GLASILO - I^^^ISTICNE MLOmEGA LJUDSTVA LETO XXVI. ŠT. 17 PTUJ, 10. MAJA 1973 CENA 1 DIN TGA - IMPOL zdaj zares Na pobudo medobčinskega sveta ZKS Maribor je bil v četrtek, 3. maja 197 3 v Mariboru razgovor,, ki so se ga udeležili vodilni predstavniki uprave in družbenopo- litičnih organizacij TGA ,,Boris Kidrič' iz Kidričevega in IMPOLA iz Slovenske Bistrice, predsednika obeh občinskih skupščin, sekretarja komitejev ObK ZKS in predstavniki ekonomskega centra Maribor. Predstavniki obeh velikih delovnih kolektivov so povedali, da so že več let prisotne težnje o združitvi proizvodnje in predelave aluminija v eno podjetje. V ta namen so bile imenovane posebne komisije, ki so zbirale podatke in preučevale možnosti večje uspešnosti ekonom- skega razvoja obeh kolektivov v združenem podjetju. To gradivo bo tudi dobra osnova za pripravo celovite študije, ki naj bo podlaga za razpravo v obeh kolektivih. Na posvetu so se konkretno dogovorih in časovno določili naloge, ki jih je treba opraviti, da pride do združitve. Tako bodo do 30. junija letos, v sodelovanju z EC Maribor napravili celovito študijo o gospodarskih prednostih združitve. O njeni vsebini bodo potem podrobneje razpravljali v obehf kolektivih in s tem seznanili vse delavce, če hočejo, da bo referen- dum o združitvi v obeh kolektivih uspel. Čimprej morajo v obeh delovnih organizacijah oblikovati, v skladu z ustavnimi dopolnili, temelj- ne organizacije združenega dela in opraviti še več drugih nalog. Ce bo vse to opravljeno tako, kot so se dogovorih in če bodo delavci v obeh kolektivih spoznali nujnost povezovanja za hitrejši ekonomski napredek, obs^ajo realne možno- sti, da bodo z novim letom že začeh poslovati kot združeno podjetje. S tem pa ne bi zaprli vrat še drugim delovnim organizacijam, ki bi se jim želele pridružiti v interesu lastnih in skupnih gospodarskih in tehnič- nih prednosti. Razgovor v Mariboru pomeni uresničevanje tistega, kar so naši vodilni tovariši iz republiških organov že večkrat ptiporocali. Med drugimi France Popit, predsednik CK ZKS, ki je 22. februarja letos obiskal Ptuj; pa tudi predsednik IS S RS ing. .Andrej Marine je v svojem govoru na nedavni svečanosti v Kidričevem dejal: ,,Želimo vam, da se v skladu z možnostmi, ki vam jih daje nova ustava, integrirate v Sloveniji in Jugoslaviji." F. Fideršek. PTUJ JE SLAVIL SVOJ PRAZNIK Letošnji četrti praznik krajev- ne skupnosti Ptuj - 8. maj - dan osvoboditve Ptuja, je minil v delovnem, vendar svečanem vzduš- ju. V okvir praznovanja so spadale tudi prireditve v nedeljo, 6. maja. Na ta dan je bilo v Ptuju živahno, kot že dolgo ne: tekmovanje ekip prve pomoči, tekmovanje gasilcev - moških in ženskih desetin, zbor radioamaterjev, sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, sprejem lo- kalnih in zvezne štafete mladosti in popoldne še I. republiško prvenstvo v kartingu. Na sam praznik, v torek, 8. maja 1973, je bila ob 17. uri v dvorani Narodnega doma v Ptuju slavnostna seja sveta krajevne skupnosti v počastitev osvoboditve mesta Ptuja. Seji so prisostvovali številni pred- stavniki družbeno-poiitičnih oiganj- zacij občine in krajevne skupnosti Ptuj, gospodarskega in kulturnega življenja. Predsednik sveta krajevne skup- nosti Lojze CENC je v govoru na slavnostni seji obudil spomine na težke dni okupacije in nacističnega terorja v Ptuju, opisal je razvoj NOB v ptujskem okolišu ifl. podrobneje orisal potek osvoboditve, ko je mestni odbor OF postal prva oblast ljudstva v Ptuju. V nadaljevanju je obširneje govoril o delu krajevne skupnosti in o izvršitvi prvega petletnega programa iz krajevnega samoprispevka ter o pripravah na.še obsežnejši novi program, katerega •uresničitev nujno terja ponovni samoprispevek, ki postaja nenado- mestljiva oblika financiranja skup- nih potreb občanov. Na seji so imenovali dve del^aciji, ki sta položih 4 vence na spominska obeležja herojev Jožeta Lacka in Dušana Kvecka ter na grobnico padlih borcev na mestnem pokopa- lišču. Po slavnostni seji je bil zanimiv, dobro pripravljen in zrežiran kultur- ni program, ki so ga pripravili profesorji, izvedli pa dijaki gimna- zije Dušana Kvedra, ob sodelovanju tamburaškcga orkestra DPD Svo- boda Ptuj. Program je obsegal obširen recital ,,0d kmečkih puntov do slovenske državnosti". F. Fideršek Štafeta rnladosti v Ptuju v nedeljo opoldne se je na ptujskem trgu MDB zbrala množica občanov, ki je želela sprejeti in pozdraviti nosilce lokalnih in zvezne štafete, ki je nosila pozdrave naših narodov predsedniku republike Josipu Brozu Titu ob njegovem bližnjem 81. rojstnem dnevu. Štafeto mladosti so na svečani tribuni sprejeli predstavniki vseh družbeno političnih organizacij naše občine, skupno s predstavniki naše garnizije. Pred prihodom zvezne štafete mladosti je bil sprejem lokalnih štafet: gimnazije Dušana Kvedra, ESŠ, Kovinsk^a šolskega centra, Mercatorja, osemletke T. Žnidarič, ki je prinesla pozdrave v imenu vseh osemletk v občini in združene štafete PP'in Sigme, kije prinesla pozdrave predsedniku republike v imenu vseh delovnih kolektivov in organizacij. Zvezna štafeta je zapustila Ptuj okoli 12.30 ure, nakar je nadaljevala pot proti Spuhlji, Markovcem, Gorišnici in Ormožu. TEREZIJA FRIDL, MLADINKA AKTIVA MERCATOR JE PONESLA ZVEZNO ŠTAFETNO PALICO IZ SVECANE TRIBUNE V PTUJU PROTI SPUHLJI Pq^q. Langerholc Vezi med Ptujem in Krapino v okviru 12. srečanja bratstva in prijateljstva sta se sestala v ponedeljek dopoldne v Krapini politična aktiva občine Krapine in Ptuja. Pogovarjah so (Kor.ec na 2. strani) Pobtična aktiva krapinske in ptujske občine pred spomenikom Ljudevitu Gaju v Krapini do nedelje, 20. maja 1973. Polna luna bo v četrtek, 17. maja, ob 5.58. NAPOVED: Okrog četrtka, 10. maja, bo nastopila ohladitev, 2ato bo vreme spremenljivo. Od nedelje, 13. maja, do nedelje, "0. maja, bo lepo vreme, bodo pa večkrat kratkotrajne plohe. Ledeni iiožje ne bodo povzročili slane. Alojz Cestnik 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 10. maja 1973 OTVORITEV AVTOCESTE NA BOC SLOVESNOST V OKVIRU PRAZNOVANJA 27. APRILA IN 1 MAJA Prebivalci občine Slov. Bistrica so letos skupno proslavili 27. april, ustanovitev OF Slovenije in 1. maj praznik vseh .delovnih ljudi na Boču pri Poljčanah. Kljub slabemu vremenu, ki je motilo začetek proslave, se je pred planinskim domom Milavž na Boču zbralo okoh 600 ljudi. Med gosti so udeleženci posebno prisrčno po- zdravih prvega predsednika OF Slovenije Josipa Rusa in Stjepana Šauberta, predsednika republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva Slovenije. Med udeleženci so bih najvidnejši predstavniki gospodarskega in družbeno-politič- nega življenja bistriške občine. Slovesnost se je pričela z otvoritvijo avtomobilske ceste ob 9. uri. Nova cesta v dolžini okoli 5 km skozi bogate gozdove je plod velikih prizadevanj in vlaganj Planinskega društva Poljčane. Vehko zaslug za njeno zgraditev imajo tudi pripadniki JLA ter nekatere delovne in družbeno-politične organizacije kakor tudi skupščina občine Slov. Bistrica. Prvi so po novi cesti zapeljali tekmovalci drugega rallya Boč 73, ki je ta dan imel start in cilj pri planinskem domu na Boču. Osrednja slovesnost pa je pričela nekaj minut po napovedanem času, ob 11. uri pred spomenikom NOB pri planinskem domu na Boču. Slavnostni govor o pomenu obeh praznikov (27. aprila in 1. maja) je imel predsednik RO sindikata industrije in rudarstva Slovenije Stjepan Šaubert. Za tem pa je 55edsednik občinske žirije za podelitev priznanj OF skupno z Izvršnim odborom OK SZDL Slov. Bistrica podelil priznanja OF za leto 197 3 petim občanom bistriške občine. Ob tej priložnosti so razglasili tudi končni vrstni red tekmovanja rally Boč 73. VH Karting Ptuj 75 - 5000 gledalcev ^ Največjo pomladansko špottno prireditev v Ptuju si je ogledalo okoli 5.000 gledalcev, ki so ob lepem sončnem nedeljskem popol- dnevu bodrili in navijali za trideset udeležencev ptujskega prvega repub- liškega karting prvenstva vtem letu. Na tekmovanje so se prijavili posamezniki in skupine iz Kopra, Vrhnike, Bleda, Celja, Ljubljana- Moste, Maribora in Ptuja. Prijavljeni tekmovalci iz Ilirske Bistrice na start niso prišli. Tekmovali so v treh skupinah in sicer v juniorski in članski skupini do 100 ccm in v skupini do 125 ccm z menjalnikom. Juniorskega tekmovanja sta se udeležila samo dva tekmovalca in sicer Borut Valter iz Kopra, kije bil prvi in Pavle Pezdirc iz Ljub- Ijana-Moste, ki je zasedel drugo mesto. Oba sta za sodelovanje prejela diplome, ker pokalov zaradi nepopolne udeležbe niso podelili. V kategoriji do 100 ccm brez menjalnika so med člani dosežene naslednje uvrstitve: 1. Ludvik Turk, Vrhnika 50; 2. Robert Benijgar, Koper 46; 3. Milan Muhic, Moste 42; 4. Miran Novak, Vrhnika 40; 5. Dušan Korošec, Ptuj 39; 6. Branko Grošelj, Vrhnika 38 točk. Ptujčan Uroš Langerholc je v tej skupini zasedel osmo mzsto, skupno pa je v tej skupini tekmovalo 16 udeležencev. Razen pri prvih treh uvrZčenih se je pri vseh ostaUh opazilo, da so imeli težave s svojimi vozili, ki niso in niso hotela dovolj močno pospeševati, *ako, da se je že po prvem krogu vedelo, da bodo zmagali prvi trije, ki jim vozila niso delala preglavic. Prvi trije uvrščeni so prejeli pokale, ki jih je podelil ptujski organizator tekmovanja, na- slednji trije pa diplome za sodelo- vanje in dosežen uspeh. V najbolj zanimivem tekmovanju, v skupini do 125 ccm z menjalni- kom so tekmovalci zasedli naslednjo uvrstitev: 1. Viktor Cvetko, Ptuj 50; 2. Viktor Pislak, Ptuj 46; 3. Mirko Živec, Moste 42; 4. Rene Glavnik, Maribor 40; 5. Karlo Bužan, Koper 39; 6. Jože Pezdirc, Vrhnika 38 točk. Viktor Cvetko si je zraven pokala prireditelja priboril tudi nagrado ptujskega trgovskega podjetja IZ- BIRA, ki je bilo pokrovitelj nedeljskega kartinga. Ekipna razvr- stitev pa je naslednja: 1. AMD Ptuj, 135; 2. AMD Vrhnika, 128; 3. AMD Ljubljana-Moste, 121; 4. AMD Koper, 119 in 5. AMD Maribor, 73 točk. Nedeljski karting je bil zanimiv, tekmovanje se je odvijalo po programu, pohvala gre odlično organizirani redarski službi ob tekmovalni stezi, ki je bila na prostoru ptujske avtobusne postaje. Morda je treba pripomniti, da gledalci še vedno neradi plačujejo simbolično vstopnino in se ne zavedajo, da s tem podpirajo razvoj tovrstnega športa pri nas, ki ima vedno več simpatij, zraven vsega pa je postal nekovrstna turistična zanimivost našega mesta, kajti ptujska karting proga sodi med najlepše in najbolj pregledne v Sloveniji. Morda bi bilo