GLAS NARODA HM krfMt Skmoko M/ tfaalMtod Lift slafaisldh ddsrarr AmcrflkL and lagal HoBdaja* 78*000 ~ ' TKLKTOV: OHtbta 1-1*2 U, lKtt, al tfc« tal Offlei ti ltw Tort, M. Y„ nte A* of Ooofrai d March S, 1B79. No. 178. — Stcv. 178. NEW YORK, SATURDAY, JULY 31, 1937—SOBOTA, 31. JULIJA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. V JUGOSLAVIJI JE VZPLAMTEL HUD VERSKI BOJ KRVAVI IZGREDI V SARAJEVU; MOHAMEDANCI SO SE PRIDRUŽILI PRAVOSLAVNIM Vec sto ljud je bilo poikedovanih, ko ae je podrl oder blizu katedrale. — Nad tisoč policistov je skušalo preprečiti nemire. — Iz pravoslavne cerkve je bilo izobčenih sedem ministrov in stostiri-deset narodnih zastopnikov. BEOGRAD, Jugoslavija. 30. julija. — Na tisoče Mohamedancev se je ta teden pridružilo "verski \ ojni v Jugoslaviji in ser oričeli požigati katoliške cerkve. Mohamedanci, ki sovražno katoličane ravno tako Kot pravoslavne, so se poslužili sedanjega verskega spora med pravoslavno in katoliško cerkvijo, in so v Sarajevu vprizorili protikatoliške demonstracije. Katoliške cerkve so bile pozgane v Ubu. Sa-bacu in Lajkovacu. Mohamedanci so tudi nameravali naskočiti hiše katoličanov v Sarajevu, kjer je krogla iz policijskega revolverja ubila neko žensko in je bilo v splošnih nemirih ranjenih nad 100 oseb. Boji «o se pričeli včeraj med pogrebom poglavarja pravoslavne cerkve patriarha Varnave, ki je obdolžil vlado, da je izdala sveti sinod, ko je podpisala konkordat z Vatikanom. Po vsej Jugoslaviji je priilo do hudih spopadov med policijo, pravoslavnimi in katoličani. Konkordat postavlja katoliško cerkev na enako stališče s pravoslavno cerkvijo, katero smatrajo pravoslavni duhovni za uradno jugoslovansko cerkev, z monopolom na krst, ločitev zakona in na pogrebe. * BEOGRAD, Jugoslavija, 30. julija. — Do novih nemirov je privedlo pravoslavno protestno gi-binje proti podpisu konkordata z Vatikanom v Beogradu, kakor tudi v Sarajevu, kjer je bil 28. junija, 1914 ustreljen prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in je bila s tem zanetena iskra za svetovno vojno. V Beogradu je več tisoč ljudi korakalo v katedralo sv. Save za krsto patriarha Varnave, ki je umrl sredi velikega boja zaiadi konkordata. Več ljudi je bilo poškodovanih, ko se je podrl oder blizu katedrale. Ko se je pogrebni sprevod ustavil na velikem beograjskem trgu "Slavia", je imel govor predsednik Narodne Obrambne Lige ter pozval narod, naj izkaže zadnjo čast patriarhu, ki "ni umrl po božji volji, pač pa po krivdi slabih ljudi". Vraču-joč se s pokopališča, so ljudje kričali: — Proč s Stojadinovičem! Proč z vlado in policijo! Okoli 1000 policistov jt, bilo v službi, da preprečijo nemire. Naenkrat pa se med množico zasliši glas: "Orožniki nas napadajo!" V trenutku je nastala velikanska zmešnjava in ljudstvo se je razkropilo na vse strani. Nad 400 ljudi, ponajveč mladih, je naskočilo neko kavarno in razbilo vsa okna. Policija je šla nad demonstrante z golimi sabljami. Demonstranti so se sicer razšli, toda so se za hrbtom policije zopet zbrali v gruče in ponovili demonstracije. — Slednjič se je policiji posrečilo ulice izprazniti. — Dve osebi ste bili ranjeni. V Sarajevu je bila tekom spopada med pravoslavnimi demonstranti in policijo ubita neka ženska, po imenu Bogdanovič, žena nekega šoferja. Mnogi drugi demonstranti so "bili več ali :aanj poškodovani, Japonci so bombardirali Tientsin OKOLI MADRIDA JE VSE M1RW0 Fašisti so izvedli samo en napad, ki pa ni uftpel. Vstaja proti fasističnir.3 oblastim v Granadi. MADRID, Špansko, 30. julija. — Žp tretji dan je fronta zapa lno od Madrida tako mirna, da izgleda, kot da je bilo sklenjeno premirje. Samo zgodaj zjutraj so fašisti »napadli ANGLEŠKI LISTI SO OGORČENI V Angliji prevladuj e mnenje, da kralju ni bilo treba potovati v Ulster, kjer je bil skrajno neprijazno toprejet. LONDON, Anglija, 30. julija. — Ko .se je vrnil angleški zakonski par s svojega potovanja v Buckingham palačo, je ofbiskal kralja ministrski pred-majhno republikansko pošto- sedoik Chamberlain ter »več janko vzhodno od Villanueva de k Canada, Uxla napad jo bil odbit. Ve'ike važnosti zadnjih te- kot eno uro razpravljal ž njim. Kot znano,-so se v se vero- ŠPANSKI ODBOR SE JE SESTAL Sovjeti zahtevajo, da je treba tudi Maročane na Špansk eni smatrati za tujce. — Namen sestanka je končati državljansko vojno. LONDON, Anglija, 30. julija. — Včeraj so se zopet sestali tukaj zastopniki 27 narodov v namenu, da omeje špansko državljansko vojno, Oziroma da ji napravijo kanec. Najprej bodo prišli na vrsto irskem mestu Belfastu o pn- anglcški predi0gi, s katerimi liki kraljevega obiska vršil; dnov so dogodki, ko so vladni velike domopistraoije. Eksplo- letalci pogosto bombardirali fašistična letališča. Koliko fa- diralo je nekaj bomb, in v mestu je na več krajih izbruhnil šističnih aeroplanav je bilo pri požar. tem uničenih, ni mogoče do Da ne bo »vse v redu, se je gnah, kajti zrečno ministrstvo vedelo že \mapre.j, kajti ura-nikdar jne naznani Uspehov, dniki, ki so aranžirali potova-ako niso prav gotovo dokaza- nje, niso dovolili, da bi ostal ni. Toda republikanci domne- kralj v Listni več kot dvanajst vajo, da je bilo na ta naeip n- ur. ničeaih več fašističnih aero-j Angleško časopisje je silne planov, kot pa jih je bilo iz-1 ogorčeno. Prvič vsledtega, kev strel jenih v zračnih bojih, toda (je je bila kraljeva dvojica ta-od 5. julija so fašisti v zračtiiiij ko nečastno sprejeta, drugič bojih izgubili 80 aeroplanov. |pa zato, ker se kralj brez po- Izgleda tudi, kot da je bil^trebe izpostavlja nevarnosti, v Granadi vstaja proti fašisti-j — Kam pa sedaj? — vpra-čnim oblastim. Tudi v Motrilu šuje "Daily Mirror". — Mo- je nnjbrže bila kaka vstaja. Poveljnik 9. armadnega zb> pa Rusi, Italijani in Nemci niso zadovoljni. Ruska vlada pravi, da je treba smatrati Maročane, l«i jih je dal general Fratlbo privesti na Špansko za "inozemske prostovoljce". Kakor znatno, predlaga angleški ivnanji minister Eden, da morajo vsi inozemski prostovoljci zapustiti špansko o-zenilje, ne glede na to, če služijo prostovoljci v vladni ali v Francovi armadi. Ako 1k> ruski predlog obveljal, bodo morali poleg italijanskih, nemških, ruskih in drugih prostovoljcev