Iz naSe organizadie. Skupne zadeve. Iz Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učitcljstva. V vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva so bili za dobo treh let na delegacijskem zborovanju dne 28. decembra 1917 soglasno izvoljeni: L. Jelenc, predsednik, Vilibald Rns, I. tajnik, Fran Luznar, I. blagajnik. V odseke so bili izvoljeni: I. Vgospodarski odsek: Karol Gruntar, učitelj v Rojanu, Josip Lapajne, nadučitelj v Cerkljah na Gorenjskem, Fran Pristovšek, ucitelj v Žalcu, Jakob Rojc, učitelj-voditelj v Gradišcah pri Renčah, Štefan Siškovič, nadučitelj v Herpeljah. II. V stan ovskopolitiški odsek: pl. Ferdo Kleinmayr, nadučitelj na Katinari pri Trstu, Josip Pahor, učiteij v Sežani, Fran Stefančič, naducitelj v Vel. Lašcah, Hinko Šumer, učitelj v Šmarju pri Jelšah, Josip Valenčič, nadučitelj pri Sv. Antonu v Istri. III. V pedagoški-dida ktiški odsek: Josip Bertok, nadučitelj v Škofijah v Istri, Alojzij Hreščak, ucitelj v Lokvah pri Divafi, Marija Kraetova, učiteljica na C M. šoli v Trstu, lvan Pankart, učitelj v Ljutomeru, Janko Hraj, strokovni učitelj v Postojni. v IV. Casnikarski in književni o d s e k: Pavel Flere, nadučitelj v Letušu, Engelbert Gangl, c. kr. učitelj v Trstu, Edvard Praprotnik, učitelj na Mirnu pri Gorici, Ambrozij Rusjan, nadučitelj v Dekanih v Istri, Ivan Šega, učitelj v Radovljici na Gorenjskem. Ko izvolijo deželne zveze oz. okrajna učiteljska društva svoje zastopnike v upravnem odboru Zaveze, skliče vodstvo sejo istega, da se konstituira. Potrebna navodila za to volitev imajo predsedniki že v rokah. Prosimo, da se izvrši čimprej. Vodstvo Zaveze. Štajersko. Kozjansko učiteljsko društvo. Po dolgem odmoru je zborovalo naše društvo zopet dne 20. novembra 1. 1. na Pilštanju. Vdeležba je bila z ozirom na sedanje velike ovire prav povoljna, zakaj zastopane so bile malone vse šole v okraju. Zato je predsednik s tem večjim veseljem pozdravil navzoče ter poudarjal, da je tako stevilna vdeležba dokaz, da med nami še ni zamrla stanovska zavest, da imamo še smisla za organizacijo in da je društvu, ki ima tako zavedne člane zagotovljen obstanek ter zajamčen razvoj. Nato je nadaljeval: Kakor v vse naprave, tako je dolgotrajna vojna globoko posegla tudi v razmere našega društva. Takoj v zacetku je bilo mobiliziranih več naših clanov, in sicer tovariši: Franc Levstik, Štefan Firm, Maks Križtnan, lvan Ličar in Anton, Gmajner. Pozneje so še odrinili: Ivan Šerbak, Karol Kobale in Albert Jerin. Ranjena sta bila izmed flavedenih dva, in sicer tovariša Firm in Gmajner; oba sta sedaj invalida, prvi opravlja doma posel svojega poklica, drugi je poročevalec za šolstvo v okrožju Kolašin v Črnigori. Levstika se pogreša že skoro od začetka vojne, Licar je umrl dne 16. decembra 1914 v Budapešti na pegastem legarju, Križman pa je umrl vsled vojnih naporov dne 22. decembra 1915 pri svojih starših v Sevnici. A tudi med nemobiliziranira učiteljstvom našega okraja je zahtevala neizprosna smrt dve žrtvi. Dne 18. septembra 1915 je umrl v Kozjem po kratki a mučni bolezni vrli tovariš Ljudevit Ulčar v najlepši moški dobi star šele 38 let, dne 23. februarja 1916 pa mu je sledil tovariš nadučitelj Franc Bračič v Št. Vidu pri Planini. Oba pokojnika sta bila zvesta in zavedna clana in sta bila tudi večkrat odbornika. — Ko so ustanovljali leta 1881. kozjansko uciteljsko društvo, mu je kumoval tudi pokojni Bracič. ZadnjB leta je bil tudi naš zastopnik v okrajnem šolskem svetu, kar kaže, da mu je učiteljstvo zaupalo. Tovarišem, ki so žrtvovali življenje za domovino, kakor tudi onima, ki sta umrla doma, bodi ohranjen med nami trajen spomin. Pri tej priliki pa ne smemo prezreti še dveh zgodovinskih važnih dogodkov. Dne 21. novembra 1916 je umrl cesar Franc Jožef I. po dolgem in plodonosnem vladanju 68 let. Mi učitelji smo še posebe dolžni ohraniti ga v hvaležnem