gledalcev še več, če v Ptuju ne bi bilo hkrati še nekaj drugih, po vsej verjetnosti nepotrebnih prireditev za ta dan, kot so bila: tekmovanje gasilcev, tekmovanje ekip prve pomoči in nekaj športnih tekmovanj. V Ptuju je bil ob tem času, to je v opoldanskih urah sprejem Titove štafete po njej pa Karting Ptuj '7 3 in kaj več za ta dan ni bilo potrebno, ker so s tem razbiU gledalce z osrednjih dveh prireditev, ki bi bili mnogo bolj obiskani in sta v občinskem, republiškem in zveznem merilu bolj pomembni. Občina Lenart slavi osemnajsti občinski praznik Od 6. do 13. maja praznuje občina Lenart svoj XVIII. občinski praznik, v času katerega bo svojemu namenu predanih več proizvodno- družbenih obratov in prostorov, organizirane bodo športne in kulturne prireditve, pravtako v tem času razstavljajo svoja dela slikarji, udeleženci kolonije na slovenjegori- škem Zavihu. V začetku tedna so se pričela tekmovanja sindikalnih in športnih društev v občini Lenart in odprta je bila razstava slikarske kolonije, kije v prostorih kluba Lenart. V nekaterih okoliških vaseh v času praznovanja predajajo in dokončno urejujejo vaške ceste in dovoze. V soboto, 12. maja bodo ob 9. iiii svečano odprh nov industrijski obrat konfekcije pri KSP Lenart, ob 10. uri bo otvoritev preurejenih in novo adaptiranih prostorov matične knjižnice in opoldne otvoritev preurejene in rekonstruirane farme govejih pitancev v Setarovi. Za nedeljo je predsedstvo SO Lenart in družbeno političnih organizacij sklicalo svečano sejo, ki bo ob 9. uri v prostorih Kulturnega doma v Lenartu. Hkrati bodo tudi podelili priznanja in nagrade žirije za oceno del iz tematike NOB in povojne graditve in razvijanja naš socialistične samoupravne družbe in naše države. Ob 10. uri se prične revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol občine Lenart, ki bo pravtako v Kulturnem domu. Popoldne ob 15. uri pa bodo predani svojemu namenu tudi novi preurejeni telovadni prostori i" kulturni dom v Benediktu. Vezi med Ptujem in Krapino (Nadaljevanje s 1. strani) se o nadaljnjih možnih oblikah sodelovanja med obema občinama na najrazličnejših področjih. Predstavniki obeh občin so večkrat poudarih, da je nova cesti Krapina-Macelj-Ptuj, ki je že plod sodelovanja med obema občinaiTia trdna vez, ki lahko mnogo prispeva k nadaljnjemu sodelovanju na področja industrije, kmetijstva, gostinstva in turizma, trgovine in drugih področij. Na sestanku so sprejeli sklep, naj planske strokovne službe obeh obČin skupaj z delovnimi organizacijami ugotovijo tista področja, na katerih ^ lahko to sodelovanje najprej zaživelo v praksi. Ena prvih nalog bo nedvomn' razvoj turizma in gostinstva ob novi magistralni cesti. SkleniU so, da bo drugi tovrstni sestanek obeh političnih aktivov ' začetku prihodnjega meseca v Ptuju. Gostitelji iz Krapine so pokazaU v ponedeljek gostom iz Ptuja zel< zanimiv muzej evolucije krapinskega pračloveka in naj"bližje najdišče. 100 let čebelarskega tiska in 75 let izhajanja Slovenskega čebelarja Slovenski čebelar je strokovno glasilo slovenskih čebelarjev, ki so ga pričeli izdajati leta 1898 v Ljubljani in še danes izhaja nepretrgoma celih 75 let s sedanjo naklado nad 7000 izvodov. Malo je slovenskih publikacij, ki bi se lahko postavile s takšnim jubilejem, hkrati pa tudi, da bi tako zvesto čuvale in razvijale pristni slovenski jezik in slovensko izrazoslovje, kljub temu, da je čebelarski tisk izhajal v času največjega germanskega pritiska na naš narod in v času nrjvečjega nerazumevanja za slovensko tiskano besedo, v času, ko so mnogi časopisi in druge tiskane stvaritve končale z zaplembami in prepovedmi izhaja- nja. Slovenski čebelar je uspešno nadaljevanje njegovega predhodnika, ki je pričel izhajati leta 1873 v Ljubljani z naslovom Slovenska čebela. Glasilo se je po desetletnem izhajanju preimenovalo v Slovenske- ga čebelarja in sadjerejca, ki je imel svoje uredništvo v Jesenicah, vendar je denarna stiska leta 1889 zapečatila njegov^ usodo. Deloma je tradicijo čebelarskega tiska nadalje- val list Kmetovalec, v katerem so čebelarji objavljali svoje prispevke. vendar so kmalu uvideli, da brez lastnega glasila ne bo šlo, kljub temu, da je v tem časti bilo mnogo nemške čebelarske literature, i ustanovitvijo slovenskega čebelai- skega društva v Ljubljani je pričel izhajati tudi letošnji ljubilant Slovenski čebelar in mnogi njegovi naročniki so ga brali samo zato „ket je pisal v lepem slovenskem jeziku, ker smo v njem našli slovenske izraze in slovensko frazeologijo, katere nam je v časih germanskega jezikovnega pritiska zelo manjkalo" je povedala ena izmed njegovih zvestih bralk, ki ga bere že nad petdeset* let. „Zraven tega pa to ni bilo samo čebelarsko strokovno glasilo, v njem je bilo še mnogo drugih uporabnih novic, spoznanj in napotkov, ki so zanimale vsakega bralca in člana družine." Ob jubileju Slovenskega čebelarja je potrebno pripisati še to, da Slovenski čebelar tudi v svetovnem merilu na svojem področju najdalj časa izhaja, zato mu gredo tudi priznanja nekaterih čebelarskih strokovnjakov iz tujine, predvsem iz sosednje,Avstrije. TEDNIK — ČETRTEK, 10. maja 1973 STRAN 3 V bistriški občini vedno bolj pereča nezaposlenost žena in mladine Trenutno je v občini Slov. Bistrica okoli 500 nezaposlenih, od tega pa jih samo minimalno število (pet) prejema podporo, ki ni večja od polovice mesečnega dohodka de- lavca v zadnjih treh mesecih. Po- manjkanje lažjih delovnih mest, večkrat pa tudi nerazumevanje de- lovnih organizacs za zaposlovanje invalidov, povzroča poseben pro- blem. To je mogoče razvideti tudi iz oblike nudenja podpore, ki jo v največ primerih sprejemajo invalidi samo dve leti, če posebna zdrav- niška komisija ni odločila o invalid- nosti in njeni stopnji. Pri tem so še v posebno težkem položaju občani, ki so svojo invalidnost dobili zunaj zaposlitve, Zaposlenost žensk predstavna v; bistriški občini že vrsto let težko ali skoraj nerešljiv problem. Ob tem so skoraj brez moči, kjer je zelo malo ustreznih delovnih mest, potrebe pa so mnogo večje. Kljub temu, da si v občini na vse načine prizadevajo ublažiti ta problem, ga ne bo mogoče kmalu rešiti. Komunalni zavod za zaposlovanje v Slov. Bistrici je prisiljen iskati rešitve v zaposlovanju zunaj občine pa tudi v inozemstvu. Zaposlovanje zunaj občine ali kraja pa predstavlja nov problem. Mnnogo žena in mladine se težje odloča za takšno zaposlitev, saj jih na domači kraj veže družina ali tudi mladoletniška neizkušenost. Viktor Horvat ANTON KOZINA: GOSPODARSKO IN KULTURNO SODELOVANJE KRAPINSKE IN PTUJSKE OBČINE Čeprav smo sosedje, se moramo bralcem ptujske občine le predstavi- ti. Prometno sta bili naši območji povezani še iz rimskih časov, sedaj pa je moderna avtocesta to povezavo še poglobila. Do pred koncem prejšnjega stoletja je simbohzirala Krapino znana slovenska pripovedka o Cehu, Lehu in Mehu, ki so se uprli rimskemu gospostvu. To je bila pobuda za dr. Ludevita (jaja za idejo o združitvi vseh Slovencev. Vendar je treba predvsem spomniti na pomembno odkritje, na fosilne ostanke neandertalca v Krapini. Našh so jih v plasteh ledene dobe v bregu potoka Krapinica skupaj s predmeti tedanje kulture, ognji- ščem, kostmi in zobmi izurmlih živali. O krapinskem pračloveku, njegovi kulturi in najdbišču so napisane mnoge razprave. Pravza- prav ni učbenika ali knjge s področja predzgodovine ali antropo- logije brez opisa krapinskega pračlo- veka. Fosilne najdbe je preučeval znani hrvatski geolog in paleolog prof. dr. Dragotin Ciorjanovič - Kramberger.. Najdbe so našh pri odkupu peščenjaka za nasip mestnih ulic in jih je tvorilo 650 kosti in zob. pračloveka in še več živalskih kosti. To je eno najbogatejših paleanstro- poloških najdbišč na svetu. Kosti so bile okostje 25-30 ljudi, najbogatej- ših paleantropoloških najdbišč na svetu. Kosti so bile okostje 25-30 ljudi. Znanstveniki so ugotovih, da sta tod živeli dve vrsti neandertal- cev. Ljudje prve vrste so bih ker obstaja podobnost med najdenimi okostji v Krapini z onimi, ki so jih našh pri Spyu v Belgiji. Ugotovljeno je, da so zadnji neandertalci živeli v krapinskem predelu še pred 30.000 leti. To so najmlajši neandertalci v Evropi. Krapinske najdbe "so prvovrstnega pomena in da bi se lahko javnost o tem čimboljše seznanila, je krajevni ^uzej s pomočjo prof. dr. Mirka Haleza, Hrvaškega zoološkega muze- ja. Paleontološkega muzeja in ^ološke zbirke Jugoslovanske aka- demije znanosti in umetnosti v Zagrebu uredil najprej eno sobo v starem krapinskem gradu, pozneje pa (1966) park skulptur z liki Praljudi in praživali. Pred dvema letoma pa je bil po izrednem zavzemanju dr. Maleza in ing. Ane Toepfer s finančno pomočjo občine Krapina, sklada za varstvo narave in kulture SRH odprt muzej evolucije krapinskega pračloveka. Da bi bila krapinska pripovedka o slovanskih bratih prepričljivejša, posebej še o prisotnosti Rimljanov, so našli ob rečici ostanke rimskih žrtvenikov boga Jupitra iz III. in IV. stoletja. V pisanih virih je Krapina prvič omenjena 1. 