zapustiti tudi Maročatni špansko ozen- NA TISOČE MOŽ, ŽENA IN OTROK JE BILO UBITIH TIENTSIN. Kitajska, 30. julija. — Najvec.i aeroplani japonske arma-Je so polagoma porušili obsežne dele Tientsina, ki je drugo največje trgovsko in industrijsko mesto Kitajske. Kot pravijo kitajska poročila, je bilo ubitih na tisoče mož, žena in otrok, ki niso bili v nikaki zvezi z vojno. Japonski aeioplani so mogli f^f nv*n n A niTTir I neovirano vržiti del° ra55de.it;- UiLfc I NI r AKIN 1K ! nja, ker kitajski protizračnl V PLAMENIH goče bosta kralja in kraljica odpotovala v Abesinijo? Ali j-oveijiiiK armauiuega zo> , ' „ ■» . H o ra je sporočil obrambnemu mi- bosta mogwe obiskala Gapdhi- ^ ni «t re t vii • I J® v Indiji? Ali sta namenje-l Nemčija 111 Italija se strinja ta z Edenovini predlogom, toda pod pogojem, da vseh se- nistrstvu: . . . "Naša opazovalna postaja v;118 v PeiP,n*T gorah naznanja, da je bilo v Granadi slišati močno streljanje s puškami, topovi in granatami. Streljanje se je pričelo ob 9 in je bilo .najhujše ob 10.15." Poznejše poročilo pravi: "Streljanje v Granadi je bilo slišati na Plaza de Toro in pri kliniki, kjer so nastanjeni NIZKA KAZEN ZA Mile. De FONTANGES PARIZ, Francija, 30. julija — Po dveurnem zasliševanju pred desetim policijskim sodiščem je bila Magda de Fontan-ges, ki je 17. marca na železni- Marokanci. Poqneje je bilo sliigki postaji v Parizu streljala šati streljanje v bližini poko- na grofa charlesa de Cham- pališča, kar daje povod za domnevo, da je bila »vstaja zadušena in da so bili uporniki u-streljeni. MORILEC NAZUA DEPORTIRAN bruna in ga ranila, obsojena na zapor enega leta, katera kazen pa ji je bil odpuščena, toda plačati je morala globo $4. De Chambrunu pa je morala za demindvajset držav, ki so zastopane na sestanku, prizna, da ima general Franco pravico bojevati se proti španski vladi To priznanje se pa mora zjvršiti prej, preduo odidejo prostovoljci. V angleški poslanski zbornici jtf lord Cranborne, podtaj -nik v uradu za vnanje zadeve, zavrnil predlog konservativcev, naj Anglija obema boju-jočima -se strankama na Špaii nkem predlaga teden dni trajajoče premirje. Cranborne je izjavil, da bi niti španska vlada niti general Franco ne odobrila take- 7 l judi je zgorelo, ko se je ponesrečil parnik City of Baltimore. — Ljudje so poskakali v vodo. Rešilni parniki hitro na mestu. BALTIMORE, Md!, 30. juli ja. — Na izletniškem parniku City of Baltimore je v notranjosti iiiastala razstrelim, nate je na panniku nastal požar, ki ga je nničil do vodne gladine. Eksplozija se je pripetila, ko je pnrnik, ki je bil ua potu i/ Baltimore v Norfolk s 40 potniki in 56 možmi posadke, vc-zil mimo Seven-Foot Knoll, 1-! milj od Baltimore, kjer prista nišče prehaja »v Chesapeake zaliv. Sredi parnika je ogcinj švignil visoko v zrak in v manj kot petih minutah je bil ves parnik v plamenih. Do sedaj je znano, da je v požaru izgubilo življenje 7 o seb, drugi so .«e rešili. Mnogo parni kov je takoj prihitelo na pomoč in so fz vode vlekli ljudi, ki so poskakali z gorečega pannika v vodo. Mornarji so potnikom naznanili, da parnik gori in jim naročili, naj si opašejo rešilne pasove. Vročina je bila tako silna, da ljudje niso mogli o-stati na krovu in so poskakali v vodo. bolečine plačati en frank. Grofa de Cham'bruna mi bilo £a Podloga, navzlic temu bo BREM ERH A VEN, Nomči-'ja, 28*ju4ija.—John J. Hughes I star 26 let iyi doma iz New |Vorka, se je odpeljal s parni-kom Bremen v Združene države. Hughes je v februarju ustrelil nekega starejš e g a j Nemca, toda nek mernški zdrav nik ga je razglasil za blaane-ga, v g led česar ga je sodišče 'oprostilo. Spremljata ga dva nemška policijska uradnika, ki J* v svoji lepi črni obleki in na obravnavi. \ Ko je pri. obravnavi prišla na vrsto njena ljubezen do Mussolinija, se je zelo razburi la, nakar jo je predsedujoči sodnik; zavrnil z besedami: * 'Tukaj smo, da sodimo o vašem napadiu. Prav »nič pa nas ne zanimajo vaši ljubavni do-godljaji, madame." Po razsodbi se .je zahvalila svojemu zagovorniku; ko pa pa angleška vlada izrabila vsako- priliko, da nastopi kot posredovalka. ga bosta v New Yorku izročila njegovim sorodnikom. SLOVENSKI DNEvHIh. V AMERIKI smejoč se fotografom, išla proti vratojn, je zaklical za njo sodnik: 1 'Spominjajte se pa, ma- dame, svojih delnih obžalo-NAROCITE SE NA "GLAS vanj ki ste jih izrazili tekom NARODA" NAJSTAREJŠI zasliševanja, in jie pozabite na V ' ■ ;, ... obljube." Mile, de Fontangeg pg s* je ščin, iiL ta* samo nasmehnila in prikimala. Tekom zasliševanja je priznala. da je imela ljubavr.e razmere z Mussolinijem in je ž njim .vživala ljubezensko srečo tri mesece, z »nekim bivšitn francoskim ministrskim predsednikom in z mnogimi drugimi diplomati. Sodniku je obljubila, da svojih ljubavni'h doživljajev ne bo izkonščevala v glediščih, v časopis'h in filmih. Policija ji je odnrzela ipotm ne 1h> mogla iti v druge dežele iskat novih pnstolov- možAJ je zao * VZNEMIRLJIV" WASHINGTON, D. C., 30. julija.—Predsednik Roosevelt je rekel danes, da je položaj na Daljnem iztoku zelo vznemirljiv. Njegov tajnik mu mora .sproti poročati o »najnovejših razvojih. ŠPIJON OBSOJEN NA DESET - LET_JEČE NANCY, Francija, 30. julija. — Adolf Hopner, ki je francoski državljan in rudar po poklicu, je bil obsojen da-, nes na deset let ječe, češ, da je špijoniral za Nemčijo. Pri njem so našli več načrtov francoskih utrdlb. ADVERTISE in J'fiUS NARODA" topovi uiiso imeli nikakega ličinka. Japonsko armadjno poveljstvo je svojim letalcem dn-lo izrecno povelje porušiti 'vse. one dele Tientsina, v kateril se nahajajo kitajski vojaki. Ko je bilo proti večeru bombardiranje končano, so bili porušen imnogi deli inesta okoli mednarodjnih koncesij. Toliko mirnejši pa izgleda položaj v Peipingu, kjer so sc včeraj vršili vroči boji. Vse k:-tajsko »vojaštvo se je ponoči u-maknilo proti jugu in zapadu, ko js njihov poveljnik general Sunk ("'ehjuan sklenil z Japonci posebni mir ter je neznano kam pobegnil. Svojo oblast kot načelnik avtonomnega sveta za provinci Hopej in Oahar je prenesel na Japoncem naklonjenega generala 0a»ng Cu-čunga. Toda mir okoli Peipinga je vladal samo nekaj ur, kajti proti večeru je 5000 kitajskih orožnikov, ki so o mirno gledala na japonski vpad. temveč se tjp. pro-^ ti Japoncem borila do zadnje ga mozQ| m ,<11 i .. „. •«£29 WMVtl* New York, Saturday, July 31, 1937 THB LARGEST 8L0VENF,DAILY TV VJ32. gn*k gakaa>, "Glas Naroda" U Oofponam) QifBfd »d PobllM If fLOVKNIO PUBLISHING COMPANY Ik Baoattk, TKM _?taaa«l ot t*» corporation and addraaaw of abort otflaarq; . * Mmlitiii, Mm molili SLAB NARODA" (Mm al tka NpbK ■vary Daj Bxcept Boadan aad HoUdaja •b eato Mo ralja £ pal Ma .. not urn Za Naw York aa calo tvto MMM 17.00 Zt pol M|'»«"»...........................ft.SC Za Inoaemitro aa ealo lato .v.... $7.00 Za pol lets •MtMMHHiMMiii 18.00 Adfrta—mt on podplat la OMtaortl m m prloMojejo. Denar aa} aa MagoroU WWIiitl po Money Order. Pri ■premembi kraja oaroteikof, proalmo. da aa totf! prajlaje btrallHe namanl, da hitreje aajdamo naalornlka. sr- Yearly 16.00 i?