijet. Posebno častno pa pn tem ni bilo, da fe moral 3 do 4 krat vsak mesec in ob vsakem vremenu osebno iti k davkariji v Ljubljano, doma pisati imenike strank, preračunavati zneske, ki so fih dobivale ter največkrat po cela dva tedna deliti strankam denar, po katerega so prihaiale, kadar se fim fe zljubilo. To so torej dejstva in resnice, na katere se opira dopisnik v štev. 32 »Domovine« trdeč, da fe sedmerica kradla. Toliko v pojasnilo na zahrbtne napade dopisnika pa se sploh odgovarjalo ne bo toliko časa, dokler nima poguma pod dopis postaviti svoje častno ime. IZ PREDDVORSKE OBČINE. Imam to čast naznaniti g. Primožu Raca, piscu dopisov iz naše občine v »Domovini« doe 27. septembra, da ni nobenega dvoma več, da bode pri prihodnjih občinskih volitvah enoglasno izvoljen za župana od njega priporočeni čevljar in gostilničar Janez Štul [ar iz Zg. Bele in na splošno željo občanov imenovan za občinskega tajnika g. ba-ronček Fr. N. vulgo Primož Raca in za občinske odbornike sami inteligenti, predvsem iz Zgornfe Bele. Mesto nekdanje nemščine se bo vpeljal pouk v latinščini, da bomo razumeli njegove dopise v »Domovini«. Samoobsebi se razume, da fo bode poučeval edino zmožen g. baron tajnik, ki bo obenem tudi nadzornik naše duhovščine in učitelfstva v njihovem delovanja v cerkvi, šoli, politiki, fajmoštrovih koruz-nikov, koštrunov, klečeplazcev in kimovcev, ter poverfena mu bo služba izrednega občinskega policafa, da nadzorufe, ali so povsod razobešene zastave, če fantje in dekleta ne govorijo nemško, če dovolj pridno plešejo po fostilnah in zasebnih hišah, da France in orže zaslužita kako kronico. Imel bo tudi pravico revizorja hranilnice in posojilnice, aprovizacije in nadključarja župne in podr. cerkva. Na podlagi teh odličnih služb sme upati, da bo kdaj povzdignjen, kadar se Štu-lar naveliča, na županski stolček preddvor-ske občine ali pa še dokaf višjega, če se bo v doglednem času naučil spoštovati resnico in pravico. Viri in zgledi so mu v Radovljici na razpolago v neposredni bližini njegovega delovanfa. — Felician Racman. SEMIČ. Dekliške Marijine družbe cele Belekra-fine so imele zadnjo nedeljo septembra v naši iari na Hrvaškem vrhu veličasten shod, ki se ga je udeležilo nad tisoč družbenic, in izven cerkve nato tabor, na katerem so nastopale z govori in pozdravi družbenice. Bil fe lep dan, ki ga ne pozabimo. Pri taboru je sodelovala tudi naša društvena godba. — Tudi naši kmetfe se združujejo v Kmečki Zvezi, ki edina hoče delati res za niegove koristi: Zato vsi v Kmečke Zvezel Bodite edini in ne poslušajte različnih laži-prerokov, ki se Vam bliniio in laskajo, ki znajo lepo govoriti in zabavlfati, ne pa delati. Junakinja iz Štajra. Povest. Prevaja'" (Dalje.) > Vezilja bo dobila ie dosti dela. Čez par mesecev se oženim, takrat bo za mene in sa mojo nevesto vezla ženitvanjsko obleko in bo prejela zame sto, za mojo lepo nevesto pa tisoč goldinarjev. Mala Minaelica je od samega začudenja ln groze šla globoko po sapo. O), tisoč goldi- Iiarjev, to je malo manj kakor raj z zlatimi abolki. Štefana se je na tihem smehljala k svojemu Janezu doli. Luteran se baha. Pater Ertelaj pa bi rad svojim bratom kaj novega povedal, zato vprašuje: »St« li, gospod, že zaročeni, smem vprašati, katero ste st izbrali?