-^    194   ks~
Jesen. i.
Med vejami list                                 In z mrzlim poljubom budi
trepeče zelen,                                       predrobne ptičke iz sanj,
skoz tiho, brezkončno  noc                   da splavajo v jasni jug,
že plava jesen.                                    tja v daljno, tujo stran . . .
In jutra žarki zemJjd otožno pozdravljajo, a s solznimi očmi vas tiho ostavljajo ...
'   2.
Tam po logu, tihem logu                Ah, tarn v dalji hrepcnela
vmirajo zeleni listi,                         je po rožah, toplih žarkih
in med vzdihi tožno plaka               in prispela z jutrom mladim
ptiČica siničica.                                v log je žalostna . . .
Tiho, tiho v dihu rosnem plava niegla nted drevesi:
»Ak, ti Fanci, kje so rože, tvojc rožice P«
3-
Nad zemljo tiho, otožno                   pravljica o lepih dnovih
jesen sloni,                                      srcd tihih poljan,
ah, skozi gozdove šutneče                 ko deva - potnlad je plula
pravljica hiti,                                  na daljno, širno plan.
In žalostno drevesa veje tam klanjajo, o tihih noieh, o slavcu, o sreii sanjajo . . .
Cvetko Slavin