—■ -Ola« Mated«" bfaaJa tm*1 dan lsraemil nodal J la yr^mtkm "OLAB NARODA", 11« W. 18th Street New fartu N. I. Telephone: CHelsea 3—1242 ZAGONETNA SMRT ŠOFERJA DROFE. NKA IS. julija dopoldne je peljal 51-detm avtoizvoSček Alojfc Drofenik iz Celja kateheta dr. Hamželiea z avtomobilom iz Olja v Zreče. V Zrečah je .tir. Hanželič. sporočil -Drofenilcu, naj ga počatoa, ker ^ namerava še peljati v Savinjsko dolino. Dr. Hanželrč je odšel po opravkih. Ko ee je popoldne vrnil, je stal Drofenikov avtomobil na cesii. Drofenika pa ni bilo nikoder. Za to se je dr. Hanže- ! vaiijem, a doslej še brez uspeha. Zadnji čas se je Bradeško potikal najrajši po hribih nad Polhovim gradcem, od koder je prirejal tatinske pohode v Poljansko in Selško dolino. Ko so mu postala tla prevroča, se je zatekel v eno svojih skrivališč pod Ornim vrhom, nato pa se je spot aačel pojavljati o-krog Vrhnike in Logatca. SMRT V POTOKU Dravinja, ki je po zadnjem deževju močno naraisla, je zahtevala mlado žrtev. Utonil je lic pozneje odpeljal z-avtobn-S6"le.tni otrok ^e Lovec. Ne DELNIČARJI SO PRVI... Ko se delavci pritožijo, da ne morejo živeti s pičlim zaslužkom, jim odgovore podjetniki: — Mogoče ste res upravičeni do malo (boljšega zaslužka, toda mi pri naj'boljsi volji ne moremo ugoditi vašim zahtevam. Saj komaj pokrivamo stroške. Naročil To je dejanski izvor sedanjega kitajsko-japonskega spora. Neposredni "povod pa je dalo streljanje, ki je 'v noči 7. na 18. julij nastalo v bližini Pekinga, kjer je japonska armada imela vojaške vaje in je prišlo do spopada med japonske in kitajsko posadko.' Ta močni spopad naj bi shižil saimo za povod, ki naj bi kril začetek japonskega prodiranja v sedmere pokrajine. Kitajska se je postavila na noge. Velesile so postale pozorne. Mednarodni spor je bil ustvarjen. XII0E SE DRŽAVNA HIMNA. Albanska vlada je razpisakj nagrado v znesfcta 120 funtov šterlingov za albansko državno himno. Doslej se je oglasilo s kompozicijami več Skladateljev, ki pa niso še bili deležni prismeja pri vladi v Tirani Podoba je, da je z narod- nimi himnami velik križ, kajti že pred leti so razpisale natečaje za slično himno vlade Kanade, Švice, Turčije in Avstra Uje, doslej pa se ni našel niti en Skladettelj, ki bi napisal nekaj 'ustrežajočega za te države. Vlomilec je razklenil mreže v oknu in se splazil naprej v Jer-nejčičevo hišo. Vrata v trgovino je odprl z vitrihom in si naložil kufp manufakture, perila, jardin in čokolade, obenem pa je iz predala pobral tudi o-krog 1000 Din gotovine. Našto je vlomil iše v Mavrijevo hišo. Jernejčič tupi okrog 9,000 Din škode, Mavrij pa okrog 7000 Din. Orožniki so takoj zjutraj ko so bili obveščeni o vlomu, začeli z intenzivnim zasledo- sreoa §e je pripetila v Sp. La-žah pri mlinu. Malo nad reko leži poseatvece Lovoa, ki je čez dan v službi v Poljčanah. O-troci pridejo večkrat k mlinu in se igrajo. iZbrali so se na mo-Btu med drugimi tudi nesrečni Jože z 8-letnim bratcem. Po nesrečnem naključju je padel nenadoma Jože v deročo in naraslo Dravinjo in izginil. O-troci so Ktkričali in večinoma Zbežali, le Jožetov bratec je'hitel nekaj časa ob vodi hoteč pomagati. Ko ee je za hip pojavil bratec nad vodo je obupno 'klical za njim: "Pepe, pridi ven!" Ali žal, bratca so odnesli valovi neznano kam. IZVOZ SADJA SE JE PRIČEL Iz Ljutomera plorooajo: Izvoz sadja se je pričel. Te dni so odšli prvi vagoni raznih jabolk na Češkoslovaško in v Nemčijo. Sadna letina kaže v nekaterih predelih ljutomerskega sreza precej dobro tudi kakovost sadja bo boljša ko lani. Vprašanje je samo, ali se bo izvoz razvijal povoljno in Ob primernih cenah. Želeti bi to bilo, ker je okraj lani zelo trpel zaradi $lalbe letine in katastrofalne trgatve. Letos kažejo tudi vinogradi dobro in bolezni se javljajo zaradi sistematskega škropljenja in žvep-ljanja le posamič. RAZBURJENJE V PE-KRAH IN STUDENCIH Ko s je neka 11-letna deklica ki je nesla svojemu očetu v Studencih kosilo, vračala domov po poti, ki vodi med njivami proti Pekram, je planil na njo iz zasede še neizsledeni moški srednje velikosti. Zavlekel je deklico v bližnjo njivo (konuse, s katere je bil planil, ter izvršil nasilje. Potem je izginil po bližnjih njivah. Ubogo dpkle se je v strahu in razburjenosti med potjo nekajkrat onesvestilo. Deklico so prepeljali v bolnišnico, studenšski orožniki pa so uvedli strogo preiskavo, da se dožene, kdo je neznani nasilni vampir, ki je po poročilu identičen z moškim, ki je v aadnjem času v bližini nadlego, val mimoidoče ženske. Pojav nasilneža in pOhotneža je Obudil v Pekrah in Studencih veliko vznemirjenje. MURA RUSI NASIPE Prebivalci občine Sv. Martin ob Muri so že več let prosili oblaatva za zgradbo nasipov ob Muri, ki pri vasi Brezovac iz-preminja svojo strugo ter poplavlja travnike in njive. Ko zaradi pomanjkanja kreditov prošnje niso bile uslišane, so se kmetje sami lotili dela in je džukuu, se nenadoma dvigne iz ozadja slika generala Dojhare. Skrivnost dbdaja osebnost tega genijalnega japoinslkega čast mika, ki mu v Angliji pravijo " Lawrence of Mančukuo". Nasprotniki ga psujejo za Super Spy-ja, vrhovnega vohuna. Kdo je general Dojhara? On je tisti mož, ki je napravil princa Puya za cesarja Mandžukua in ustavil rusko prodiranje v Aziji. General Dojliara je baje tudi spreten diplomat. Japonska vlada mu neprestano ' poverja delikatne misije. Zadnje mesece je bil Dojhara pri intenzivnem delu v tokijskem generalnem štabu. V vojni mejrl Japonsko in Kitajsko bo njegovo ime postalo zelo slavno, kajti on je eden izmed inspirator je v japonskega aktivizma, ki ima za cilj mogočni azijski imperij po>d japonsko hegemonijo. Dojhara je ideal vseh mladih japonskih oc aiucijc aami umu ucia in ,|c > ........ več sto ljudi delalo brezpačno',^oficirjev in japonski patriot Ipod nadzorstvom strokovnjakov. Ni še dolgo od tega, ko so svoje delo dovwili in zavarovali obalo z močnim nasipom. Oni dan, ko so bili hudi nalivi, pa je Mura nasip porušila in tako je bil ves trud zaman. Japonski generali in maršali 'Pred Pekingom grmijo topovi Japonska vojska, velikopotezna stvaritev državni, kov vzhajajočega solnca, je pripravljena, da vrže puško na ramo in otvori ogenj proti kitajski državi. Kadar pade besedica o Man- PORODNA KONTROLA O toj kočljivi stvari je težko razpravljati. Človek ne vp, če bi rekel ja ali ne. Tisti, ki sj zanjo, imajo precej dobre argumente, in tisti, ki so proti, istotako. Hitler hoče s sterilizacijo r-krepiti nemški narod; plpdo-vita Kitajska in Japonska sc bosta zadušili od preobilic«: porodov; na Holandskem jc porodna kontrola postavno dovoljena; Mussolini poziva tn.i tere, naj rode in rode. Ko je bila nekoč tozadevna debata o se že v prvi uri naveličali našega življenja in kulture ter se vrnili v neskončnost, odkoder jili je božja pre- Naročniki! fjjrite if dtvtilgk pfkf 4H k ftntlft pa IsU, Maj Id prva metee, druga TO FOTONI, da 7.15.37, Pi»ilja«]a i ' NARODA, 216 JV. 18 St., Me* Yorfc ... I lllilUUJ] J U1U1I11II11 KI i ttH l H! H H JI ITI! ITI i t: I Ul 11JJ11 i ^ji^U^JJ^ HKHilllllil ^JULJJ JjL^TI IIU^^ min Denarne posiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO U | « 55_____Mu. «• • m------ima. m I 1.U -----------BiH. Ml »111« ______________ Din. m 923.06 ___________ Din. IN9 HBJM ______________ Dta. MM V ITALIJO 9 IM ____________ Ur taa 9 nM________LIT Ml 9 M.M________Lir IM 9 9M9----------Lir 1m 91HM_______Ur MM 9197.99 .................. Lir 8999 KER SE CENE SEDAJ HITRO BIENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI- ALI DOLI Za izplačilo vetjih zneakov ket zgoraj navedena, bedU t dinarjih aU lirah doraUvJena ie boljie pofaje. Izplačila v ameriških dolarjih Za IzpUtil« I. B.— morate padati 919^— - - $49^ ...4 5.75 ....91995 ZmM ^ Prejemnik dobi r starem kraja kplaCilo ▼ dolarjih. NUNA NAKAZILA IZVRfiDdEMO PO GABUi LBTTKB ZA PRISTOJBINO 9L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY . ^CIm Narodu? ML ^ V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI nepozabljenega soproRa in očeta HERMAN PERECHLE4 materi je preminul 30. julija 1935 Preteklo Je že leto (lni — vor-leti skoro nt mogof-e, odkar Te vei med nami ni, predragi nam soprog in oče. Odkar Te smrt je vzela preč in !51i sm» žalostni narazen, za nas veneija ni wič več, nus doni j<-pust in kakor prazen. A predragi, vedno se Te ljubimo kot smo Te ljubili. Počivaj v miru! Mi na Te ne ooino nikdar iiozalrili. Žalujoči ostali: Vntonia Perechlin, soproga, in otroci. Girard. Ohio. silno fforeče^a kova. Toda pole^ njega ,}e v japonski vojski še eclen, ki je med vojaštvom ter civilnim prebivalstvom neskončno ipriljni)-ljen. To je general Terauei. Bil je vojni minister v vladi min. predsednika Hirota. Te-rauči je eden izmed velikih nasprotnikov parlanintarizma, ker vidi v njem oviro za imperialistični razvoj svoje domovine. Poleg teh dveh častnikov ima Japonska še celo vrsto drugih [^'nost poslala mož, ki se nanje lahko zanese.) je imeli, dobro -UaUcene. Šef generalnega štaha japonske Njen mož je Vsako jutl'0, vojske v Mandžuriji je general P™ d no je sel delat, postavil Itagaki. Ta mož natlzim kre-'kot^ P^e m matočil v kleti tanje ruskih eet na Amurju in gibanje kitajskega vojaštva na Plaiiiiv. iltagaki je komaj 44 let star in velja za bodočega voditelja japonske vojske. .Te učenec generala Mlazake ter slovi kot eden najizbornejših strelcev. Poleg imenovanih generalov imajo Japonci tudi nekaj maršalov. Prvi. med njimi je princ Kanin, drugi princ Našimoto. Oba sJta izvrstna stratega, ki sta dokazala svoje zmožnosti že deset galon razinovega vina, vse drugo so pa otroci ske-mandiraii. Pridni so bili, z izjemo najmlajšega. Tcni mu je bilo ime, in ni bil niti dve leti star. Oblečen je bi! iv kratko srajčko, in ga je bila vsa kuhinja polna, Razen ene same grde laške besede, ni znal reči ne "pa pa", ne "mama". Ti-to besedo je pa venomer ponavljal, pa če ga je niati o- v rusko-japonski vojni. V pri-jkrcala, ali če si mu dal gros. merni družabni razdalji pa Nekega popold/ne so se bili bldstj pred očmi japonskih im-| otroci porazgubili, le mali To-perialistov še eden, stari, legen-)ni je šaril po kuhinji. Z gosr-c- perialistov darni junak Miduo Tojama, nasprotnik liberalističnih tendenc in oster sovražnik zapad-no-demokratskih idej in smeri. Za imenovanimi možmi stoji ^ r ^ ^^ v strnjenih vrstah japonska , An xr vojska s svojimi spartansko vzgojenimi častniki, ki čuvajo pred 'Msem stik s kmečkimi sinovi, v katerih vidijo jedro bodoče japonske države. Važno za Mor Jo oaaMojen potoT^ ^^ri kraj aH uL ^^M^S^TteU najkaUia »ajanlla te Ml ^ potrebao pf^krbeti. da je pitanje Mm ta - dom •krnite na naa sa tm pajaiila Ml pttahrM«« tm, bodlrf pntaje ta povratna doroljeaja, potni Hrte. rišejo ta «pUk raa, kar Jo «a patoraajo jotrebna v najhitrejkai taca, Ip kar Ja gtamo, u NeMarljaal aaj na adlalajo Ja saAaJefa trtnatka, ker . aa Mi Is WadiaMa porratno daroljenjo. RE1NTBY PBBMR, mia torej taka) m tewptafaa navodila ta safMarljaaM Vaaa, 41 kooto poceni ta potovalL SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West J8th Street' New York, N. Y. dinjo sva sedela pri mizi, pa je pogovor na nanesel ffta porode Ln na porodno kontrolo. — Porodna kontrola je sleparija, — je rekla, — vse. kar za dobro. Le čakajte, da vam povem. Ko je bilo otrok le več in več, se je začela mestna zdravstvena oblast zanimati za moj •ilučaj. Porodi so bili čedalje težji. Nekaj otrok sem rodila doma, zadjnje pa v bolnišnici. Med zdravniki, ki so me že poznali, je ibil tudi star, previden in izkušen možak, ki je sklenil, da mora biti enkrat konec teh komedij. Ko je dobil potrebna dovoljenja, mi je rekel, da too operacija precej draga, takole nekako dvesto ali tristo dolarjev. Sestre, bratje in drugI žlahtniki so mi posodili deoar, ker sem se jim smilila. Pred operacijo sem šla k spovedi, pa m? gospod ni dal odveze^ ko sem mu povedala kaj in kako. No, pa bi mi jo bil lahko dal. . Zdravnik mi je rekel, da je Ipila selo težka operacija. Tri tedne sem bila v bolnišnici in še potem nisem bila tri tedne za nobeno delo. — Zdaj je pa olrajt, kaj net — sem ji segel v besedo ter v mislih blagoslavljal porodno kontrolo. 