1193, ko je škof Kalan iz Pečuha dovolil zagrebške- mu škofu Dominiku pobirati deseti- no v Krapini. V ta kraj s tremi gradovi so radi prihajali v srednjem veku znameniti ljudje in takratni vladarji. Iz leta 1922. datira zapisek: „Petrus comes de Crapuna" kot sedež zagorske Župe, v l. 1225 pa je Bela IV. zbral tod svoje velikaše za sejo. Meje krapinskega mesta so določena v 1258. letu. Kralj Ljudevit I. je z odločbo v letu 1347. omogočil živahnejše gospodarsko življenje kraja. Od tedaj so Krapinčani lahko volili- mestno načelstvo, i-azširjah trgovino in obrt, izrekali kazni neposlušnim, kraljev mestni načelnik pa se je moral držati mestnega statuta. Nadaljevanje prihodnjič Teden Rdečega križa Letošnji teden Rdečega križa od 6. do 13. maja poteka v znamenju parole „Clovek in njegovo okolje - prva skrb Rdečega križa". Vzrokov, da se je organizacija Rdečega križa odločila, da ljudem nazorno prikaže in razjasni, kako močno je že og-oženo človekovo zdravje in priroda, je več; predvsem pa je odločitev za to akcijo vzniknila iz vedno večjega zastrupljanja človeka in njegovega naravnega prostora s kemičnimi sredstvi, ki so produkt njegove dejavnosti. Kot prvo si je Rdeči križ postavil nalogo, da je potrebno dvigniti osebno higieno vseh ljudi na vsakem mestu in ne samo tisto vsakdanjo, ki jo razu- memo pod „običajno umazanijo" temveč je potrebno seznaniti obča- ne tudi s kemično in bakteriološko higieno, ko je človek navidezno čist, čeravno je njegovo telo okuženo in zastrupljeno. Higiena je osnovni temelj za zdravo človekovo počutje in razvoj. -RK bo poskušal letos še poglobiti program, ki ga je začel izvajati že lani, to je - prikazati članom RK in drugim, kako lahko prek njihove organizacije pomagajo odstranjevati socialne razlike in probleme: prido- biti občane za sodelovanje in izobraževanje tečaje RK, kjer bi se seznanih z vsem, kar je potrebno .za zdravo življenje in kjer bodo obveščeni o dejavnosti delovanja organizacij RK; doseči, da se bo v organizacije RK vpisalo čim več mladine; prav tako pridobiti čim' več ljudi, za humanitarne akcije, kakor na primer za darovanje krvi in drugo. Delovanje organizacij RK je odvisno od podpore in sredstev, ki jih RK dobi od družbe, oziroma od njenih posameznikov. V letošnjem letu je RK uvedel simbolični znamki po 0,50 in 1 dinar, ki jih bodo prodajali občanom in vpeljana je obvezna poštna znamka v času trajanja tedna RK v vrednosti 0,20 din. Prav toliko je potrebno doplačati karti v javnem prevozu. Večje bo razumevanje in pomoč za dejavnost RK, "eč lahko pričaku- jemo od Rdečega križa in najbrž nikdo med nami ne more za gotovo reči, če morda jutri ne bo prav on tisti, ki bo potreben in deležen te pomoči. J Umrla je Ana Mlakar 22. aprila je aa vedno zaspala v Ptuju upokojenka Ana MLAKAR, roj. 23. julija 1899 v krnečki družini na Vranskem v Savinjski dolini. Kot družinska mati je živela v Trbovljah in tam na lastni koži preizkusila težko rudarsko življenje. Bila je delavsko in narodno zavedna žena, zato se je med okupacijo vključila v boj proti okupatorju že v začetku leta 1943. Delala je kot aktivistka pri znani, okupatorju nevarni , TROJKI" v trboveljski elektrarni, kjer je morala biti zapo- slena med vojno. Vneto je delala pri mobilizaciji borcev za NOV. Po njenih zvezah je šlo nad polovico članov trboveljske rudarske godbe v NOV. Poleg te dejavnosti je še zelo uspešno zbirala sanitetni in drug potreben material in širila propa- gandno literaturo med ljudi in pristaše odporniškega gibanja. Jasno je, da seje zaradi te, dejavnosti proti okupatorju morala zelo paziti in nato še skrivati. Njeni iznajdljivosti in drznosti je pripisati, da je' Ciestapo ni odkrival in je s svojo mladoletno hčerko Olgo srečno dočakala svobodo in kmalu nato še vrnitev starejše hčerke Eme od partizanov. Za vso požrtvovalnost in velike zasluge je bila odUkovana z medaljo zasluge za narod. Aprila 1945 se je preselial s hčerkama ter zetom Mihom Gučekom v Dornavo. V bloku, kjer so stanovali, je bila vsem znana in nad vse priljubljena kot „Gučekova mama". Vedno je bila namreč pripravljena pomagati vsem sostanovalcem v raznih teža- vah in pri boleznih otrok s svojo pomočjo in dobrimi koristnimi nasveti. Zato so jo tudi vsi spošto- vali in jo radi vabili tudi na vesele dogodke v družini. Zadnja leta pa je preživela v Budini, " hiši zeta Mihe in hčerke Eme, v zelo srečnem harmoničnem sožitju. Kako priljub- ljena in priznana je bila, j"e kazala ogromna množica ljudi, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Naj mirno počiva v naši ptujski žemljici! Alojzij Tumpej 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 10. maja 1975 Tekmovanje ekip prve pomoči v organizaciji občinskega odbora rdečega križa Ptuj in oddelka za narodno obrambo pri skupščini občine Ptuj je bilo v nedeljo dopoldne v Ptuju že tradicionalno občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Znanje iz nudenja prve pomoči je merilo med seboj 15 6-članskih ekip, ki so pokazala v poprečju zelo dobro obvladanje vseh prijemov in ukrepov, ki sodijo k hitri pomoči ponesrečencu. Tekmovanje je bilo razdeljeno na teoretični in praktični del. Že četrtič zapored je zmagala ekipa prve pomoči TGA Boris Kidrič iz Kidričevega, ki bo tako predstavnica ptujske občine na republiškem tekmovanju v Murski Soboti. Drugo mesto je osvojila ekipa prve pomoči iz krajevne skupnosti Kidričevo, tretje mesto pa so si priborih tekmovalci iz Zavrča. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra,, uspeh tekmovanja pa kaže, da so posvetile osnovne organizacije rdečega križa v ptujski občini nudenju prve pomoči vso potrebno pozornost. Seveda pa tudi na tem pomembnem področju teče tovrstno izobraževanje kot stalna naloga. -ke Tekmovalci pri reševanju zahtevnih nalog. Včeraj pionirji - danes mladinci v počastitev meseca mladosti je pripravila v nedeljo občinska konferenca ZMS Ptuj svečan sprejem okoli 1.100 pioniijev iz celotne ptujske občine v mladinsko organizacijo. Svečanost je bila v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju, kar je dalo tej prireditvi še posebej praznično obeležje. Tu so najprej častniki in podčastniki JLA razkazaU pionirjem razne vrste orožja, potem pa jim je govoril in čestital ob sprejemu v mladinsko organizacijo Zvonko Masten, predsednik občinske konference ZMS Ptuj. Slovesnega sprejema pionirjev v mladinsko organizacijo so se udeležili tudi predstavniki skupščine občine in ptujskih družbenopolitičnih organizacij ter JLA. V kulturnem programu so sodelovali člani ptujskega kluba mladih in godba na pihala DPD Svoboda Ptuj. Člani predsedstva OK ZMS Ptuj bodo podeUli novim mladincem in mladinkam članske izkaznice ZMS v prihodnjih dneh, ko jih bodo obiskali v njihovih šolah in jim sočasno predavah o vlogi zveze mladine in nalogah posameznega mladinca in mladinke v svoji organizaciji. -ke, _ - Foto: Stanko Kosi V BISTRIŠKI OBČINI VEČ SREDSTEV ZA GRADNJO DRUŽBENIH STANOVANJ V občini Slov. Bistrica načrtujejo v tekočem petletnem obdobju (1972/77) hitrejšo gradnjo stano- vanj, kar velja še posebno na področju družbene gradnje, ki je bila v preteklih nekaj letih močno zapostavljena. Do takšnega zaključ- ka so v občini prišli po odločitvi delovnili oklektivov in ostalih orga- nizacij v njej, da bodo odvajali za načrtno stanovanjsko gradnjo 6 odstotkov od bruto osebnih dohod- kov zaposlednih. Od tega bi 60 odstotkov zbranih sredstev namenili za gradnjo družbenih stanovanj. Preostalih 40 pa bi ostalo v upravljanje kolektivom, ki ta sred- stva izdvajajo. S sredstvi i, zbranimi za stanovanj- sko gradnjo pri kreditni banki bo upravljal poseben odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki kolektivov vlagateljev, kreditne- banke in skup- ščine občine Slov. Bistrica. Od 60 odstotkov zbranih sred^stev pa 6oab 30 namenili za oročanje pri banki in 30 odstotkov zai solidarnostni skiat] Ob rednem odvajanju sreaste\ vseh zavezancev bo v prihodnjem petletnem obdobju (1972-1977) v občini Slov. Bistrica na razpolago 88.875.830 dinarjev. S tolikšnim, sredstvi predvidevajo, da bi lahko v občini zgradili 489 stanovanj, od tega 273 družbenih in 216 zasebnih, Takšna usmerjenost na področju stanovanjske politike bo tudi v občini Slov. Bistrica pocenila stano- vanjsko gradnjo, kar pomeni večje možnosti za pridobitev novih stano- vanj. Po oceni občinskega sindikalnega sveta in pokazani pripravljenosti nekaterih večjih delovnih kolektivov je pričakovati, da bodo v občini zev tem letu lahko pričeli tudi z gradnjo stanovanj za delavce z nizkimi osebnimi dohodki. Ta stanovanja pa bodo po predvidevanjih lahko vse- Ijiva ža v prihodnjem, 1974 letu. Viktor Horvat PRISRČEN SPREJEM V PRELOGU V okviru XII. tradicionalnih srečanj bratstva in prijateljstva delovnih ljudi v obmejnih slovenskih in hrvaških občinah je kulturno umetniško društvo Majšperk, v sodelovanju s Svobodo v Kidriče- vem 23. 4. 1973 gostovalo v Prelogu. Čeprav je od tistega ponedeljkove- ga večera minilo že precej dni, moram reči, da se vsi, ki smo s svojim programom tam nastopali, tistih uric tako živo spominjamo, kot da bi bili še pred nekaj trenutki v tisti sredini in v tistem okolju, kr je na vse nas napravilo nepozaben vtis. S skromnimi besedami bom poskušal izraziti tisto, kar ni bilo napisano na nobenem programu, nikjer izrečeno, vendar najbolj, poudarjeno. To je prisrčnost, ki jo človek takoj začuti, da je pristna, domača, nenarejena in izumetničena. To je preprostost, domačnost, pristop, iz katerega takoj začutiš prijeten dih pravega prijateljstva in iskrene bližine. To je nevsiljivost, vendar vljud- nost in gostoljubnost, ki je pristna lahko le za gostitelja, ki se srečanja s svojim gostom in prijateljem iskreno veseli in mu to ni le formalna in protokolarna dolžnost in obveznost, ki je bila nekje v manjšem krogt ljudi strogo določena m dogovor- jena, ampak je bila to množična in sproščena manifestacija, ki je zajela celotno prebivalstvo, če računamo, da je bilo od 5500 prebivalcev Preloga na srečanju navzočih blizu 1000 ljudi. Te besede naj bodo le skromna zahvala prebivalcem Preloga za res topel in iskren sprejem, za doživet aplavz našemu moškemu pevskemu zboru, našemu pihalnemu orkestru in narodnozabavnemu ansamblu Tornado 5. i Tovariša urednika pa prosim, da pošlje nekaj izvodov Tednika v prijazni Prelog, ker so to željo ot našem odhodu še posebno izrazili Istočasno jih prosim, da oproste ker v tej številki zaradi pomanjkanja prostora nismo mogh objaviti vsega kar je bilo željeno in dogovorjeno, bomo pa to storili v eni izmeč prihodnjih številk. j>e enkrat vsem res iskrena zahval; in topel pozdrav iz Majšperka Ivan Smolej Priznanja za Bistričane Posebna žirija ' za podelitev priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Slov. Bistrica in 10 občinske konference SZDL sta na osrednji svečanosti v okviru praznovanja 27. aprila - dneva ustanovitve OF in 1. maja, praznika delovnih delovnih ljudi v petek 27. 4. 73 na Boču podelila petim občanom letošnja priznanja OF. Priznanja so sprejeli: Milan-Venci IVANUŠA za aktivno sodelovanje v NOB in za dolgoletno družbenopoli- tično delo v občini Slov. Bistrica; Andrej MESARIC za dolgoletno aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in KS Poljčane; Ciril STRNAD za aktivno delo v NOB in za družbeno politično delo v Makolah; Milena ZRIMŠEK za aktivno delovanje v NOB in za dolgoletno družbenopolitično delo v občini Slov. Bistrica; Martin STEGNE za aktivno delo v NOB 1' za družbenopolitično delovanje r.