« Henrik je najpreje molčal, potem je objel Štefano z velikim, čudnim pogledom, da je S enih i:.koj spoznal, pri čem da je. Preden post^; n-.enih, je bil vojak in je tudi ljubil neklico, dolgo je že od tega, da je že komaj res. Pa še dobro ve, kljub svoji meniški halji, kako govori in gleda ljubezen. Zanima ga, kaj bo odgovorit fant. Henrik je rekel: »Nisem zaročen . . Izbral sem si papeiko deklico.« Menih je ves prevzet oa veselja in strahu obenem in inu takoj pridejo na misel Avser in Estera, Konstancij in Helena, Klodovik in Klotilda, kakor je bral v življenju svetnikov. Nevestin venec se spleat, zopet bo počival krvavi meč v nožnici... O čudno naključjel Štefana je pazno nadaljujoč svoj« delo rekla: Čudno se mi zdi, kar pravite, gospod«. Tako, tebi se čudno zdi, da mi ie všeč papeško dekle? Saj si tudi ti papeika,« s« poredno smeje. > Bi li rada vedela, katera je.« Zaljubljena tičica je nenadoma predrzno priletela, se je na okno usedla ter lepo zapela. — Doli na zelenem vrtu so prisluškovali novici in so svoje ostrižene glave obračali proti oknu, zakaj stotnik je govoril tako naglas, da so ga umeli na vrtu. Štefana pravi z pridušenim glasom: »Preglasno govorimo. Spodaj molijo gospodje. Kar se tiče mer.e, mi ni prav nič mar, toda čudna katoličanka mora biti ona, ki jemlje luterana, saj to prepoveduje naša vera!« »Misliš, da me kaj brigajo vaše prepovedi?« se je prevzetno in izzivajoče sklonil pokonci. Na nieni šivanki se blišči biser, naj bi bila mesto bisera rajši kapljica krvi, ker ga tako neusmiljeno zbada v zaljubljeno 6rce. ♦ Kljub temu jo bom vzeli« je pokazal zobe. Pater je pomirjeval: »Štefana, kar praviš, /ie drži povsem, to jaz bolje vem. Sicer prepoveduje tridentinski cerkveni zbor zakon med katoličani in luterani, toda dovoljeni so tam, kjer cerkveni zbor ni bil razglašen, in pri nas v Štajru ni bil razglašen, zato imajo, kakor veš, pri nas mnogi katoličani luteran-ske žene.« »Potem pa naj bi še v Štajru razglasili tridentinski cerkvcni zbor,« je jasno in odločno rekla deklica. »Ne more biti božji blagoslov nad takimi zakoni, se li ne zdi tudi vam tako, gospod pater?« Misli si: Pater Ertelij ie pač dober, predober, govori, kakor je gospodu Henriku všeč, toda on ni Albert, fa je vse drugače pobožen in strog. Mladi Hendel se je od jeze ugriznil v ustnice; zdelo se mu je, da ga nak-šč muči, ga vendar mu je všeč njen pogum in trma, olj všeč kakor pomirjevalne besede starega duhovnika. Stotnik je zasmehljivo trenil s svojimi poševnimi obrvmi in je rekel: »Cerkveni zbor sem, cerkveni zbor tje, jaz si bom vseeno vzel svojo lepo nevesto. Vzel si je s prsi svoj zeleni svilnati stotniški trak in ga ji je dal rekoč: »Vvezla boš torej petelina vanj.« S svojimi hladnimi, nežnimi prt,ti je vzela v roke svilo, ki je bila še topla od njegovega moči in živlienja polnega telesa, ter jo je skrbno 3J položila v svoj« naročje poleg svojega bledega, starega svetnika. Henrik je segel v žen ter ji i« ponudil težak cekin: »To le za svilo in drugo, ks<- bo še treba.t Mihaela je strmeč odprla usteca kakor mala ribica in menih fe rdihnil: o, da bi pri nas kaj takega imeli, pa že dalj časa sem š« srebra ni,,. Štefana se je obotavljala vzeti zlato. »To j« preveč, za dva ali tri goldinarje dobim vsega, kar bo treba.