SANJE,
MOJA
DRAGA
Ti, s tabo moški, tako odvečen v svetu tvojih sanj. Golobčki in rožice, poljubčki in nasmeški, sreča in ve-selje... in on. Le kakoseti jezgodila taka napaka? Sedaj so tudi pravljice drugačne, je sploh kak konec sre-čeri? Vprašuješ, odgovarjaš, be-seda za besedo, vse je na svojem mestu, človek s človekom, kaže, da si skrbno uredila svet; pa vendar nepopustljivi, krčeviti dvom! Dotik nekoga drugega, živeti s tujimi ro-kami, ki ti božajo telo... Da, on bo rekel, da te Ijubi, vztrepetalo bo na usnicah, a to niso galebi, ki jih čakaš. Nekegajutraspoznaš: Ijube-zen ni več beseda odrešitve.
ANDREJ  BLATNIK