- Tinju. PRVOMAJSKI POKAL EKIPI SD ..KIDRIČEVO" \ Rezultati: ekipe - 1. St Kidričevo 811, 2. SD Železnici' 782, 3. Tumišče I. 782, 4. SD Jož* Lacko 765, 5. SD Kidričevo II. 72f 6. Železničar II. 704, 7. Tumišče H 689, 8. Cirkulane 67 5, 9. .luršinc 616, 10. Gimnazija 588, 11. TA') 57 2, 12. Hajdina 5 63, 13. SC Panonija 5 30 in 14. SD Fran' Osojnik 349 krogov. Posamezniki: Franc Korpar 1''' (Kidričevo); Štefan Laura 1''' ^Železničar); Slavko Ivanovič H; (Jože Lacko); Franc Novak 1^^ (KI D) in Srečko Gojkovič 1^ krogov. Najboljša mladinka je bila JuUJ Kodrič z 138 krogi. Tekmovanje? bilo na igrišču ŠD Drava Ptuj. -jednik — Četrtek, lo. maja 1973 STRAN 5 iv. PARTIZANSKI POHOD po poteh slovenskogoriške Lackove čete v počastitev praznika OF sloven- skega naroda in v spomin na padle borce v NOB je mladinski aktiv ,,Franc Kramberger" Rogoznica skupaj z organizacijami SZDL, ZZB }}0V in odborom za splošni ljudski odpor krajevne skupnosti Rogoz- nica, organiziral IV. tradicionalni partizanski pohod PO POTEH SLO- VENSKO GORIŠ KI E-LACKOVE Čete. Pokrovitelj pohoda je bil Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ptuj. Pohod je bil odlično organiziran in se ga je udeležilo nad 600 pionirjev, mladincev in mladink, tabornikov, planincev in pripadni- kov ptujske garnizije JLA. Pohod je potekal v treh skupinah. Med potjo so udeleženci pohoda obiskali do- mačije borcev Slovenskogoriške če- te in spominska obeležja, kjer so jih borci seznanjali z dogodki iz časov NOB. V Mostju so udeleženci pohoda skupaj s pripadniki JLA izvedli krajšo vojaško vajo v spomin padlim borcem, ki so izkrvaveU v j boju 8. avgusta 1942. Zbor vseh udeležencev pohoda jej bil pred spomenikom Slovensko-i goriške čete v Mostju, kjer je : delegacija v imenu udeležencev: pohoda najprej položila venec, nato j pa je govoril predsednik občinskega^ sveta Zveze sindikatov Ptuj, Danilo j MASTEN. Pionirji osnovne šole Juršinci pa so priredili lep kulturni program. Sledilo je partizansko kosilo. Popoldne pa je bila zaključna slovesnost v Domu Slovenskogoriške čete v Rogoznici, ker so bile podeljene knjižne nagrade „Kliče glavni štab" trem zmagovalnim ekipam v orientacijskem pohodu, v katerem so zmagali planinci. Ko- mandi garnizije JLA Ptuj je bila izročena knjižna nagrada „Slovenke v NOB", v .znak priznanja za tovariško pomoč in za sodelovanje enot ptujske garnizije na pohodu. Mladinski aktiv „Franc Kramber- ger" Rogoznica pa je prejel knjižno nagrado ,,Tito med nami", za odlično organizacijo partizanskega pohoda in za uspešno prenašanje tradicij NOB na mlado generacijo. Knjižne nagrade je prispeval Občin- ski svet Zveze sindikatov občine Ptuj, ki je bil pokrovitelj letošnjega partizanskega pohoda. Partizanski pohod, ki je bil zelo skrbno organiziran, pritegne iz leta v leto vse večje število mladine. Organizatorji iz Rogoznice predla- gajo, da se naj v organizacijo pohoda v bodoče vključijo tudi ostale krajevne skupnosti s celotnega območja Slovenskih goric. F. B. OB RAZSTAVI JANEZA ŠIBILE V dneh od 16. do 26. maja 1.1. bo v razstavišču Pokrajinskega muzeja v mestnem parku v Ptuju razstavljal znani mariborski shkar in markovški domačin Janez Šibila. Razstava bo imela značaj manjše retrospektive,'j saj bodo izbrana dela (ve^noma olja, in akvareh) prikazovala umetnikovi razvoj od prvih poakademijskih letj do danes. i Pri ogledovanju razstavljenih^ umetnin bo gledalce ne oziraje se na posamezne razvojne faze - od akademijskih vplivov profesorja Gabrijela Stupice prek -ekspresioniz- ma do sodobnega barvnega realizma 7 lahko takoj ugotovil,-da je glavno Šibilovo izrazno sredstvo barva in to ne samo barva v svoji tonski veljavi, ampak predvsem v svoji substančni vrednosti kot osnovni element njegovih pogosto razumsko ustvar- jenih kompozicij. Seveda oblikuje pripovedno konstrukcijo teh kom- pozicij odbrana predmetnost, vzeta iz obdajajočcga sveta, vendar pa ta predmetnost prek novih medseboj- nih razmerij in barv govori z govorico nove pomembnosti, ki ni istovetna z njeno vsakdanjo veljavo, ampak postaja nosilec novih pome- nov in zato tudi novih vrednot, ki so sicer enkratne, a zato mnogo višje od njihove siceršne smiselne veljave. V to smer kaže ves Šibilov miselni in slikarski napor: Ustvariti nov svet — ki pa ni abstrakten - ter v njemu povedati s smiselno veljavo barve filozofsko vsebino svojega umetni- škega nazora, ki v predmetnih relacijah obdajajočega sveta vidi le koloristično resnico enkratnosti, iz katere izvira in v katero se vrača ves čutni krog zavestnosti. AU ni v tem odgovoru zapopadeno zadnje spo- znanje vsakega razmišljajočega razu- ma, ali ni za navidezno zakonitostjo razuma stkan zastor iz slepečih barv, ki nam podzavestno predstav- lja jedro življenja in končno ali ni za tem spletom barv odsev končnih spoznanjskih vrednost, ki jih je človeštvo vtkalo v smiselnost svojega razvoja in obstoja. Te vjednote v njihovi končni emanaciji opredelujujemo kot humanizem, njegovo dialektično gibalo pa kot permanentno človeško hotenje po socialni in duhovni enakopravnosti. Na ta ciklični sklop vprašanj išče Sibila odgovor, ko s čopičem in barvami sestavlja likovno govorico, ki jo je treba najprej doživeti in nato šele razumeti. Zato vabi na razstavo obiskovalce, r.oljudi, ki naj s svojim miselnim korelatom doprinesejo k uspehu razstave. Ta se namreč naj ne bi kazala samo v številu razstavljenih del in njihovih gledal- cev, ampak in predvsem v odkriva- nju novih in novih vrednot obdajajočega nas sveta ter njegovih družbenih in duhovnih razmerij. Slovesna otvoritev razstave bo v sredo, 16. t. m. med 17.30 in 18. uro. Jože Curk OCVRTA CVETACA Za 6 oseb: 1 cvetača, težka 1 kg, testo za cvrenje (kot za Pfaženec). olje za cvrenje, 2 na '^^trtine zrezani limoni. Oprano cvetačo razdelimo na '^ste, jih kuhamo v slani vodi in pazimo, da se ne razkuhajo. Odceje- "8 in ohlajene povaljamo v testu in] °cvremo v večji količini dobro ^ razgretega oUa. Ocvrte cvete zloži-j "10 na servirni krožnik, jih okrasimo z limono in damo na mizo za 'dodatek k pečenemu ali ocvrtemu mesu. ^ j OTVORITEV ŠOLE V GORIŠNICI V obdobju 200 let doživljajo Gorišničani nov trenutek, 27. maja tega leta otvarjajo novo šolo. Leta 1760 so začeli pouk v stari' mežnariji, leta 1820 v novi mežnariji, leta 1843 v , stari" šoli, leta 1891 v pritličnefn delu „nove" šole, leta 1902 v nadstropnem delu „nove" šole, leta 1972-73 v novi sodobni šoli, s katero bodo Gorišničani že šestič pokazali, kako visoko cenijo vzgojno-izobraževal- no delo. ' Za svoj velik praznik pripravljajo bogat kulturni program. V tednu od 20. do 27. maja se bodo zvrstile športne, gasilske, telesno-vzgojne, dramske, literarno-recitacijske in glasbene prireditve. Sodelovali bodo učenci osnovne šole Franc Belšak, besedni umetniki iz Ljubljane in Maribora, člani Prosvetnega društva Ruda Sever, TVD Partizan in gasilci. Spored prireditev: nedelja, 20. maja, velika gasilska vaja ^ ponedeljek, 21. maja, telovadna akademija torek, 22. maja, šahovska simultan- ka sreda, 23. maja, večer pesmi četrtek, 24. maja, literarni večer petek, is. maja, športne prireditve in mladinska igra sobota, 26. maja, svečana akademija nedelja, 27. .maja, ob 9. uri otvoritev šole s kulturnim prograrhom. Na mestu, kjer so stale stare šolske zgradbe, bomo ob tej priložnosti odkrih spominski ka- men, da bo pričal rodovom o vzgojno - izo braže valn i prizade vn os ti Gorišničanov skozi čas. Po otvoritvi bo ljudsko rajanje. Na vse prireditve vabijo Gorišniča- ni vse nekdanje gorišniške učitelje, učence, prebivalce o^e in širše okolice. Pripravljalni odbor. MESTNA HRANILNICA CENTER HRANILNE SLUŽBE V PTUJU OPRAVLJA VSE POSLE Z DINARSKIMI tN DEVIZNIMI VLOGAMI, Z IZPLAČEVANJEM OSEBNIH DOHODKOV IN POKOJNIN NA HRANILNE KNJlZlCE MENJALNICA VALUT Odprto dnevno od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 10. maja 1973 Slovesnosti v Globasnici Za 70-letnico obstoja in uspešnega narodnega in kulturnega delovanja v Globasnici na avstrijskem Koroškem je pripravilo Krščansko izobraževal- no društvo Globasnica za čas od 29. aprila do 6. maja 1973 obširen kulturni program z nastopi godbeni- kov, igralcev, pevcev in recitatorjev iz Globasnice, Pliberka in St. Vida v Podjuni ter iz Ljubljane, Gorij pri Bledu, Podnarta, Radovljice in Ptuja ter z odkritjem spomenika ljudske- mu pesniku Francu Ledru-Lesičjaku (1832-1908). Bronasti kip je izdelala akademska kiparka Alenka Eržen-^uštaršič iz Ljubljane, v bron pa ga je vlil Andrej Kamšek iz Ljubljane. Mladi začetnik umetnik Janez Elbej se je predstavil z razstavo svojih del, V svojem jubilejnem kulturnem tednu so preživeli Slovenci iz Podjupe mnogo ur prijetne navzoč- nosti na prireditvah slovenske besede in pesmi ter glasbe. V ponedeljek, 30. aprila, jih je razved- ril beat-ansambel iz Ljubljane, 1. maja je gostovala igralska skupina iz Pliberka s sodobno ameriškg komedijo „Zares čuden par" Simo- na Neila, 3. maja je bila diskusija , Kulturno politično delo in položaj koroških Slovencev zdaj in v prihodnje" med znanimi kulturnimi in političnimi delavci na Koroškem. 4. maja je bil koncert narodno zabavne glasbe „Dobri znnnci" in sester Potočnik s humoristom Marjanom Roblekom, 5. maja so gostovaU „ Fantje iz Podnarta" in godba na pihala iz Gorij pri Bledu, 6. maja pa je bilo odkritje spomeni- ka ljudskemu pesniku Francu Ledru ob nagovoru direktorja slovenske gimnazije v Celovcu dr. Pavleta Zablatnika. Nastopil je jubilantov pevski zbor pod vodstvom Janeza Petjaka, zborovodje. Odkritje spo- menika je opravil predsednik KPD Globasnica Luka Hudi. Tudi ta svečanost je napravila na vse zbrane domačine in goste ter predstavnike v tem lepem majskem nedeljskem dnevu vtis dostojanstvenega in ponosnega ter kulturnega zadržanja vseh zbranih iz Podjune in iz sosednje Slovenije. Za prijetno razpoloženje so poskrbeh člani godbe na pihala iz GOrij pri Bledu v narodnih nošah. V nedeljo, 6. maja popoldne je bila zaključna prireditev s slavnost- no akademijo, ki so se je udeležili dr. J. Tišler, dr. F. Zwitter, Bojan Lubej, generalni konzul Jugoslavije v Gradcu, novi župan iz Globasnice Albert Sadjak in mnogi drugi gostje ter predstavniki. Iz Ptuja so bili kot predstavniki občinske skupščine, SZDL in TKS Ivan Rau, Marica Fajt, Maks Jabločnik in Andrej Fekonja. V kulturnem programu so se predstavili pevski zbor ^Edinost" iz Pliberka, pevski zbor „Danica" iz St. Vida v Podjuni, pevski zbor iz Krope, moški komorni pevski zbor iz Ptuja ter godba na pihala iz Gorij pri Bledu. Na akademiji je dobilo 14 članov in članic pevskega zbora iz Globasnice Galusovo priznanje, ki jim ga je izročil v imenu ZKPO Slovenije prof. Radovan Gobec. Uvodoma je bil deležen vsega priznanja nagovor Joška Hudla z zagotovilom vsem naprednim silam v Avstriji, da bodo skupno z njimi tudi koroški Slovenci zvesto na braniku demokracije in svobode, da se ne bo moglo nikdar več ponoviti nad Avstrijci in Slovenci nasilje šovinizma in fašizma, ki sta pred in med II. svetovno vojno pokazala svoje pravo zločinsko lice. Njegovi ostanki še danes rovarijo in so si celo izbrali 6. maja Pliberk za kraj svojih provokacij in za hujskaško kričanje heimatdienstovskega vodi- telja dr. Feldmerja zbranim vojšča- kom iz prve in druge svetovne vojne in nekaj njihovim sopotnikom iz raznih strani Avstrije. Vsa vsebina proslave 70-letnice, velika udeležba in sodelovanje skupin iz sosedne Slovenije v Globasnici je potrdilo, da so vedno pogostejši stiki in obiski med predstavniki in društvi iz Slovenije in Koroške namenjeni ciljem, da bodo koroški Slovenci v Avstriji most sožitja in sporazumevanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Tega ne morejo zasenčiti nikake metode sovražnikov dobrih sosednih stikov med Avstrijo in Jugoslavijo. Delo koroških Slovencev je zgrajeno na duhu mirovne pogodbe z Avstiijo po 11.. svetovni vojni in na politiki naprednih sil v Avstriji, ki edina lahko zajamči Slovencem na Koro- škem manjšinske pravice in demo- kratično sožitje z Avstrijci. J. V. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem skupščine občine Ptui razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami JAVNI NATEČAJ za prodajo dveh stanovanjskih hiš in zemljišča družbene lastnine. 1. Stanovanjska hiša v Kungoti 55, obstoječa iz: dveh sob, kuhinje in pritikUn, s stanovanjsko površino 54 kv. m, katere izklicna cena je 22.095 din pripadajoče gospodarsko poslopje v izmeri 45 kv. m, katerega izklicna cena je 8.080 din zemljišče obstoječe iz pare. 5t. 161 stavbišče, 19/60 njiva, 19/63 njiva in pare. št. 19/64 travnik v skupni izmeri 1,1192 ha, katerega izkhcna cena je 14.344 din 2. Stanovanjska hiša v Sp. Jablanah št. 22, obstoječa iz: ene sobe, kuhinje in pritiklin, s stanovanjsko površino 40 kv. m, katere izklicna cena je 13.000 din pripad^oče gospodarsko poslopje, katerega izklicna cena je 9.175 din zemljišče v k.o. Sp, Jablane obstoječe iz pare. št. 111 travnik, 312 travnik in 43 stavbišče v skupni izmeri 0,2664 ha za izklicno ceno 7.813 din zemljišče v k.o. Zg. Jablajje, ki ga tvori pare. št. 32 njiva v izmeri 0,4019 ha za izklicno ceno 6.829 din zem^išče v k.o, Sikole, ki ga tvori pare. št. 11 njiva v izmeri 0,2068 ha za izklicno ceno 3,411 din 3. Javni natečaj je ustni in bo v ponedeljek, dne 28. maja 1973, s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 23/1. Interesenti morajo eno uro pred pričetkom predložiti potrdilo o vplačilu varščine 2.500 din, ki jo je treba nakazati na račun Komunalnega sklada Občine Ptuj št, 524-652-9-041. 4. Posestva bodo oddana najboljšemu ponudniku, kateri mora izlicitirano odškodnino plačati v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisanim natečajem lahko dobite na oddelku za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 28/11. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem ZBOROVANJE MAISTROVIH BORCEV Na 4. redni letni skupščini ZPBSM 1918/1919 Ptuj 30. 4. v klubu Društva upokojencev je sodelovalo lepo .število članov, pogrešali pa so 16 preminulih od zadnjega občnega zbora ter precej težje bolanih, ki niso mogli 'prisostvovati. Izraženo je bilo negodovanje zaradi odsotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. V poročilih je bil prikazan obstoj in pomen te važne organizacije in delovanje odbora. Izražena je bila zahvala SO za subvencijo in republiškemu odboru za nakazilo socialne pomoči, uredništvom Ted- nika iradia za objave, predsedniku D. U. za brezplačno dodeljeno dvorano. Pričakuje se tudi naklonje- nost v bodoče. Med sklepi je važna prošnja za revalorizacijo priznavalnin kakor tudi nujna potreba zdravstvene zaščite za onemogle člane, ki niso upokojenci. Potrjen je bil stari odbor ter izvoljeni delegati za republiško skupščino. Glede s strani Mariborčanov organiziranega izleta 3. 6. na Koroško velja opozorilo Maistrovim borcem, da se prijavijo blagajniku Krajncu v petek, 11. maja; glede drugega izleta na Madžarsko, oziro- ma ječanje Maistrovih borcev Slovenije pa bo prej še sestanek. - o - OREHOVA VAS - SVETOVNO PRVENSTVO V MOTOKROSU Največja športno-tekmovalna pri- reditev v Vzhodni Sloveniji v letošnjem letu bo svetovno prvenstvo v moto-krosu, ki bo v nedeljo, 20. ma ja 197 3 v Orehovi vasi, na katerem bo nastopilo nad štirideset najboljših voznikov tega športa na svetu. Borbe za prva mesta in točke bodo letošnje leto izredno zanimive, ker so nekateri največji favoriti tega športa v sedanjih tekmovanjih zbrali zelo majhno število točk ali pa so še vedno brez njih in bodo izgubljeno poskušali nadoknaditi v Orehovi vasi. Proga za tekmovalce in gledalce je odlično pripravljena in pripravljalni odbor moto-krosa obvešča, da so vstopnice že v prodaji in da jih v predprodaji za avto moto društva prodajajo s 50% popustom. Prireditev se prične ob 14. uri popoldne. KB Maribor bo nagradila' 20 gledalcev z denarnimi nagradami. Po prireditvi bo v Orehovi vasi preskrbljeno za zabavo in razvedrilo. Rok prijav za tekmovalce še je odprt, vendar so nekatere države že prijavile svoje tekmovalce in sicer: Avstrija 3, Belgija S, Bolgarija 2, Danska 2, USA 1, Finska 2, Francija 2, GB 3^ Madžarska 2, Norveška 2, BRD 3, Švedska 3, ČSSR 3, SZ 5 in Jugoslavija 4. Ne zamudite priložnosti ogleda svetovnega prven- stva v moto-krosu v Orehovi vasil^ PLANINCI! Planinsko društvo Ptuj pripravlja 13. maja enodnevni avtobusni izlet na Mimo goro in Kočevski Rog. Vodja izleta je F. Purgaj. POČITNIŠKI DOM OBCINE PTUJ V BIOGRADU n/m razpisuje prosta delovna mesta: 2 polkvalificiranih kuharic 2 kuhinjskih pomočnic 1 čistilke Sprejem na delo za določen čas. Skupinska stanovanja zagotovljena. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Prošnje je treba nasloviti na upravo zavpda v Ptuju, Prešernova 29. ^fipNlK — ČETRTEK, 10. maja 1973 STRAN 11 O Življenju In delu dr. Jožeta 11. nadaljevanje po vrnitvi v Janežovce se je dr. Po- t po štiriletni odsotnosti med dru- i, svetovno vojno sešel po vojni z leno Emo, sedemletno hčerko Ta- cajo in šestletnim sinkom Vladom. Žena in otroka so se poleti 1945 ffnili iz izgnanstva, kamor jih je okupator poslal poleti 1941. Leta hrezdomstva so preživeli na Hrva- pjeni in v Srbiji. Le Potrčeva sestra Olga. poročena Ceh, je ostala na do- i^jjiji v Janežovcih, kjer je sodelo- vala v osvobodilnem boju, Veselje nad snidenjem z domači- j„i je kalila misel na Potrčevega jjrata dr. Otmarja, ki je zapustil taborišče v Muehlbergu leta 1943 in se vrnil k družini v Murski Soboti. Ker so ga Madžari leta 1944 osumili sodelovanja z Osvobodilno fronto, 50 ga poslali v internacijo v Floessenbuerg, l-jer je postal žrtev bombnega napa i marca 1945. POTRČEVE l»OLŽNOSTI V OSVOBOJENI DOMOVINI Po krajšem počitku v Janežovcih je dr. Potrč sprejel odločbo o imenovanju v okrožni komite KPS Maribor, kjer je delal v komisiji za agitacijo in propagando. PoveriU so mu idejnovzgojno nalogo, obenem pa je bil še okrožni poverjenik za zdravstvo in socialno varstvo. Od oktobra 1946 je živel v Ljubljani in delal na agitpropu Centralnega komiteja KPS pri idejni vzgoji, hkrati pa je bil od leta 1946 do 1949 minister za prosveto. Mmister za znanost in kuhuro je bil od leta 1949 do 1950, predsednik ?veta za ljudsko zdravstvo in socialno pohtiko vlade LRS pa od 1950 do 1952. Član Izvršnega sveta LRS je bil do 1954, nato pa do leta 1962 član IK CK. Od leta 1948 do 1952 je bil kandidat, nato pa do -rti član predsedstva GO SZDL Siovenije, bil pa je tudi član CK ZKJ, Od leta 1951 je bil delegat jugoslovanske vlade pri Mendarodni organizaciji dela in vodja naše delegacije. Za predsednika naše liomisije za Mednarodno organiza- dela so ga imenovali 5. maja '"'3. kar je ostal do svoje smrti. V ^lOD si je pridobil velik uglid, saj je med najbolj aktivnimi člani in pobudnik pomembnih akcij. Na ^^-■^'danjili je poudarjal najvišje cilje organizacije, ki naj ustvari pogoje za miren razvoj človeštva brez vojn, rasne diskriminacije, verske in splošne svetovnonazorske nestrpno- sti. Poudarjal je, da morajo razvite države pomagati manj razvitim. V organizaciji dela je tako z vsemi svojimi nastopi dokazoval, kako pomemben je človeštvu humanizem na poti k sreči vsega človeštva. Zelo je obtoževal povzročitelje oborože- nih spopadov in oboroževanje sploh. Ogromne mihjarde, ki jih požira vojna tehnika, bi odpravile bedo in nerazvitost. OBISKI V PTUJSKEM OKRA- JU IN OBČINI Dr. Potrč je bil od leta 1945 do 1953 poslanec v republiški skupšči- ni za ptujski okraj, od leta 1950 pa poslanec v zvezni skupščini za ptujski in ormoški okraj. Kot zvezni posalnec je bil član zunanjepolitič- nega odbora in odbora za ljudsko zdravstvo, Kot poslanec je redno prihajal v Ptuj. V prvih letih je sprejemal stranke v določenih dneh v posebni sobi na sedežu okraja. Govoril je na zborih volilcev o aktualnih vpraša- njih socialističnega razvoja našega območja. Bil je gost na letnih konferencah SZDL in ZK in še drugih prireditvah. Večkrat je govoril ptujskim komunistom v dvorani mestnega kina in drugod. Predaval je tudi za javnost. Dr, Potrč je bil izvrsten govornik. Iz njegovih govorov je vela široka izobrazba in globoka humanost, z vero v človeka in v zmago socialističnih načel. Znal je govoriti poljudno, vsakomur jasno. Zadnjič je govoril na veUkem letalskem mitingu v Moškanjcih leta 1962 za ptujski občinski praznik. Poslušala ga je večtisočglava množi- ca. Zadnjič pa je obiskal Ptuj za svojo 60-letnico, aprila 1963. Prispel je na vabilo predsednice skupščine občine Ptuj Lojzke Stropnikove. Skupščina mu je priredila večer v hotelu Petovio. Tov. Stropnikova je ob tej prihki orisala lik dr. Potrča, nesebič- nega in nenehnega bojevnika za sociahstične cilje. Na prireditvi so se zbrali ožji Potrčevi predvojni poli- tični sodelavci iz Ptuja in od drugod ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij ptujske občine. Kdo izmed zbranih bi tedaj slutil, daje svečano srečanje z dr. Potrčem ob njegovi 60-lctnici tudi slovo od njega pred njegovo smrtjo, ki gaje dohitela čez šest mesecev, 4. oktobra 1963 v Ljubljani zaradi srčne bolezni. V. R. (Konec prihodnjič) Koncert glasbene šole Ptujska glasbena šola uspešno deluje že mnogo let, saj bo leta 1978 slavila stoletnico obstoja. Te dni je priredila koncertni nastop in ob tej priložnosti Sino v pogovoru z ravnateljico Elico SENCAR, zvedeli naslednje: „Na tej šoli poučujem že 28 let, ravnateljica pa sem že 23 let. Moram priznati, da imamo sedaj stvari urejene. Sredstev