« »Le vzemi, dete moje, je rekel pater Ertelij; obrnil se je k mlademu stotniku: »Saj tako vse da svoji materi, niti vinarja si ne prihrani.« Štefana je močno zardela. »Bom pa gospodu zaračunala,« je rekla in vzela zlato, da bi ne prišla še v večjo zadrego ... »Torej lepo napravi, potrudi sel« je rekel stotnik. »Sam cesar bo videl tvoje delo, izvrši je tako, da bo mislil, da mi je je napravila moja ljubica. Kaj ti pa zopet nI všeč?« s« j« smejal, »se-li niti, ljubica« ne sme reči, saj vendar ne morejo vsi ljudja na zemlji taki angeli biti, kakor si ti. Tako, sedai grem nad pasavske roparje. Upam, da me boao imeli za stotnika, četudi nimam več stotniškega znamenja. Rekel bom: Moje stotniiko znamenje je pri vragu, jaz 6em pa vendarle stotnik. Ne, pri angelu te; Štefana je ima.« Smejal se j« ter jI ie podal roko. Ponudila mu je tri nežne, hladne, pobožne prste ter jih je precej odmaknila. Pravi otrok 1« še. si |e mislil menih. Pač ne ve, kdo ln ta| da je. Ljubeznivo dete, ali pa že veš ln nočeš pokazati... Henrik je zapustil sobo ter se je večkrat ozrl nazaj na čudovito veziljo ... Mala Mihaela je s svojimi okroglimi, modrimi očešci gledala za lepim vitezom, potem je drobne ročice ovila sestri okoli vratu in ji je zašepetala: »Štefkal — Kajne, kako prijazen je gospod stotniki — In kako lepo je oblečen.« »Kaj pomaga, ako je kdo Se tako ljubezniv in lep, če pa nima prave vere,« je resno odvrnila Štefana. »Naj bo kdo lep, kolikor hoče, če pa nima milosti božje, fe ubog grešnik, gnusoba pred Bogom... Kje sva ostali pri rožnem vencu? Veseli del, peta skrivnost. Sedaj pride častiti del: Kl je od mrtvih vstaL« Mož, o katerem je Štefana v svoji otroško pobožni duši rekla, da je gnusoba pred Bogom, se je medtem ustavil spodaj v cerkvi, kjer je bil v kapelici svetega Bertolda postavljen božji grob. Bil je dokaj reven: nekaj na lepenko surovo naslikanih skal je predstavljalo božji grobj v katerem je počivalo Izvehčarievo telo, ki je pa že davno izgubilo barve. V par svetiljkan so plapolali rdeči fdamenčki, in okoli dvanajst cvetličnih loncev e krasilo ospredje. Stotnik pa se ni zmenil za vso to šaro. marveč je neprestano zrl na tabernakelj nad božjim grobom, ki so ga tako lepo ozaljšale Štefanine roke. Okoli zlate monštrance, v kateri je v malem zlatem polu-mesecu blestela bela 6vcta hostija, se je vlil venec belih rož, zlatosvilnato ozadje je bilo tudi okinčano z belimi popki, nad monštranco pa je liki zastor plavala tenčica z zlatimi zvezdami. V polumraku so klečali pred_ božjim grobom molilci in molilke, kmetje in ubožci iz Garstena; celo dva katoliška vojaka izmed Henrikovih strelcev sta prišla semkaj molit in sta upognila svoja krepka kolena pred Bogom v presvetem Zakramentu. Samo luteranski stotnik je stal po konci z rokami na hrbtu, saj ne veruie v Njega, čegar prestol je Štefana tako lepo okrasila, že izza otroških let so ga učili, da je papeško češčenje presvetega Rei-njega Telesa malikovanje in bogokletstvo ... Ne veruje v Zakrament, veruje pa v Štefano. Njena podoba je vtisnjena v njegovo srce. njene trpke besede, ki jih je ravnokar slišal od nje, mu zvenijo po ušesih. Ona ie natrgala bele rože, ona je vvezla v tenčico sedem zvezd. Zamišljen stoji tu krivoverec