1 — Oh, ne, — je vzdihnila— nie ni olrajt — po devetih mesecih, ko so me poslali iz »pitala, je prišel Toni na gveL Mali Topi je v kratki srajčki stal sredi Irahinje ter se je kot v za?meh drzno režal materi v obraz . — Čez>tri ali štiri mesece bomo zopet krstili, — mi je sramežljivo priznala in v nekaki zadregi sklenila -roke' y naročju. "BZZ9 9AMVV1* * i^Hi^MBMBiiBjMBHliHH^ New York, Saturday, July 31, 1937 ^ THE LARGEST SLOVENE DAILY IE VEJI, RICHARD GERLACti: PES Že drugič je prišel stnazuik naprej in dvoglasno žvižgali, temveč je hitel dalje. Končno a magistrata in ga opomnil, da,— Vse je minilo, Filaks, žalostno je, žalostno." Očka je položiti skrinjico na- mark je dospel do mostu. Ponosno in veselo, kot vedno, sta stopala oba preko mosta, zaj v predal in ga skrbno za-'Nato sta šla k bregiu, do beto- prl. Oblekel je suknjo, nenadna odločitev ga je vlekla ven. V Filaksovih očeh so se bliskale nazlična domnevanja. 1 4 Pojdi z menoj," je ukazal stari očka. Pes je zadovoljno zarenčal, ter divjal in se veselil kot v prejšnjih časih. "Da, da, Filaks, ven gremo." Z okorelimi nogami sta šla oba ven. — Ljudje »milega mesta so se začudeni obračali. niranega mesta. Stari očka je vzel oglat ka men, ki je ležal ob bregu, ter psu privezal kamen okoli vratu. Starček se je sklonil4 globoko nanj in pritisnil svoje lice na pasjo glavo. Nato je dvignil težkega psa v svoje roke in stopil na rob brega. Njegovo telo se je zazibalo kot telo kosca, ki maha s koso in pes jc zletel v loku v reko ter izginil. Starček je zrl 53a njim s široko odprtimi oč voda. Starček se je smefoljal, zdelo se je kot da gleda nekaj nepopisnega, zameglilo se mu je pred očmi, opotekel Se je in padel. Zagrnili so ga valovi. Nekaj dni pozneje so mašli ribiči starčka in Filaksa ob obrežnih vi^bah. Ležala sta tesno skupaj. Obraz mrtvega starč- PROBLEMI PRISELJENCA. ima plačati štirideset davka za pea. . u/Gk>t*pod stražnrk, Filaks jo vendar star čuvaj. Osemnajst Jet je stražil naša vrata. Da sem g'* vzel na stara leta k topli peči, to že vendar ni Inksus, temveč krščanska dolžnost. Ni prav, da župan zahteva od mene štirideset mark, ko dobro ve, da jih nimam." Stari očka je trepetajoč dvignil roko v potrdilo svojih besed in se s tresočimi se nogami o-potekei po sobi. 4'Da, gospod Sajler," ^ odgovoril stražnik in sočutno gledal, že razumem. Taka žival Stari očka Sajler svojim Fi-epada k družim. Toda za pse,] laksom, — že cela večnost je ki žive v sobi, se mora plačati minila, odkar so ju zadnjič vida vek, taka je določba. Po- deli. Marsikdo je nosil'k nje-mi.^rte, nagta smrt tudi ni ta- mu čevlje, govoril z njim, se ša-ko huda. Ne morete obdržati lil, politiziral. Toda revmati-psa, to ne gre, na noben način.lzem mu je iabil kladivo iz rok, Preveč psov imamo v mestu, in) kvečjemu je še čepel ob sose-n«a seji so sklenili, da moramo I dovem čebelnjaku ali pa krev-■ nastopati strogo, da strogo .. .jsal s palico med gredicami. Sicer moramo zarubiti. Mi smo Danes so ga vsi pozdravljali in stari znanci — aato mi tega ne kimali a ni se pusti-l zadrževati,' ka je bil jasen in pokojen, smete zameriti, očka . . . Stražnik je zmajal z glavo in odšel. "Sedaj je stvar retena," je mrmral starček, "sedaj je stvar resna, Filaks." Odprl je v^žna. vrata, Filaks je pritekel v sobo, skušal je skočiti na svojega gospodarja, a njegove stare, okorne noge so mu odpovedale. Starček je odprl omaro, in izvlekel zavezano skrinjico, s trepetajočimi prsti jo je odvezal. Streteol je predse kupček srebrnih novcev in štel; "Osemnajst, dvajset, eno-indvajset... ni dovolj, Filaks, to naj bi bilo za največjo silo, ako bi zbolel." Pes je drgnil svojo glavo ob starčkovo nogo,- "Da, stari Šved, misliš, da ni tako hudo. Vsi moramo odstopiti, ako pride naša ura. To. da midvia se bova kmalu zopet našla. Seveda, Filaks, seveda. Tako je življenje na svetu!" Pobožal je psa po ušesih. "Odkar ni več nase mame, nama življenje ni lahko, kaj ne ? Takrat, ko je naše čevljarstvo uspevalo, tedaj je bilo lepo pri nas, vladalo je zadovoljstvo in veselje. Vsak dan pet, šest parov podplatov, onih malih kiparij sploh ne štejem. Vsak teden je bila svinjska pečenka na mizi, kaj ne! Da ti «e še dobro spominjaš kosti,n ^ , » _ ... . . to verjamem. Nič nisva poza- ■ TJ* treba preskrbeti si tudi tako- ODGOVOR: Zavoljo "prvega papirja" zadostuje, da morete dokazatf, da ste živeti v Združenih državah neprenehoma vsaj od 29. junija 1908. Da to dokažete, bi vam pomagalo, ako imate kspke stare davčne pobotnice, bafJcne knjižice, stara pisma -stane zakon, boste v stanu legalizirati svoje bivanje in zaprositi za svoj *'prvi papir." Povratno dovoljenje ni potrebno za izlet v Kanado. VPRAŠANJE: Nameravam obiskati neke sorodnike v Ka-nadi. Imam identifikacijsko ^ ^ spričevalo,'ki sem ga dobil od priseljeniške oblasti ob svojem legalizacijo svojega bivanja na 'podlagi svojega prvega prihoda v 1. 