imamo toliko, da lahko z njimi brez težav delamo. Kljub majhnemu številu predavateljev (6 rednih in 3 honorarno zaposlenih), poučujemo 297 učencev. Naši učenci lahko brez težav nadaljujejo šolanje v drugih šolah. Vsako leto priredimo pet javnih nastopov in nekaj nastopov na gostovanjih." Z nekaterimi predavatelji pa je pogovor stekel takole: Marjan RUS: ,,Poučujem oddelek trobil in imam dobre učence. Z delom sem zadovoljen." Ivan MARCIUS: ..Poučujem violino in hkrati vodirn šolski orkester. Ptuj sem si izbral za delovno področje, naj vidim tukaj precej koncetne publike. Prišel sem iz Varaždina in tukaj nimam stanovanja. To je moj največji problem." Emerik SENCAR: ,.Z veseljem delam. Vodim zbor blok tlaut, poučujem pa klarinet in kitaro. Prihodnje leto nameravam zbor povečati." Na koncertu smo ugotovili, da so pokazali učenci pred številno publiko zelo solidno znanje. Tudi učitelji so z koncertom zadovoljni, ker so dosegli to, kar so želeli. Poslušalcev je bilo v teh dneh približno 700. Slavko Furman . Foto: Langerholc Predavatelji ptujske glasl^ene šole z nekaterimi učenci RAZVOJ KULTURNIH DEJAVNOSTI TKS PTUJ Kulturno prosvetna dejavnost v sodelovanju s pokrajinskim muzejem Ptuj bo zgodovinski arhiv Ptuj v označenem razdobju pripravil stalno razstavo o zgodovinskem razvoju mesta Ptuja - od rimskih časov do najnovejše dobe. Razstava bo postavljena v pritličju ptujskega gradu in bo organsko vključena v druge zbirke na gradu. V zvezi s praznovanjem 600-letni- ce prvega ptujskega mestnega statuta leta 1967, bo ZAP organiziral posebno razstavo o pomenu Ptuja v mednarodni trgovini ob koncu srednjega veka. Za letošnjo 700-letnico Ormoža bo zavod v ormoškem gradu organiziral stalno razstavo o razvoju Ormoža in njegovega okoliša. Ta razstava bo dopolnjena z nekaterimi muzejskimi predmeti in bo pomenila neko vrsto lokalnega^ ormoškega muzeja in nudila obiskovalcem skromen, a nazoren pogled v zgodovinsko preteklost Ormoža in njegove širše okolice. V obdobju srednjeročnega načrta bo potrebno za potrebe arhiva adaptirati p|rejšnje prostore knjižni- ce v zgradbi nekdanjega dominikan- skega samostana. Idejni načrt sanacije in potrebnih popravil je izdelan, v teku pa je tudi že 1. faza adaptacije. Delo bodo nadaljevali še v dveh etapah. Potrebna sredstva bodo zagotovili: skupščina občine Ptuj, stanovanjsko podjetje Ptuj in TKS Ptuj v približno enakih deležih. Z izvedeno adaptacijo in s funkcionalno preureditvijo prosto- rov bo zavod dobil primerne delovne in skladiščne prostore tako, da bo moč vskladiščiti približno 1200 metrov arhivskega gradiva. Za uspešno delo pri varstvu arhivskega gradiva bo nujno potrebno zagotoviti tudi ustrezno kadrovsko zasedbo v zavodu. Poleg že zaposlenih, to je ravnatelja, tajnika-računovodje, dveh arhiv- skih referentov s srednjo izobrazbo in arhivskega pomočnika, bo treba zaposliti šc enega arliivskega svetovalca z visoko izobrazbo in sodelavca z višješolsko izobrazbo. S takšno kadrovsko okrepitvijo bo zavod lahko uspešno izpolnjeval vse delovne naloge, ki mu jih nalagata družba in ustrezna zakonodaja. ZINKA: Vse mine z zavistjo zrem na vas, vi hribi in doline, ki živi spomenik ste mojih davnih dni. Nehote se vsili mi v spomin: vse mine, le narava vedno znova oživi. Se vedno rada tja nazaj se vračam, kjer tekel čas je mojih mladih let, vse kot nekdaj živi, brsti, poganja le moj korak postal okoren je in trd. Prav kot nekdaj se trata v cvet odeva, med petjem ptica gnezdo si gradi, od vseh strani kuku in cicifuj odmeva le dušo mojo že jesenski mraz mori. 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 10. maja 1973 DR. FRAN BRUMEN Enuresis Nepravočasno, nepravilno in nekontrolirano puščanje urinna oziroma izpraznjevanje sečnega mehurja imenujemo pri otrocih bolezen mokrenja. Nesposobnost kontroliranega izpraznjevanja seča ima lahko zelo različne vzroke. Delimo jih v tri glavne skupine: 1. skupina posledic različnih anomalij - motenj v rasti; 2. skupina posledic organskih obolenj merodajnih delov telesa in 3. skupina psihosomatskega sindroma. Mnogokateri starši, posebno še mati, cesto celo cela družina mnogo trpijo radi tega obolenja, ki je na srečo največkrat le nevšečnost prehodnega značaja. Še vedno se zelo pogosto dogaja, da prizadeti starši oziroma vzgojitelji skušajo nadlogo sami odpraviti. Pri tem poskušajo različne načine, med njimi najpogosteje s prisilo telesnega kaznovanja. TELESNA KAZEN JE GROBO DEJANJE IN V TEM PRIMERU GROBA NAPAKA, ki ne vodi k uspehu. Pri otrocih je ta nevšečnost najpogostejša v obliki tako imenovane ENURESIS NOCTUR- NA - nočno mokrenje - dočim je enuresis diurna - dnevno mokrenje - znatno redkejše. Velja pravilo, da naj postane otrok - podnevi čist najkasneje tekom oziroma do konca 2. leta starosti. Najkasneje tekom oziroma do konca 3. leta mora nastopiti tudi nočna čistoča. Šele, kadar sta ta dva termina prekoračena, govorimo o bolezni, ali vsaj nenormalnem stanju. Vzroki So s sledečih področij: 1,) prirojene motnje v vzrasti oziroma v razvoju, med njimi najpogostejša spina bifida - napaka na spodnjem delu hrbtenice; nepravilen potek sečne cevke oziroma nepravilna namestitev njenega ustja in različne stopnje , duševnih obolenj (idiotia, debihtas). 2.) V skupino organskih obolenj uvrščamo bolezni sicer normalno razvitih organov, kakor so različne poškodbe, vnetja, tumorji in podobno. Dalje povečane tonzile, posebno še 3. tonzile zanosnice, ki pri oviranju dihanja povzročajo nemirno spanje. Tudi utesnitev krovne gube, ki pokriva glavico penisa in njene narasHne so lahko vzrok mokrenja. 3.) Psihično-živna labilnost nervoznih in duševno neuravnovešenih otrok. In 4.) Posledice nepravilne vzgoje, neza- dostno vzgajanje k čistoči vodi k zanemarjenosti, otroška malomar- nost, brezbrižnost in tudi nagajivost. Na splošno lahko trdimo, da so primeri z organskimi napakami mnogo redkejši in da večino teh bolnikov prištevamo med neurotike. So torej funkcionalna obolenja in zato po metodah psihosomatskega pristopa dovzetna za zdravljenje. Pri vsem je značilno, da se dnevni in nočni ritem mokrenja razlikujeta. Količina izločenega seča je cesto ponoči večja od one podnevi. Tuje potrebno izključiti obolenja srca, ki bi moglo biti vzrok za tak pojav, Pri teh primerih si razlagamo, da se je razburjenje dnevnega življenja nekako akumuliralo v podzavesti duševnega dogajanja in se sprošča med spanjem ter tako aktivira dejavnike, ki so merodajni za izločanje urina. Kakor povsod, je potrebno tudi pri tem obolenju biti oprezen. Izključiti je treba najprej možnosti organskih bolezni. Predvsem so potrebne večkratne podrobne preiskave seča, ki si naj sledijo v primernih presledkih. Včasih so potrebne tudi biokemične in bakteriološke preiskave urina s poskusi gojitve bolezenskih kali, da bi tako IZKLJUClEI MOŽNOST LATENTNEGA VNETJA LEDVIC. Enkratni normalni izvid seča je lahko varljiv. Potrebno je preiskave ponoviti vsaj 3x, šele tedaj se zanesljiveje opremo nanje. (Nadaljevanje sledi) ŽALOSTNA VRNITEV Tihemu valovanju majskega cvetja so se pridružili zvoki trnovskih zvonov. Vaščanom so oznanjali žalostno novico, ki je bolestno odjeknila daleč naokoli. Na Kpgler- jevi domačiji v Trnovski -vasi so pripravih mrtvaški oder. Pričakovali so krste s posmrtnimi ostanki svojih najdražjih. V soboto ob 15. uri sta se pred njihovo hišo ustavila avtomobila s tremi krstami. Dve so odložili pri Koglerjevih, eno pa odpeljali v Prekmurje. iCoglerjeva Francka je odšla pred leti v Nemčijo in se tam zaposlila. Pogosto in nadvse rada se je vračala v svoj domači kraj. Ustvarila sije družino, toda vedno je želela vrniti se. Ograj škovi so se pred prvo maj. skimi prazniki vrnih z obiska v domovini. Kovali so načrte in že mislili na prijetno bivanje v hišici pod Pohorjem, kjer so si urejali nov dom.' Niso slutili, da je bil to njihov zadnji obisk in stisk roke z dragimi v domačem kraju. 1. maja je ugasnilo življenje cele njene družinice na tujem v prometni nesreči. On in njen brat Mirko sta se odpeljala s svojimi družinami iz mestnega vrveža na krajši izlet v naravo. Brat Mirko je ušel smrti, pod razbitinami njihovega avtomo- bila pa je obležala ona in 16-letna dekhca iz Prekmurja. Sina in moža so odpeljah v bolnišnico. Sinek je kmalu po nesreči umrl. Že je bilo vse pripravljeno za odhod - na zadnjo in tiho pot v domovino. K dvema krstama so položili še eno - umrl je tudi očka. Stene pri Koglerjevih so bile obložene s številnimi venci in cvetjem. Slehernemu človeku, ki je pogledal v hermetično zaprto krsto, EC je orosilo oko. Mamina roka oklepa 13-mesečnega Sandija, ki počiva na njenih prsih in zakriva njeno obličje. Ob njiju je bila krsta moža in očka Dominika. Obe krsti je ločila velika Sandijeva fotografija v barvah, ki kaže na .rdečehčnega, ljubkega fantiča, ki je pred nedavnim praznoval svoj prvi rojstni dan. Francka! Izpolnila se je tvoja želja. Ti in vsi tvoji ste doma. V svoje naročje vas je sprejela slovenska zemlja. Naj vam bo lahka domača gruda! Ni lahko delo v mladinskem klubu Klub mladih že dalj časa uspešno posluje po zaslugi nekaterih priza- devnih članov vodstva kluba, predvsem oskrbnika Janka Kekca in upravnika Srečka Emeršiča. V Ptuju je bila zgodovina klubskega delova nja problematična zaradi posamez nih spodrsljajev vodstva, predvsen pa zaradi nekulturnih, objestnih il škodoželjnih mladincev, ki st uničevali klubski inventar, onesns zevali klubske prostore in delal izgrede, ki so se nemalokrat končal z medsebojnim obračunavanjem. V sedanjem Klubu mladih tel težav še ni bilo, oziroma jih i nismo videli po zaslugi sedanjeg vodstva in odbora, ki dnevno čisti il vzdržuje prostore, ki jih onesnažij( sinovi in hčere največkrat ugledni! in kulturnih družin, ki pljuvajo p( tleh, stresajo in mečejo pepel il cigaretne ogorke povsod, samo ne ' pepelnik, ki se oznojeni o( ping-ponga brišejo v zavese in k čakajo, da se strežnik odmakne o( svoje mize, da mu izmaknejo koktO "redno samo dinar in pol. Skoda j« da teh nekaj posameznikov meči slabo luč na vso ostalo mladino svojim nekulturnim obnašanjem, dl povzroča nepotrebno delo upravi il vodstvu kluba, da ne plačaj obvezne minimalne članarme, ki nt^ bi bila osnova za delovanje vsake« kluba in da se ne zaveda, da naj o bil klub njihov drugi dom, njihovi družba, za katero je potrebno tud nekaj narediti in prispevati in m samo jemati in uničevati. Sedanjemu klubskemu vodstvu ji potrebno priznati velike zasluge Zi delo, ki ga opravlja na področji . vzgoje mladine in potrebno mu j dati tudi podporo. Priznanje t njihovo delo so jim že izrekli n predsedstvu ZMS Ptuj, prav tako jiH gaje dala postaja ptujske mihce. V TOLMINU PODELJENE NAGRADE V okviru praznovanja 500-letnice kmečkih vstaj .in 400-!etnice sloven- sko-hrvatskega kmečkega punta je posebna komisija pri Zavodu za šolstvo SRS že v začetku šolskega leta razpisala nagradno temovanje za najboljše naloge in likovna dela na tematiko kmečkih puntov. Nagrade so bile razpisane posebej za gimna- zije, za druge srednje šole in ločeno za osnovne šole. Na pobudo prof. Draga Šuligoja sem tudi sama, novembra lani, napisala daljši sesta- vek „Kmečki punti v našem lepo- slovju". Dne 25. aprila 1973, so mi v tajništvu gimnazije povedali, da moram biti naslednji dan v Tolminu, ker sem tudi jaz med nagrajenimi. Podelitev nagrad je bila povezana s proslavljanjem 260-ietnice velikega Tolminskega punta. Tako se mi se 26. aprila v dohiu JLA v Tolminu udeležila zborovanja pionirjev - zgodovinarjev. Po tem je bil še slavnostni sprejem in pogostitev. Zbrani so bih predstavniki osnov- nih šol iz vseh območij Slovenije. Med njimi nas je bilo le 6 srednješolcev. Po sprejemu so nas prireditelji razporedili za prenoči.