pred Najsvetejšim in njegovo od ljubezni ranjeno srce ne preklinja ... Ljudje v cerkvi se pohujšujejo, da n« upogne kolen. Razburjeno šepetajo. Ko je z globokim zdihom zapustil božji grob, so mu začudeno ln nejevoljno sledil« od garstenskih vernikov. V samotnem, mirnem dostojanstvu j« kraljevala sveta hostija v zlati lunuli, in zakrito božje oko je izza sedmerih zvezd ki jih je vezla nevesta božja, skrivnostno zrlo za krivo, vercem. • « « Vzhodno od zidu, ki obdaja garstenskl samostan, je stolp, kjer so svoj« dni imeli zaprte jetnike. Zlasti takrat jih je bilo dosti, ko so še opati sodili roparje in tatove. Sedaj je bil stolp navadno zapuščen; U tuintam je ob kruhu in vodi sedel v stolpu kak uporen novic in je premišljeval o svoji nepokorščini nasproti vikariju Karlu ali o kakem drugem prestopku. Dve ječi sta bili v stolpu, ena spodaj, druga zgoraj v drugem nadstropju, in v tej je čakal pater Albert, da ga odpeljejo v Pasavo. Medtem, ko so spodaj bratje Častili sveti Križ in molili pasijon, j« sedel Albert visoko gori v stolpu ob prastari, črvojedni mizi in je molil brevir Velikega petka. Kamenite stene so bile zelenoolesnivej s stropa je kapala voda na revno slamnata postelio. Nad streho so v razdrapani stolpov! strehi gnezdili čuki, sove. vrane in kavksj na tleh ie iz razpokhn rastla dolga in kocasta goba. Albert je sedel pod mrtvaško glavo, ki se je pusto režala iz dolbine v zidu poleg starega od rj« razjedenega železnega križa, na katerem je visel zlomljeni Krist na levi kri« ževi rami. Strašen je bil ta kraj, kamor je štajerskega apostola spravila vroča gorečnost za Boga; pač niso pagani bolj trdo ravnali s Petrom, ko je bil ujet v Rimu v Filipih, kakor je z Albertom ravnal njegov sladki, nasproti svojim sovražnikom tako miroljubni predstojnik. Toda vse to ni bolelo Alberta, ko je bral pretresljive žalostinke, s katerimi Cerkev na Veliki petek objokuje trpljenje in smrt Gospodovo. — Saj si je goreči in strogi menih uboštvo izbral za nevesto in dolgo je že od tega, kar se je oropal vsega, karkoli bi utegnilo prijati čutom. Ne, strahovita puščoba in samota njegovega stanovanja zanf ni strainaj tudi to, da je tukaj ujet kakor kak nesram-než ali brezvestnež, mu ne teži srca; naj bi ga bili tudi vklenili v veliko, rjasto verigo, ki je žugajoč visela s kavlja nad njegovo posteljo, vse bi bil tnirno prenesel in zraven še druge muke; dobro je vedel, da trpi za Krista —, ne vsled svojih grehov — zato je Krist trpel v njem, ne pa grešni človek. Bol, ki mu ni dala spati ponoči, kl mu je večkrat podnevi privila glavo tja na steno pod križem je bila vse drugačna, je prihajala iz ognja, ki je gorel v njegovem srcu. Tu r ječi |e brez vsake duhovne tolažbe, ne more prejemati Gospodovega Telesa in Krvi, n« sme darovati daritve svete maše — vzeli so mu pravico, vsak dan držati v posvečenih rokah Gospoda. (Dalje.) Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3 brez kakega odbitka. ure oi 8. m U U* Glet Inseraff Za razvedrilo. Modri Jakec. — Jakec je bil na sprehodu s svojo sestrico Anico, Prišedši domov pripoveduje svojemu stricu: » Dragi stric, danes sva bila na sprehodu z Anico ter sva videla dva osla, starega in mladega.« Nato stric; »Pa kako ie bil velik mladi osel?