1918 ali pa moram pokazati svoj zadnji povratek iz inozemske luke v letu 1922, da-si sem vedno bil na ameriških ladjah! ODGOVOR: Velika razlika je seveda, kaki datum naj se smatra kot vaš poslednji pri- L. Ganghofer; Grad Hubertus .:: Roman :: 171 '"Neumnost!" se je zarezal grof Egge. "Dajte milnir z mestnimi mazači! Popolnoma se zanesem na vais, da mi boste spet gladko opazili moje oči!" Podobno je -nagnal tudi Frica, ko ga je :vpru-* ■?il: "Ali ne bi sporočil milostni 'kontesi, da se >vetlost ne počuti popolnoma dobro." "Da se mi 'ne predrzneš!" je odgovoril. — Tboga naj se nemotena jnaužije tam doli lepih Ini, da se mi bo zdrava na telesu in duši vrnila nazaj na Hubertovo! Drugi naj se nihče ne brisa zame. Ce se predrzneš hi sporočiš kaj v Mo-lakovo, te vržem iz hiše." Bolniku je stregel stari Moser; grof Egge ni trpel nobene ženske v svoji bližini*. Tudi je z [imeti pri sebi." ('ez čas so zvonovi utihnili. Tega popoldneva je bila -v jezerski točilnici renc, kakor prvikrat, nemo in steklenih oči za svojim kozar-3t-m. Mali ga ni več opominjala, inaj gre < lomov. Ko je zazvonilo zdravomarijo, je vstala in brez besede odšla. Že je -nameravala zaviti na domače dvorišče, ko .jo je poklicala soseda: "Mali, ali si tit" "Da. soseda." "Pojdi malo sem j Ančica te venomer kliče.'1 Mali -se je prestrašila. "Sveta nebesa, pa n* la bi bil otrok bolan?" "Ne, zdrav je, da nič bolj. Toda tebe hoče Moser jem lahko klepetal o lovu, o "prekleten,-gnezdu" v Previsni steni in o petelinih. Ti pogovori so trajali domala ves dan. Kadar je pa imel grof Egge takega besednega lova dovoij, mu je snel s stene Moser gamzje roglje. Grof Egge je potipal lobanjo in krivine, skrbno premeril s pestjo dolžino im razpetost rogljerv in potem ugibal, katerega leta in kje je ustrelil U ga kozla. In je ^skoro vedno pravilno uganil. Ali je pa poslal iMoserja iz sobe, sedel k železni omari za mizo in odprl predale z dragulji. Potem jih je otipaval in (prešteval. Pri tem po-?lu ni trpel Moserja nikoli poleg sebe. Ko je sedel nekoč tako v naslonjaču pred o hod, kajti po zakonu, ki je še ^^ ^ pri ^rkvi zazvonilo, kar ga je, kakor v veljavi, morejo legalizirati svoje bivanje le oni, ki so prill i nezakonito pred dnem 3. .junija 1921. V svoji prošnji za registracijo (Form 659) nave se je videlo, neprijetno dirnilo. "Moser!" Stari puškonosec je prišel v izbo. "Ostani pri vratih! Vprašal bi te rad samo, difte svoj prvi prihod leta 1918, zakaj sedaj zvoni?" ob enem pa poveljte, da ste "Nekega otroka pokopavajo, kasneje potoval do inozemskih = "Čigavega?" pristanišč. Je prav mogoče,' da vam v vašem slučaju dovoli- li legalizacijo bivanja. Državljanstvo in WPA zaposlitev. VPRAŠANJE: Ali je res, da bo \VPA odpustita vse ne-dr-žavljane? ODGOVOR: V zmislu zakona (Federal Relief Appropriating j povrnil s priseljeniško tion ActK kot ^ je kongres vizo. Kake dokumente treba prejel, inozomci, ki so tukaj mi v to svr)io? ODGOVOR: Veljaven zemski pa^ort, poročni list, nezakonito, kakor tudi inozem-ci, ki nimajo '* prvega papirja'' ne morejo biti zaposleni od rojstni list in policijski izkaz wpA in ako ^ bm (lo ^^ dobrega obnašanja so poglavit- m0raj0 bjti 0dpu^čeni. Kar se ni dokumenti, da se predložijo ti so tbti kvalifici- . _ A a . rani za work relief, ali pred-Skoraj 50 let v Ameriki, ne |nogt treba dajati yojl^m vete- ranom in ameriškim državljanom, ki so v potrebi. more pa dokazati svojega prihoda. VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene države 1. 1888, O 7 O R bilo vseh teh omejitev. Leta 'Bruckjnerjevega. Zdaj je uboga para izgubil že drugega. Davica! Da, saj pravim: vrat in oči sta dve natančni reči. Vrat pri otrokih, oči pri nas starih ljudeh!" "Norec!" je zarentačil grof Egge in prijel za obvezo. "Bruckner? Ali nisi pravil, da je 4hodil'?" "Da, gospod grof! Tudi se nisem motil takrat, A zdaj, mislim, je čist. Zdaj ne hodi več.' "Tako? Pojdi ven in zapri vrata! Trd"« «ia hom čul. — Ne pronesem prepiha." Mali se je potolažila in dobro ji je delo, da je otrok tako navezan nanjo. Vendar ni takoj privolila. "Ne upam si prav, mogoče imam na olleki še kaj strupa.'.' "Obleci moje krilo in jopico." S tem je bila Mali zadovoljna. In potem jo . edela v kamri pri otroku, ki je svetlo gledal in bil živo zdrav. Pregnanstvo mu je storilo očitno tako dobro, kakor mestnemu otroku letovišče na deželi. Bilo je že devet zvečer, ko je Mali položila o-^roka v posteljo in se poslovila od sosede. — "Tisočkrat ti hvala! Nikoli ti ne pozabim, kar si dobrega storila otroku!" "Kaj peki govori*! Pojdi raje domov. Potrebna si spanja!" "Da, soseda, res sem trudna Toda jutri po-iiiijem vrata in okna in pokadim vso -hišo. Prej ne vzamem otroka domov. In ljubi Bog bo pomagal. Saj morajo vendar tudi za nas priti še dobri dnevi!" Ko je stopila Mali na dvorišče, je videla, r»a so okna razsvetljena. "Hvala Bogu. je že doma. Dozdaj se gotovo se ni opil." < POkrižala se je od veselja nad tem dobrim znamenjem. Toda ko ,ie odprla vrata, se je tako prestrašila, da ji je "tisa kri zledenela. Bruckner je stal pri mizi, pokrit, z nahrbtnikom ni plečih, in je iz umazano krpo snažil staro pu-?ko. "Lorenc!" DALJE FHIDF, biila, Filaks." Pes je gledal in prisluškoval. "Kako je bilo lepo, ko smo se ob nedej$h popoldne spre- zvani permit? ODGOVOR: Z vsemi onimi dokuihenti, ki jih imate s seboj, sem "(prvi papir", ki sem ga izgubil. Sedaj, ko sem zopet zaprosil za nov "prvi pfftir", mi pravijo, da ne morejo najti zapisa o mojem legalnem prihodu in aato ne morem jaz, ki sem 69 let star, dobiti starostno pokojni- hfljali po polju. Otroci so tekli ni vam treba permita — pod j no. Kaj naj storim? ZAOSTANKARJI Vsak, ki mu je potekla naročnina, je dobil opomin. Vpoštevajte številke poleg naslova in poravnajte, da nam prihranite stroške. Uprava. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. NaroČite jo Že vi. "Naši Kraj T Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tiskp na dobrem papirju vas stane — •i. KNJKjARJfA "QJ-AS NARODA 216 WEST 18th .i. ^ ' V ,T, NEW. YORK LI 1 1 ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati" Vinetova", idtalnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji potitf> 11 ■ ' il to SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU I I |Z BAGiiADA V STAMBfJL •3 ' ' ' 4 knjige, • Ani. <21 Vsebina: Smrt Mohamed Amine; brinu amrtl; Ne bega t Oorope; Dralta En Ntc -Mf ' : PO DEŽELI BRIPETARJEV VwWn»: - Bret* Aledilje; Kote Ob Varderjo ▼ eoteakl; Mlrfdlt; LM : v .it.