šče gostoljubnim družinam naših tol- minskih vrstnikov. Zvečer smo se ponovno zbrali v domu JLA, kjer siho si ogledah diapozitive o geo- grafskih in zgodovinskih znameni- tostih Tolminske. Na dan OF - 27. aprila smo si skupno ogledali vse oddelke muzeja, predvsem eksponante o velikem tolminskem puntu in oddelek NOB. V muzejskih prostorih je bila tudi razstava likovnih del osnovnošolcev na temo o kmečkih puntih. Za tem smo se s kombiji odpeljali v Kobarid, d ogledali znamenitosti tega slikovitega mesteca, nato pa smo obiskali še Vršno in rojstno hišo goriškega slavČka Simona Gre- gorčiča, ki je spremenjena v muzej. Po vrnitvi v Tolmin je bilo skupno kosilo in svečana podelitev nagrad. Člani komisije pri zavodu za šolstvo SRS so vsak za svoje področje poročali in ocenih nagrajene pri- spevke. Razumljivo, da me je najbolj zanimalo področje srednjih šol. V poročilu je bilo navedeno, da so naloge na razpis poslali dijaki iz 34 gimnazij v Sloveniji; od teh je komisija nagradila tri najboljše. Nagrajene naloge so bile po vsebini različne, zato niso podelili prve in tretje nagrade, pač pa tri druge nagrade ali vse enako. Nagrajeni so bili: dijak 4. letnika gimnazije iz Nove Gorice, dijakinja prav tako 4. letnika gimnazija iz Novega mesta, oba za temo „0d kmečkih puntov do NOB' , in jaz za svojo že uvodoma omenjeno nalogo. Menim, da pomeni to tudi priznanje naši gimnaziji. V oceni moje naloge je bilo med drugim povedano, da sem po jedrnatem uvodu prešla na obravnavo vseh važnejših hterarnih ■ del, ki so bila napisana o kmečkih putnih, vendar me je pri obravnavi bolj zavedla fabula, kot primerjava med zgodovinskimi dejstvi; da pa je naloga v celoti tekoča in jezikovno dobro napisana. -Naj še omenim, da so sestavke poslali tudi dijaki nad 30 drugih srednjih šol v Sloveniji. Med temi so bili nagrajeni prav tako trije dijaki in sicer iz srednje zdravstvene šole Maribor, iz šolskega centra Ravne na Koroškem in še ene šole iz Primor- ske.. Razpis Zavoda za šolstvo SRS ob 500-letnici kmečkih vstaj na Sloven- skem in 400-letnice slovensko-hrvat- skega upora je prav gotovo dosegel svoj namen, saj so se mnogi dijaki, poleg rednega učnega programa, 5e dodatno poglabljali v zgodovino najtežjih in obenem najslavnejših dni v življenju slovenskega kmeta in delavca. Knjižne nagrade, ki smo jih posamezniki prejeli pa so le simbo- lična priznanja dijakom in šolam. JOŽICA FIDERŠEK, 2. a razred gimnazije Dušana Kve- dra Ptui TEDNIK — ČETRTEK, 10. maja 1973 STRAN 13 obCinsko prvenstvo z ZRACNIM serijskim orožjem v petek, 27., in nedeljo, 29. aprila, se je v Ptuju kopčalo občinsko prvenstvo v streljanju z zračnim serijskim orožjem vseh kategorij. Tudi letos so bili najbolj pripravljeni in najbolj uspešni člani SD Jože Lacko, ki so osvojili največ priznanj, ekipno in med posamezni- ki. Odziv na tekmovanje je bil velik, predvsem zato, ker so si ekipe in posamezniki z zmago na tem prvenstvu zagotovili sbdelovanje na' republiškem prvenstvu, ki je bilo teden dni kasneje v LjubljanL SD Jože Lacko s svojimi sekcijami je na tem tekmovanju zasedlo kar osem prvih mest, predvsem so zelo napreciovale njihove mladinske vrste in pionirji. REZULTATI: Seniorji - 1. Ivan Ratajc 514; 2. Albin Vrbnjak 502 in Adolf Mihelač 500 krogov. Ekipnega tekmovanja ni bilo. Seniorke - 1. Mira Meško 418, 2. Marja Tušek 360 krogov. Mladinci - 1. Franc Kotnik 316, 2. Miran Skok 314, 3. Mitja Jabolčnik s 307 krogi. Ekipno so zmagali strelci SD , Jože Lacko", 2. Tumišče in 3. Kidričevo. Mladinke - 1. Barbara Zorčič 330, 2. Zdenka Skok 326, 3. Olga Koželj z 274 krogi. Pionirji - 1. Janko Puc 147, 2. Igor Primožič in 3. Stanko Pal. Pionirke - Ivanka Ogrinc 96, Majda Simonič 70 kr. in Ivanka Vazič 63 krogov. __________S. I., ŠAH Šahovsko društvo Ptuj je priredilo tradicionalni prvomajski nagradni brzoturnir, ki se ga je udeležilo dvajset igralcev, med njimi tudi trije gostje, člani SK Kovinar iz Maribora, kar. kaže, da postajajo redni brzopotezni šahovski turnirji v Ptuju zanimivi tudi za šahiste iz Maribora. Na brzoturnirju je zmagal Bohak, ki je zbral 17 točk, pred Pematom s 15,5 in Serugo s 14,5 točke, slediU so Janžekovič (Kovinar), Cič in Kneževič s 13,5 točke, Božičnik (Kovinar) s 13 in Majcenovič, Sedlašek ter Ploj (Kovinar) s 12,5 točke itd. Trije prvoplasirani so prejeli praktične nagrade, ki jih je v ta namen prispevala Živilska industrija Petovia iz Ptuja. Zlatoporočenca Liza in Franc Turk Zakonsko zvezo sta sklenila 30. aprila 1923 v Lovrencu na Dravskem polju, medtem ko sta zlato poroko potrdila na ptujskem matičnem uradu na slavnostni poroki v soboto, 28. aprila 1973. Franc Turk je rojen 23. septembra 1899 in izvira iz številne desetčlanske družine. Žena .■Lizika je rojena 22. oktobra 1891 v družini Draškovič, v kateri je bilo pravtako deset otrok. V zakonu zaltoporočencev se je rodil samo en otrok-sin, pri katerem zakonca sedaj srečno živita irt imata že tudi prvega vnuka. Ob zlati poroki tudi naše iskrene čestitke! Tekst in foto: LANGERHOLC 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 10. maja ij osebna kronika RODILE SO: Štefanija Molnar, Mariborska 18 - dečka; Jožefa Kokot, Korenjak 5 - Romana; Marta Bratuša, Tomaž pri Ormožu 15/a, - Alenko; Kristina Gaberc, Mostečno 42 — dečka; Ljudmila Maroh, Gradišče 13 - Marjetko; Ana Hentak, Cirkulane n. h. - Anico; Martina Zamuda, Galušak 6 - Borisa; Terezija Hedl, Mestni vrh 105/a - dečka; Marija Šalamon, Slovenski trg 9 - Danila; Danica Hotko, Zidanškova 17 - Viktorja; Mira Fridl, Volkmerjeva S - dečka; Erika Habjanec, Sagadinova 5 - deklico; Marija Vedrac, Strmec 1 - deklico; Štefka Bezjak, Straže 27 - dečka; Irena Lešnik, Gregorčičev dr. 3 — Aleša; Štefanija Brala, Kidričevo 6 - Aleksandra; Marija Drevenšek, Njiverce 12 - Renato; Marija Erlač, Breg 15 - Karmeno; Kristina Polanec, Prešernova 3 - Danila; Danica Praprotnik, Kolodvorska 2, Ormož - Saša; Marija Kocmut, Strmec 3 - deklico; Danica Novak, Središče 84 - Natašo; Marija Jerenko, Barislavci 2 - dečka; Marija Brečko, Markovci 58 - deklico; Anica Slana, Sejanci3 — Marjana; Slava Šegula, Predava 3 Milico; Vera Golob, Panonska 2 — Matejo; Marija Majhen, Gradišče 128 - Kresnico; Marija Jernejšek, Stoperce 35 - Anico; Silva Šeruga, Podlehnik 23 - dečka; Marija Petrovič, Majski vrh 30 - Lidijo; Anica Trančar, Hrastovec ^199 — Gorana; Marija Krajnc, Ločič 6 - deklico; Sava Karo, Moškanjci 59/a - dečka; Matilda Potrč, Drstelja ^1 - deklico; Matilda Mesaric, Mez^ovci 45 - deklico; Angela Orešek, Sp. Hajdina 119 - dečka; Marta Golob, Tibolci 19 - Janeza; Zdenka Pongračič, Zagrebška 82 - dečka. POROKE: Željko Novak, Lovrenc 43 in Frančiška Beranič, Lovrenc na E)r, polju 43; Milorad Rosic, Kidričevo 8 in Irena Horvat, Kidričevo 8; Ignac Drevenšek, Karnerjeva 16, Maribor in Jožica Primožič, Karnerjeva 16, Maribor; Janez Leskovar, Majšperk 6 in Majda Rober, Podlože 125; Jožef Hojnik, Čagona 57 in Olga Muzek,^ Slavšina 25; .lakob Habjanič, Soviče 20 in Marija Gabrovec, Dravci 3; Vladimir Jurger, Videm pri Ptuju 1/a in Marija Arnuš, Orešje 12; Franc Furek, Zlatoličje 56 in Milena Hertiš, Lovrenc na Dr. polju 24; Franc Malek, Krčevina pri Vurberku 127 in Marija Čeh, Krčevina pri Vurberku 35; Stanislav Smigoc, Medribnik 7 in Jožica Fajt, Velenje, Celjska 68; Edvard Selinšek, Kidričevo 14 in Marjanca Dajnko, Draženci 46; Manfred Wuertenberg, 6700 Ludvvdgshafen, ZR Nemčija in Cvetka Toplak, Ob železnici 14; Štefan Erbus, Nova vas 41 in Antonija Arnuš, Kicar 11; Milan Ceh, Podvinci 98 in Marija Cucek, Podvinci 62; Franko Florjančič, Mejna cesta 27 in Vlasta Tkalec, Osojnikova 5; Janez Podrepšek, Škofja Loka, Spodnji trg 37 in Marija Janžekovic, Partizanska 43, Škofja Loka; lanez Vrtačnik, Nova vas pri Markovcih 3 in Neža Ciglar, Markovci 7; Jakob Ciglar, Markovci 68 in Marija Martine, Slovenski trg 6; Franc Fras, Cirkovce 68 in Ivanka Sluga, Pobrežje 19; Maskimiljan Kmetec, Kidričevo 37 in Jerica Mesaric, Kidričevo 9; Marjan Vrtič, Dravinjski vrh 3 in Vesna Koren, Potrčeva 35; Iztok Kukovec, Tiha pot 4 in Ksenija Tramšek, Tiha pot 4; Stanislav Milošič, Repišče 46 in Marija Krajnc, Repišče 28; Anton Lenart, Grlinci 3 in Jožefa Kurež, Pobrežje 129; Jožef Mikolič, Naraplje 15 in Slavica Plamberger, Lackova 1; Franc Merc^^Gorca 3 in Martina Voglar, Repišče 5; .losip Mihalinec, Rejjišče 39 in Ana Bedrač, Repišče 39; Anton Fišer, Crmožiše 92 in Kristina Pulko, Črmožiše 37; Janez Lah, Pobrežje 132/a in Ivanka Potrč, Krčevina pri Ptuju 5; Franc Panikvar, Kungota 33 in Adela Knaus, .Kidričevo 15; Franc Lenart, Lovrenc na Dr. polju 119 in Silva Golob, Spuhlja 142; Drago Klinčar Zlakova 4 in Silva Šeruga, Hajaoše 79; Stanislav Potočnik, Rogoznica 34 Voličina in Marija Krajnc, Rogoznica 34, Volicina; Ivan Strgar, Stuki 20 in Magda Križe, Štuki 20; Anton Toš, Slavšina 9 in Antonija Prša, Slavšina 16; Srečko Matic, Klupci 40 in Marica Radičevič, Slovenski trg 4; Marijan Bezjak, Budina 2 6 in Silva Nemec, Nova vas 92; pri Markovcih; UMRLI SO: Marija Zavec, Jadranska 5, roj. 1899.. umrla 23. 4. 1973.; Katarina Filipaja, Pobrežje 161/a, roj. 1895., umrla 24. 4. 197 3.; Anton Osterc, Gabernik 12, roj. 1889., umrl 23. 4. 197 3.; Marija Matjašič, Brstje 31, roj. 1907., umrla 25. 4. 