« Jakec: »Tako kakor jaz,« —-In stari osel, kako jc bil velik? Anica?« »Tako, kakor vi.« — Nato Jakcc: »Kaj brbljaš? Tako velikega osla, kakor je naš stric, ni na celem svetul« Od kogar dobil, tistemu dal. — Gla-/oviti advokat je zapustil vse svoje Cremoženje do stotisoč goldinarjev bolni-om v neki norišnici m je v oporoki dostavil tele besede: Od norcev sem dobil denar, norcem ga zapuščam, (Pridobil je namreč ves svoj denar od tistih norcev, ki se neumno pravdajo.) Kar je iskal, to je dobil. — Kmet pride prvič v veliko mesto ter sc čudi raznovrstnemu blagu po izložbah. V neki izložbi vidi tudi množico pisanih papirjev — bila le menjalnica. Radoveden, kakšna proda1 jalnica je to, stopi noter in vpraša prvega. ki je sedel pri vratih: ^Kaj pa prodajate pri vas?« Uradnik ga hoče imeti za norca pa pravi: »Oslovske glave.« — »Zares, jih morete dosti prodati, ker je samo vaša še tukaj!« odvrne kmet in oddidc. V šoli. — Profesor: »Res jc tako, gospoda moja, in naj oko nevedneža šc tako l glavo zmajuje!« Pa ga je ozdravit. Bil je gospod pri nekem župniku. Pravil mu jc toliko laži o Ivojih dogodkih na ledu, da bi jih lahko I grabljami nagrabili cele koše. Ko konča, pravi župnik: »O. na ledu je mogoče doživeti čudnih reči. Jaz na primer imam zelo slabo pot do sosednje cerkve; toda precej postane boljše, če moram čez Labo, kadar zmrzne. Pustil sem si torej narediti sani za štiri osebe in upregel sem dva konja. Pred par leti smo sc nekoč peljali čez Labo, jaz. gospod učitelj in še dva druga. Ribiči »o bili pa po nesreči napravili veliko lukenj v led, katere so ponoči le na drobno zmrznile. Kaj se zgodi? Konja sta padla v take luknje in sta potegnila sani in nas vse skup pod led,« Tu je obmolknil župnik. Njegov gost je čakal na konec povesti, kako da so se rešili pa zastonj. Nevoljen torej vpraša čez nekaj časa; »Kako pa ste prišli ven, gospod župnik.« — Ven, saj sploh nismo prišli, se odreže župnik na kratko. »Utonili smo vsi pod ledom.« — Gost je postal rdeč, in tisti večer ni lagal več. Zaradi kokoši. Večja družba, ki je naredila izlet iz mesta na deželo, je ujela ko-I kiož, ki jo 'ušla gospodarju, Jo toskubfla, •pekla in snedla. Stvar ni ostala tajna; bila je zatožena vsa družba zaradi tatvine. Trije udoležniki »o izgubili vsled tega svoje službe in eden — bil je oče treh otrok, — se je ustrelil, ker je pripravil svojo družino v tako (!) sramoto. Mlada gospodična ji izgubila ženina, ker ta ni hotel tatice ca ženo. Rešitev uganke v zadnji številki. Stari seženj, (klaftra). Zastavica. S petimi črkami leti; s štirimi boli; s tremi Mater božjo brat uči, Kaj i« m i Računska uganka. Tri deklice s kmetov prineso v mesto jabolk na prodaj. Prva jih ima 27, drutja 29, tretja 33. Vsaktera daje toliko jabolk za en krajcar kot druga. In vendar, ko pridejo domov in preštejejo denar, ki so ga skupile za jabolka, ima vsaka enako denarja, — Kako je to mogoče? Izšla je „Drnžinska pratika" za leto 1920. Cena S 2—, po poSU K 2-20. PREKLIC. Spodaj podpisana prekličem žaljive besede ki sem jih govorila zoper posest. Ant. Obreza. Kandrfte p. Litiji, J, oktobra 1019. A. D. 5= VOLNO M vsako množino, se dobro proda pri Fran Pogačniku v Ljubljani, Dunajska cesta Stev. 35. Mlinska sita (pajtlje) za moko vseli vrst se dobe v trgovini