spominu, zakaj pod njegovo slavno vlado ,je bil sklenjen državni šolski zakon in šele od te dobe se je začel naš stan razvijati in postal res stan, ki se ga mora uvaževati in ki se ga tudi uvažuje. Istega dne pa je nastopil vlado Karl I. V tej kratki dobi se je izkazal kot modri in pravični vladar, ki je v teh težkih časih na pravem mestu. — Po prečitanju in odobritvi zapisnika o zadnjem zborovanju dne 23. maja 1914 poda predsednik mesto mobiliziranega zapisnikarja Volavška kratek pregled o društvenem delovanju zadnjih treh let. Iz tozadevnega poročila je posneti, da je zborovalo kozjansko učiteijsko društvo v letu 1914 samo dvakrat, in sic r dne 19. marca v Kozjem in dne 23. majnikav Podsredi. Povo lom marcevega zborovanja je bilo v zadevi s-inacije BZavezenih" listov spreje ih več predlogov. ki se glase: lj Vsak organiziran učitelj, vsaka organizirovana učiteljica bodi nnročnik (ica) na wUcit. Tovariša" in MPopotnika"\ 2. Šolski voditelji naj delujejo na to, da se postavi v vsakoletni proračun krajnega šolskega sklada potrebna vsota za n»ročbo »Popotnika", publikacij BSlovenske Šolske Matice" in »Zvončka". 3. Naprositi je okrajne šolske svete, da dopošljejo vsem krajnim šolskim svetom svojega podroeja odlok, s katerim se ukazuje nabava pod tocko 2 omenjenih listov in knjig. (Prošnji se je ugodilo). 4. Učiteljstvo prigovarjaj imovitejšim staršem, da naroce svojim otrokom list ^Zvonček". Teh predlogov bi se sedaj sicer ne navajalo, a se zdi piscu teh vrstic to vendar le potrebno, ker se sanacija ^Zavezinih" listov do danes še ni izvršila. Vsi torej na delo! Povodom majniškega zborovanja Be je sklenilo prirediti v spomin petstoletnice zidnjega ustoličenja koroških vojvod ljudsko slavnost. Stvar je bila že v teku, a izbruh svetovne vojne je prekrižal načrt. V letih 1915 in 1916 ni bilo nobenega zbor vanja. Vendar se je ohranilo med društveniin vodstvom in društveniki stik s tern, da se je obveščalo slednje o vseb važuih zadevah potoin okrožnic. Izmed dopisov, ki so došli v novejšem času, 8e navedejo le najvažnejši in sicer dopis glede delegacijskega zborovanja BZaveze", glede sanacije ^Zavezenih1" listov. nadalje oni Slov. Šol. Matica" v zadevi podpore, nadalje glede učit. podpornega sklada in končno oni rSlov. Matice*. Predsednik apeluje na zbrano učiteljstvo, naj deluje v zadevi sanacije ,Zavezenih* listov v smislu prej navedenih predlogov, naj l adalje ne pozabi učit. podpcrnega sklada zlasti sedaj, ko se nam obljubu'ejo precej visoki nsibavni prispevki," naj pridno pristopa k ,Sl< v. Šol. Matici" in naj tudi pridobiva članov našemu preimenitnemu kulturnemu zavodu BSlov. Matici*. Apel glede B&Iov. Matice* je imel vspeh, ker je takoj prijavilo pristop 11 novih članov, deloma šole, deloma učiteljstvo. Nato je sledil razgovor glede 7. vojnega posojila. Kakor znano, je prevzela to pot vse agitacijsko delo na Stajerskem BŠtaj. učiteljska zveza", zato je predsednik mnenja, naj bi se učiteljstvo potrudilo, da doseže pri podpisovanju 7. voj. posojila še lepši vspeh, kakor ga je doseglo pri prejšnjih posojilih. Ni izgubljati besed glede postopanja pri podpisovanju samem, zakaj isto je dodobra znano še odprej, potrebno pa je, pogovoriti se glede agitatoričnega delovanja itd. Treba je iskati stika z ljudstvom, treba prirejati zborovanja itd. V ta namen se je tzvolilo za posamezne okoliše zaupnike, ki naj bi v tem oziru potrebno ukrenili. Pri zadnji točki vsporeda Je bil boglasno sprejet predlog tov. Firma v zadevi razpisa volitve novega ucit. strokovnjaka v okrajni šolski svet. Zaradi smrti Franca Braciča je učiteljstvo v tej korporaciji že skoro dve leti brez zastopnika. Obenem se soglasno in z vsestranskiin odobravanjem sklene, da začue druStvo zopet z rednimi zborovanji. Prihodnje zborovanje se vrši zopet na Pilštanju. Dan in vsptred se naznanita pravočasno. M G.