1973.; Rudolf Domik, Dravska 3, roj. 1909., umrl 27. 4. 1973.; Ivana Žilavec, Lackova 9, roj. 1892., umrla 28. 4. 197 3.; Albert Kaučevič, Sestrže 28, roj. 1925., umrl 28. 4. 1973. naša pisma VČASIH RAZMIŠLJAM Velikokrat se vprašujem, zakaj morajo nekateri ljudje vse življenje trpeti, nekateri pa žive v izobilju? Čemu so na svetu vojne, ki povzročajo toliko gorja? Zak^ preganjajo nebogljene otroke? Srečna sem lahko, ker preživljam mladost v miru. Priznam, da ne znam ceniti tega, kar imam. Ne smem si postavljati nedosegljivih ciljev^ ker bi bila lahko hudo razočarana. Lepo vas pozdravljam! Zdenka Vogrin, 5. raz., OŠ Trnovska vas POMAGAL SEM PRIJATELJU Nekega dne sva se s prijateljem zmenila, da pojdem ponj in greva skupaj v kino. In res, prišel sem do vrat, a na vratih se je ttokazal njegov žalosten obraz. Povedal mi je, da ne more^ v kino, ker mu je mama naročila, da ne sme prej od doma, dokler ne pospravi vsega stanovanja. Ker sva imela še dobro uro časa, sem mu začel pomagati pri pospravljanju. Začela sva pri kuhinji. Odnesel sem smeti, po metel in pobrisal posodo, ki jo je prijatelj umiL Kuhinja je bila pospravljena. Nadaljevala sva pri dnevni sobi. Pobrisal sem prah in pometel, on pa je očistil preproge. Že sva bila pari spalnici. Tudi tam sem pometel in pospravil postelje. On pa je posesal preproge in pobrisal prah. Ostala nama je še samo njegova soba. Pospravil si je svojo posteljo in pobrisal prah na policah. Jaz pa sem spet pometel in posesal prah s preprog. Prej kot v eni uri je bilo stanovanje pospravljeno. Tako je lahko šel z mano tudi on v kino, meni pa je ostala prijetna zavest, da sem pomagal prijatelju. Andrej Gabron, 5. a raz., OŠ „F. Osojnika", Ptuj TO SEM PA JAZ Težko je presoditi in obsoditi samega sebe. Vendar je to potrebno, kajti le takrat, ko bomo poznali svoje slabe lastnosti in se borili proti njim, bomo lahko uspešni v življenju. Imamo svoje vzornike in se ravnamo po njih, toda tudi ti ljudje niso idealni, lajti idealnega človeka ni. Vsak ima svoje slabe lastnosti. Kakšna pa sploh sem? Veliko in pomembno vprašanje, kateremu se ni moč izogniti, kakor ne moreš spremeniti usode, ki te čaka. Včasih sem zelo hudobna. Vidim samo svoje težave in mar mi je za druge. Sem kot v nekakšni omotici ali slepoti, ki me ovija v svoje mreže. Vendar je tudi take trenutke potrebno prestati, nikar obupati. Kajti grozno je, če obupanega človeka zajame življenje, kot mušico in ga uniči brez težav. Tudi v vsakdanjem življenju je potreben boj. Kot se rastUne borijo za svoj obstanek, fe ljudje borimo z življenjem. Najraje berem knjige. Knjige so kot zdravilo in življenje. Marsikaj ti povedo, česar ti mati ne ve povedati. Izobražujejo te in te pripravljajo na tisti trenutek, ko se bos obupan boril z življenjem. Rada tudi pomagam mami pri delu, pišem spise in zbiram najrazličnejše stvari. Želo rada rešujem križanke, kar sem najbrž podedovala po svoji mami. Najbolj me razjezi, ko me zmerjajo, ali kadar mi oče vzame knjigo, ko berem pozno v noč. Sovražim samoto. Nekateri ljudje so srečni, kadar so sami, ko se lahko predajo sanjarjenju. Toda jaz nočem biti sama, čeprav kljub temu zelo mnogo sanjarim. Sem zelo nezaupljiva do vsakogar, kajti Ijuj so hudobni; Svojih zelja vam pa. morem povedati. Velike so in najin se mi nikoli ne bodo uresničile, U življenje je kruto, brez okraskov lepih besed. Sedaj me poznate in tudi jaz veg kakšna sem. Čaka pa me veli) naloga: ,,Boriti se proti slabi lastnostim in postati dob državljanka, ki bom lahko korisj Svoji domovini." Sonja Wieser, 8. b raa OŠ Tomaž pri Ormoj LIK MOJE MATERE Približno kilometer poti od glavj ceste stoji majhna vasica, ki štej okrog trideset hiš. Med njimi je tul naša. V njej živim s svojimi brai sestrami in starši. Moja mama je stara 46 let, srednje rasti, malo nagubane; obraza, na njem vidiš vedr zadovoljen nasmeh. Če bi ; pogledal njene roke, lahko tak; opaziš, da so na njih sledovi trde; dela, kajti pri hiši nas je osem otrc' oče,^ mama in babica. Mama oblečena povprečno kot dru; kmečke žene: V krilo in predpasni; obuta pa v škornje, saj to je najbo primerno obuvalo za kmečko delt Vedno, kadar pomislim na mamt mi šine v glavo misel, kako težkoj bilo njeno življenje, seveda tudi an in babice. Mama se je rodila majhni vasici na Hrvatskem. Tam/ preživela svojo mladost in se tul •poročila. Z očetom ter družino sej preselila v Slovenijo. To je bilo lei 195 3. Nekaj let za tem sem se rod jaz^ in že je imela eno veliko skr več. Ko smo se naselili tukaj, sn bili zelo revni. Oče je hodil delat bližnjim kmetom, mama pa sej mučila z delom doma in z nam otroci. Tako sta ata in mama trd garala nekaj let. Kasneje se je oče zaposlil p kmetijski zadrugi. Za mamo in : vse je bilo malo lažje. Ker pa; opravljal delo z živino v hlevu bil: doma, smo mu pomagali tudi otroi in mama. Tako so tekla let Najstarejša sestra je stopila medicinsko šolo. To se je don mnogo poznalo, kajti ni nam ve mogla pomagati pa tudi denar potrebovala. Mama je večkrat hodi peš po nekaj kilometrov, da ji nesla denar in potrebno, ki smo | težko pridobili. Vendar je to strlo. Krepko se je borila z bedo sestra se je izučila. Kaj hitro zate se je šla učit druga sestra : slašcičarko, brat za peka in dru brat za mehanika. Vsi so šo uspešno končali. Zdaj obisku mlajši brat kovinsko šolo, sestra | upravno administrativno šolo, letnik. Osnovno šolo še obiskuje jaz in najmlajši brat. Upajmo, i bova tudi midva opravila šolanje. Tako sta mamo in ata leta in le garala in nas otroke teži preživljala. Vendar poguma zgubila temveč nam z veselje pomagala in spreleti jo lep nasme ko se spomni, da bomo mi in}' lepše življenje kot ona, krneči ženica in mati osmih otrok, ki mnogokrat nismo razumeli zahtevali vedno več, kot nam lahko nudila. Ker je mati J.ako dobra do i otrok, je ne bomo nikoli pozabi pa tudi oče ne, ker mu je bila zves zena in dobra mama. Drago Skurjeni, 7. c razP OS . To.ne, Žnjdarič",i Uprava POCITNISKEGA DOMA V BIOGRADU N/M obvešča občane, DA ŠE SPREJEMA PRIJAVE ZA LETOVANJE. Počitniški dom v Biogradu n/m bo od- prt od 20. 6. do 10. 9. 1973. Rezervacije sprejemajo dnevno od 7. do 14. ure v upravi doma v Prešernovi 29. Informacije lahko do- bite tudi po telefonu št. 77253. OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ j 4. in S. kolo VZHOD: Ptuj-Vičanci 7:1; Stojnci-Markovci 4:2; Gorišnica- Zavrč 4:3; Grajena-Dornava 1:3. DOrnava-Gorišnica 2:5; Markov- ci-Ptiy 3:1; Rogoznica-Grajena 4:3; Zavrč-Stojnci 1:3. ZAHOD: Leskovec-Makole 2:2; Prepolje-Hajdina 2:3; Dravinja- Skorba 4:3; Kidričevo-Lovrenc 2:7;Gerečia vas—Videm 1:6. Videm-ZlatoHčje 2:2; Skorba- Prepolje 0:4; Hajdina-Leskovec 5:1; Lovrenc—Gerečja vas 4:3. Kidričevo ne tekmuje več in je izstopilo iz lige. TEDNIK — ČETRTEK, 10. maja 1973 STRAN 15 rezervirano %a lu]zena DOBER DEN FSEN FKUP! Dugo smo jomrali no v dugih gatah švicali, da bi s pomlod gor na zimo sprovla. Zaj smo se toga fčakali. Majnik, mesec cvetja no škrompajo po srcih nan je prinesa lepo vremen, Id se je še posebno ir.ed 1-majskimi svetki lepo izkoza- lo. Meni, ki sen meja tiste dni joko dosti obiskof žlohte, prijotelof no znoncof iz mesta je toto lepo vremen še posebno praf prišlo. Po prvomajsken froštikli sen lepo reka mojin gost on: „Drogi prijoteli, če van je praf ali ne, to mote motke no gremo na njivo krompir sadit. En cajt so se malo po stroni gledali, gdo so vidli, da naman heca, te pa so le začeli motke za rep cukati. Sija je topel sunček no so meli na krompirovi n|ivi še brezpločno sučeje. Prta večeri so se fsi puklavo držali no si žule na rokah šteli. Nereda sen se malo zloben no sen jih potolaža: ,,Vidite, drogi prijoteli, tak se krompir služi, vobin vas še na okopaje, te pa lehko v jesen pridete s ficokij^ da te si ga odpelali fsoki eno vrečo. Loni mi niti hvala lepa neste rekli, letos pa ste si ga zaslužili . . ." Zal pa še poglednimo kaj nam piše Mihelak od Vejke Nedele pri Ormoži: , AUF-BIKS LUJZEK! To je naš stori prleški pozdrof. Saj se ga še vena spuniš, kak je bilo te, gdo srna še mloda bila, se po vesi auf-biks drla no pod oknami dikline zašpihovala. r Dugo ti že nesen pisa no se mi je I zato nobralo precik novic iz našega I kraja. Veš, zaj že precik dugo ribe i švercan. To je že stori šport. Provijo * nan tudi dirkalni ribiči. To pa zato, ker moremo te, gdo se prikože mož postove ali pa ribiški čuvaj, bejžati s po šumi, j)0 t rji no sploh ne gledaš I kon stopiš. Samo, da vujdeš.Saj veš kak provi stori pregovor: ^,Grdo je, I ce bežiš, lepo je, če vujdes . . . Naši dedje so pravli, da je najbojša tista riba, ki najpret po vodi, potli pa še v vini plava. Zodjič si prosa za nasvet, kaj naj narediš, da ti nede trebalo namesto sosidovega psa hetora, ki je crkna, po vesi lojati, kur nagajati no ženstan pod jenke skokati? Te le rajši ženskan pod jenke skoči, lojaje no nagojaje kur pa pson prepusti. Če pa si že tak po pesjen razjjoloženi pa se zglosi pri meni, da bos mi za trajbara pri raubšicariji. Saj veš kak gre tista pesmica: Raubšic pa jaga, jagru pomaga, saj iager ne ve, kaj raubšic fstreli. - Sume zelenijo, trate cvetijo, nan pa se v šumi praf lepo godi. — V Lovski tan koči, večkrot pnoči, jagri van sladko in mirno spe. - Kočja jih slina je omamila, raubšicon pa^ od veselja vriska srce. Te pa srečno no še drugič več. Mihalek od Vejke Nedle. STOOOJ, MIHALEK Pje, .zaj pa te mon! Pred celin vesoljnin sveton si se izda, da si divji ribič no raubšic. Jas te nemo^ prijava, pač^ pa se pasko mej, da ne bi meja slučajno enkrat prekrotkih pet no bi te mož postove za kolej priia. Lehko se ti zgodi, da bi te sodnik za eno por dni ali pa celo mescov tak po ribjen konzerivira v aresti. Če toga še ne veš, ti naj poven, da si zavolo enega vstreljene- ga zofca ali pa srjoka lehko boj mastno obsojeni, kak če boš enega praf pošteno na veselici zaštiha no prebuta. Divjačina je veš glih tak začitena, kak je to primer z medvedi no direktori. To pa seveda neje pravilo, saj včosik tudi kokšne^a medveda ali pa direktora iz koze slečejo no obodvo v , hladilnik" denejo. Medveda zato, ker dela škodo v šumah ali lidi napoda, direktora pa zato, če si prehitro vikend zgradi no brenčedesa kupi. Tisto raubšicarsko pesmico si dobro spesna. Naj ti še jas eno dve kitici fcoj nariman: Mihalek pa jaga, kaj mu pomaga, če jegova puška ma krive cevi. - Strela no poka, zajčeke stroši, fazon se mu z grma smeji. — Enkrat še poči, pečenko že voha, za večerjo pa engrenovo župo do- bi . .' Te pa srečno Vaš Lujs 1