A. CADEfc, Ljnbijana, Kolodvorska ulica St 35 nasproti TUlerjeve nos ilne. 5433 Nudim, dokler traja zaloga, cementno strešno opeko (zarezno ln okroglo), ?loSle za tlak, cevi in razne druge cementno izdelke. A. Tršan, Kranj. Spreime se 10 teaaesv, 20 drvarjev za cepljenje bukovih drv, 1 kolsrfa in 5 oglarjev. — Ivo Čater, eksport lesa. Spod. Hudinja, Celje. Odvetnfk Pr. Viktor Sušnik naznanja, da je otvoril svojo pisarno y pliber-Ku, 6uštajnska cesta 7. Sprejmem krepkega vajenca za sodarsko obrt, Rrana in stanovanje prosto. Franjo Repli, so dar ^ skl mojster, LJubljana, Kolezijskau. 18 Trnov JospoMa zveza" v Ljubljani priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih poljedelskih stroje? po najnižjih cenah, kakor: reporeznic. drobiln, mlinov, plugov, slamoreznlc, mlatllnlc, gepelj* nov, stiskalnic za grozdje, čistilnic (pajtelnov), trijerjev, brzoparilnikov, gnojnih sesalk i. t 4, BV Za jesensko gnojenje ima na razpolagi kostno moko. * ■ OrdinarlJ deželne bolnišnice dr. Jos. Pogačnik zdravi zopet redno očesne, ušesne, nosne in vratne boleznL Iščem pošteno ln pridno 0700 fflanCklaiSA k uradniški rodbini SlUZKinjU t dvema otrokom^ Ponudbe na naslov: Ana Tome, Litija. i: Lepo novo brinje se dobi ceno y poljubni množi« ni pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dn* naj ska cesta štev. 36. M65 XI o liuii, 05. fcpg- m B O lO.=, '»•SiJ M> »2.2«. lllfill QS a- g »TfS 53 0.2 HA a t!iq:3 "S «•»>5«S ■g ,H „ o > a M usssiš 8 t> iS Razglas. Na razna vprašanja radi nadaljnega odplačevanja za po nas ali g. Val. Urbančiču v LJubljani naročenih srečk sporočamo sledeče: V Sloveniji bivajoči naročniki dobe pri nas nove poštne položnice ter naj jih zahtevajo. Iz ostale Jugoslavije naj se denar do nadaljnega pošilja po nakaznicah na Češko Industrijalno banko v Ljubljani. Iz zasedenega ozemlja in iz inozemstva naj se denar nakazuje po kakšni banki na Češko prumyslovo banko v Pragi s pripombo, da Je vplačilo namenjeno Msrečkovnemu oddelku". Naročniki, ki so prenehali ali hočejo prenehati z nadaljnimi vplačili, naj radi izplačila odkupninske-ga zneska pošljejo prodajne listine in plačilna potrdila na naš naslov. Srečkovno zastopstvo, Ljubljana« možke ln ženske, „„„ in zajamč prlst. roč. delo, krasne amorik. fazone, najboljše rujavo ali Črno usnje ln pristni trpežni podplati. RazpoS. po K 270; krasne boks Čevlje po K 300 in K 3G0 par veletrgovina s čevlji H. Steraeokl, Celje 305 Slovenija, — Naročite ceniki Ceneje kakovosti od ICO-— K naprej. FRAN SCH0NLIEB, tovarna orožja, Borovlje, Koroško 8e priporoča za dobavo dobrih lovskih pušk io streljiva po zmernih cenah. Cenik zastonj. Suhe gobe in vse vrste deželnih pridelkov kupuje ve-_ dno po najvi- šji ceni Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunniska eesta stev. 38. 