-.. "WIS ftP" U Mfe • tUkMri, MM t r VeeWntr-'-uf t ; , jaaU«Ml; lome ieter; Ne >ledo; »mf mMtt neepieti; Alreeden; V treh deUb arate; iUhtfftlee) He lorn; Spet na dirjma aapado; Dedi« ? GOBAH BALKANA 4 knjige, a ritkami, 576 tirani Veehina: KoraC 9lmen; Zarota s saprekemi: njaku j Mohamedanaki svetntk Cm __________LM WINBTQ? • U knjig, ■ eUkaaO, 1W» etrad Vsebina. Prrikrat na divjem iapedn; Za HvIJenJ«; NBo-0, lepe Indijeaka; Prokleetro elata; in detektiva; Med Komand In Apefil; Ha nevernih potih; Winnetovov roman; Sana Bar; Pri BTomanOh; Wlnnetora emrt; Win* netore oporoka Ž U T I ' 4 knjige, s slikami. M7 straal Vsebina: Boj i medvedom; Jama draguljev; Kan-- Cno —; Bih. In njegova poiiednja pot . * SfefoSt? jgh te jih jji tLiU ■ . -Ml* ■ ' .. U - r ' J"';;: A -'■'"i'.':' ' . ! i'?", 'V ' NaroČite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glasi l31*W**l8thStrtet 21.6 We^t i New York, K Y. ..... C. t- • t'' 1 5 " -i •• -t:..- ■ I;7 l \ i f*. e klol™kp- Prof. F. H. Sedaj ji je žal, da je velikodušno poplačala nekaj Rvnovih ^f01? ,z »topoloskeRa dolgov. Toliko časti bo menda še imel, da ji bo znesek vrnil ? , ,Ce . Tomaža / Ko vse premisli in preračuna, se prepriča, da nima nika-' donu pa •mish (Iru-a,V- /e kega vzroka, d«. bi obupala, in da ji ni bilo treb« "delati" V .et opazujem znatno kakor je oče od nje nizkotno zahteval. ' "anje prostora med ušesno od- S hladno trmo gre v njegovo sobo, da se od njega poslovi' in tem™om P™*1 "Cas je, papa, da grem. Vlak se odpelje v nol urc IParsons. Povpre<-na mera se Bodi zdrav! Pozdravljen!" * |Je Pa se ^J spremenila, če Nobenega občutka ni v njenem hladnem glasu brez duše Pr5.™rjam velikost glav svojih /Uudvik Asdienbach del>elo gleda olepotičen obraz ki v naj -lslh stmlHntov Prod 10 in svoji smejoči se praznoti ne izda nrkakega občutka, nikake lotl s scdani1,ni- Vso kaž('' misli. In vsak prisrčen očetovski čut mu odpade — ne, to l °°sta-|a rloV(';ka "lava nadmoderno, nališpano bitje ni njegova hči — tuja k^t naj- ««jn bolj tuj človek se mu zdi! Tudi tovarnarji čevljev so n- 4'.Prosim, vzemi —" pravi hladno ter ji ponudi pismo Petsto mark. Uredi si! Mislim, da bo zadostovalo, do-' kler ne najdeš kake službe. Potem pa mi boš sporočila.'*! Frida malomarno vtakne pismo s kratkim "hvala" v' ročno torbico iz prave krokodilove kože. Frida zategne usta v zaničljiv smeh. "Našla službo!" Kako to zveni. Kot bi bila konto ristmja ki se mora truditi za službo! Ljubljene cunati s cisto drugačnimi merami za deklice in dečke kakor pred 10 leti. Otroci so večji, toda bolj stoki. Zanimivo je pa, da je pri dojenčkih nasprotno. Pri odraslih postajajo večje glave in noge, dečki in deklice od G do 12 let so vifšjih postav, dojenčki imajo tudi večje glave in ude, dočim se okostje v splošnem krči. Znanost pravi k temu, da nastajajo v zadnjih 10 letih iz-premerribe v proporcijah človeškega okostja. Učenjaki domnevajo, da se je zadnja leta bistveno izpremenila prehrana človeka, da je posvečena večja pozornost vitaminom in zato so nastale iz premembe v žlebih. ki do gotove dobe regulirajo rasyelesa. Razen tega GROB KRALJA LJUBEZNI IŠČEJO, Pustolovec ljubezenskih do-godivščia Jakolb Casanova je bil v zadnjih letih svojega življenja arhivar grofa Waldstei-lia v Duhcovu na Češkem. U-mrl je 1.1798 in so ga pokopali v kraju njegove smrti. Natančnega počivališča nemirnega dona Juana pa še.danes ne poznajo. Eni pravijo, da ležijo kosti Casanove v grajskem parku, dragi trdijo, da so pustolovca pokopali na pokopališču sv. Barbare, ki so ga pred 46 leti tudi spremenili v pank. Na pokopališču sv. Barbare stoji kapelica, na kateri stoji stablica z napisom: "Jakob Ca-santva, roj. v Benetkah 1725, umrl v Duhcovu 1798." Oba kraja, kjer baje počiva Casanova, so že večkrat natančno preiskali, posebno na pobudo iz nastane po določeni dobi inten- Italije. Beneški rojaka "kralja zivnejse delovanje žlez, ki vpli- ljubezni" bi namreč radi pre-' "Ne mislim, da te bom še kdaj nadlegovala. Veše ne maram prikrajšati." Oče zaduši otfer odgovor, ki mu je bil na jeziku. V resnici je bilo brez vsakega pomena, da bi ji še rekel kako besedo. 23. POGLAVJE. Frida je odpotovala. Ludvik Aschenbadh gre v sobo, v kiateri je grof Ecker -bral časopis. V kotu pri okuu ima zelo udoben prostor, od koder vidi tudi na ulico. Vročih lic in z veselim nasmehom mu sedi Desa nasproti, v rokalh držeč pismo, v naroč/u pa košarico krasnih rdečih vrtnic; jutranji pozdrav njenega ženina. Deša skrbno pogleda v stričev resni obraz. Ljubeznivo gotovili, da postajajo ženske noge daljše, in širše kakor so bile pred 10 leti. Ženski čevlji št. 4, nekoč ponos elegantnih žensk, so skoraj izginili iz prometa. O podobnih izpremembah govori tudi oblačilna industrija zlasti pri otroških oblekah. V zadnjih 4—5 letih je treba ra- vajo na delovanje možganov. Kakšen bo človek okrog leta 2000? Al i bo imel veliko glavo roke in noge, telo pa majhno? Moderna veda o hormonih je že tako napredovala, da bo lahko preprečila večje izprememhe v človeškem organizmu. Zato se nam ni treba bati, da bodoči človek ne bo imel zob in las, čeprav so učenjaki ugotovili nagnjije telesa k temu, da bi postali zobje sčasoma odveč. Potem bi izgubjli tudi lase, kajti med zobmi in lasmi obstoja neka posebna, še ne do-gnana zveza. Tudi tu poseže najbrž vmes veda o hormonih ki preprečuje z injekcijami izpadanje las in zob. Veda naj bi torej obvarovala človeka usode, da ne 1h> hodil v letu 2000 po svetu kot strašilo brez. NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opashno, da so fte precej ▼ nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki m hočejo pridružiti tema ali onemu izletu, misli, da se morajo i isto grapo tudi vrnili. T« tii pravilno. Izlete m pripravi samo za tja in rieer sato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in Imajo s tem več zabave. Za nazaj st pa vsak sam uredi, kdaj jo zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa ie ve«, te je potrebno. Torej ima vsak izletnik eell dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil ■ istim parnikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, te izbere parnik, na katerem stane vožnja v«* Zahteva se samo, da izbere parnik od iste parobrodne dražbe ko« je bU parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne lista za dve leti, nedriavljanl pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem Imeti tudi povratno dovoljenje, Id M izda tudi samo za eno let«. Pa tudi ti potniki imaio nrlliko, da si svoje potne liste podaljšajo In ravnotako povratno dovoljenje, te Imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takoj zajamtijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij In julij m ie skoro vsi prostori oddani. Na parnikih, ki m debelo tiskani, se vrše izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. nesli kosti največjega dona Juana vseh časov v domovino. Zato so zdaj vnovič začeli kopati in iskati grob Casanove. Identifikacija baje ne bo težka, saj pravijo, da imajo natančne podatke o njem. Casanova je bil visok 170 cm. Na smrtni postelji so bile čeljusti pustolovca brez zob, desna roka pa kaže v nadlehtju poškodbo, ki jo je dobil v nekem dvoboju. Lobanja Casanove se odlikuje lo. avgusta: po posebnem čelu in bo tudi pomagala raziskovalcem pri ugotavljanju, je li prava ali ne. KRETANJF. PATtt 1KOV - SHIP NEWS 3. avgusta: liri'men v Bremen 4. avgusta: Aquitania v Cherbourg Nonnandie v Havre R. avgusta: De Grasse v Havre 7. a vgustr: Rex v Genoa URADNA CENITEV POLJUBA. Med poljubom in poljubom je velika razlika. Nekaj drugega ji* pa uradna cenitev po- m^U 11! !JKlr M! 11 i':. i U: ^ U! Ikl 1 i I li ill' v^fŠT .V \KOMITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI opazuje in ravno stopi na njegovo pot, da jo mora videti. Skoro prestrašeno počivp: njegove oči na paru rjavih dekliških oči, ki ga naravne u drže Be predno pa se more v po-, zdrav odkriti, ga poredno rdeče pobavarna usta že nagovore: '•'Glej, glej, baron dr. iSoralu! Kako presenečenje!" Milosti ji va gospica--" Prisiljeno mora prijeti za ponudeno mu roko. Nobeno drugo srečanje mu ne bi bilo tako neprijetno, kot to. "Ali hočete kam odpotovati, milostljiva gospica!" "Ali moram .vsakikrat odpotovati? če sem na železniški postaji?" odgovori z nekako nejevoljo jo poboža po njenih nežnih licih, pri tem pa občutfkako"se °(1?fOVOriT35 nekako "^oljo. "Vprašala sem za nipimvp r«t« ______c.,%- . , 5t zel^nisko zvezo v Lugano njegove roke dotaknejo njene ustnice. "Ljubi, ljufoi stric--" Sliši tudi njen glas: odgovori na njegov* "No, ali ti je tvoj Rolf pisal!" jo vpraša. Ker ji Fridc ne omeni, je vedela, da tudi njej ni trcba omeniti sestrične. O, videla jo je, ko se je odpeljala — nobenega uogleda ni imel« več Hko časa bom tam ostal. Mogoče bom mogel tako urediti, da pridem po vaju v Monakovo in se bo. mo «knpaj peljali domov." D«a je vsa srečna. Se isti dan pi*e Rolfa, da bodo pri- U Djej Je Slhl° k njemu - da ^a zopet vidi, da se bo "popet mogla pritisniti na njegove prsi, da bo zopet slišala —Tov mehki, nežni glas _ ka>ka blaženost'__ Baron Rolf Soran nestrpno čaka svojo nevesto. Zelo V fiMi y?1 VOSi&j[ ~ tako 2&odai' da vrata še ni-» "dprta. Hqd<£ gpri in doli, pogleduje na uro — kako . P0®1*« KtoKfe na ari, tako leno, da se mu tdi pet ^ & mlada tem h 4?3je ča&a w mogoče se jx'ljem tudi v Trst. Na vsak način bom za nekaj časa Nemčiji obrnila hrb«>t! Vi, gospod doktor, pa tudi ne izgledate kot bi hoteli odfmtovati — izgledate, kot hi pričakovali svo.jo ljuln) Vešo! Zakaj me tako začudeno gledate? Ako v»m, koga čakate? O, gostu pod doktor, to je vendar lahko uganiti, ako vas kdo vidi —'* . se smeje Prida in Sorau proti svoji volji aardi. "Ali vam •o smem n^kaj pripomniti kot sorodnica, ki sem vam postala, ker se mislite poročiti z mojo sestrino — svojo nestrpnost in zaljubljenost zelo jasno kažete, gospod bratranec!" In zopet se glasno smeje, tik pred njegovim obrazom, da mu šine vsa kri v obraz Kaj si upa Frida Asehenbachova ? Ali so JO že zapustili vsi dobri duhovi? Skoro vsiljivo ga gleda ko govori dalje: (Konec prihodnjič.) zob in brez las, seveda, če to !ju!'a' kfjt/ ,tu w,rilo,"a fmo takrat ne bo pomenilo ideala l,U'b ^ tak' T{) ^ I (o pripadla oni e Grawe v Havre 25. septembra: Champlain v Havre Kex * Genoa 5 27. september: Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen 29. september: Berengaria v Cherbourg Normandie v Havre i 25B5EH5 vaZno za naročnike Polee naslova Je it*vidno do kdaj imate plafeano naročnino. Prvr fitH"«lK»t i »omeni mesec, druga dan ln tretja pa :eto. Da nam prihrani«! nepotrebnega dela In stroftkov. Vas prosimo, da skuflate naročat-bu piavoCasnc poravnaU Pofiljite naroCnlno naravnost nam aU Jo pa plačajte naSemu Mstoi-niku v Vasem kraju ali pa kateremu Izmed eastopikuv, kojih Imena so tiskana i debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj nagih rojakov naseljenih. večina teh zastopnikov lma v zalogi tudi koledaiue ir irratike; če ne jih pa za vas naroče. - zato obiščete zastopnika, če kaj potrebujete _ KITAJSKA ARMADA V SEVERNI KITAJSKI CA L1FORN J 4.: San Francisco, Jacob Laushia COLORADO:. Pueblo, Peter Cullg, A. SaftM Walsenburg, M. J. Barak Vojati kitajske 29. armade, ki branijo Peiping pred Japonc i. 29. armada je najhrabrejša, . in v njo polaga general Kaj-Šek vse svoje ppanje. INDIANA: Indianapolis, Vir. Zap—Bi. ILLINOIS: Chicago. J. Bevčlč, J. Lukanlcb Cicero. J. Fabian (Chicago, Cb we in Illinois) Jollet, Mary Bamblch La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Apgnstln North Chicago in Waukegar. a! t ihias Warsek j MARYLAND: i Kitsmlller, Fr. Vodopiveo ■ ! ; MICHIGAN: j Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Cblsbolm, Frank Goole Ely. Joe. J. Peshel Eveleth, LouU Gouie Gilbert, Lonla Vessel Hibblng, JoL.1 PovJie Virglna. Frank Brvaticti V.ONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW TORE: Oowaada, Eari MM* JQlfffi OHIO: Barberton, Frank Troaa Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kart-linger. Jacob Resnlk John Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KivaH Yonngstown, Anton Klkel] )R^GON: Oregon City, Ore^ J. Kobiai PENNSYLVANIA: Bessemer, John JevniklT ^ Brougbton, Anton Ipavee Conemaugh, J. Rretovee Coverdale ln okolica, Mrs. Ttana Rupnik Export Lonls Snpaaill Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaarin Greensburg, Frank Novak H jmer City, Fr. Ferencb k Johnstown, John Poiantz Krayn, Ant. Taulelj Lnxerne, Frank Ballocb Midway. John Žnst Pittsburgh ln okolica, Philip Progar »'iillip Progar Steelton. A. Hren Turtle Greek, Fr. Sefcifrer West Newton, Jowph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West A Ills, Fr. S»«fc Sheboygan, Joseph Kake« WYOMING: Rock Springs, Lonls Dlaanrndvllle, Joe RoUcb