5510 Kdor želi kaj kupiti ali hoče kaj prodat?, naj se obrne na Kmetijsko zadrugo v Kranju kupuje po najvišjih dnevnih ccnah krompir, fižol in druge deželno pridelke in prodaja po najnižjih cenah razne gospodarske potrebščine. — Kmetje! Prodajajte svoje pridelke in kupujte »voje potrebščine pri svojem lastnem zavodu. kuhinjske oprave, postelje, spodnje in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mizo in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, LJubljana, KolizeJ. Vabimo na ogledi Durolit smole prosti specialni asfaltni streSni papir dobavlja fl.nhalinn" akcijska družba za asfalt in »H5pndll0n kemično tehnično industrijo Dunaj IX. Llechtensteinstrasse 20. \ Tovarni i Dunai>Brno, 5327 Lepo črno letošnje brinje oddaja v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska costa 2, Primešaj ,Mastili' krmi. Zato se uporabljajo nadomestna sredstvaza krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi ln popolnoma izkoristi, naj se primeža 2 krat na teden krmi, ena pest polna liatitin"t0 3° dr- P1- Trnk6czjr-a rediini praiek. „lnltilID Paket velja 3 K, & paketov K 17 60 poštnine prosto. 5 paketov zadostuje ta 3 mesece za enega vola, kravo ali praSiča, da sa zre (L, Dobiva se pri vsakem trgovcu. Glavna zaloga: lekarna Trnk6czy zraven rotovža v LJubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu ln Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali ln rabi »Mastin". Vs* vrst« d.i.lnlh prt duhov kupuj« trgovin« • 8S. m o ni SEVER & KOMP., lijobljana, Voliova ni. 12. Prosimo ponudbo * navedbo množino in oono. 4751 Pravo iolto domače milo za pran}« 1 kg K 16--, - 1 »abolfek okoli 3>, kg franko K 86--, poiilja po povzetju lavod za eksport Toaletno milo po dnevnih cenah Milo sa britje K >-, 1 kg K~30--. Krema i »bril le porcela£'lon{«k K 6*-, 1 ducat K 65 -. M. JttNKER, Zagreb št. 1, Petrinjska 3. Z naroČilom te proti poslati ludl polovico zneska. miši - podgane stenice -Ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate mojv najbolje preizkulena in splolno hvaljena sredstva koti protJ poljskim milim K 6'—, za podgane in mili K 6'—; za ičurk« K 6-—; posebno močna tinktura ta stenic« K 6-—; uničevalec mol|«v K 3'—; praiek proti mrčecom K 3-— in 6-—; mazilo proti uicm pri ljudeh K 3—; mazilo u oii pri živini K 3—: praiek za uii v obleki in perila K 3-—i tinktura proti mrčesa na sad|a In na zel«n|adi (uničevalec rastlin) K 3—t praiek proti mravljam K 3—, Poiilja po povzetja Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb .1, Petrinjska ulica 3, rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najviSji ceni MaUJa Podkrajiek brivec, LJnblJana, Sv. Petra cesta 32. Volno kupuje Ljnblj*. komerc. dražba Ljubljana, Blelwelso-va cesta St 18. Agitirajte za ,Domoljuba' Kementna stresna opeKa najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki loan Jelačln, LJubljana Emonska cetta 2. 4792 za ročni ln vratilnl pogon, vraiila (gopolni), čistilniki, trljerji, slamoreznice za pogon z roko in silo, sadne in vinsko stiskalnice, sadni niilul, brzoparilnlkl, stiskalnice za seno in ^wm drugi poljedelski stroji so vedno v veliki izberi v zalogi. Franc HIHI, LJubljana, Martinova cesta itev. 2. Edina zaloga poljedelskih strojev tovarne Umrath & Comp. Naznanilo! Tvrdka R. Miklauc se je preselila iz dosedanjega trgovskega lokala v lastne prostore gja?"* Pred &ko. fijo št. 3 Lingerjeva-Medarska ulica tik škofijske palače, kjer se nahaja trgovina |MT »Pri škofu«. — Podpisani se zahva- ljuje za izkazano zaupanje ter se priporoča za mnogobrojni obisk z zagotovilom najboljše postrežbe. Spoštovanjem R. Miklauc, Izdaja konzorcij »Domoljuba«, Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani, Tiska Jugoslovanska tiskarno.