M
MIH
IGLEJDM3&I0/
V im J
omožEjfss.
©k>EJe). 36&cfeCo6E°V?
U3Q&k3JS>J££>,
S>EZ&/fJ3 d©£2-£&
srE«4.
KO
Nasproti glavne pošte Telefon 438.
Za gospode: klobuki, cilindri, čepice prvovrstnih tovaren.
Za dame: plašči, kostumi, obleke iz svile, volne in trikot.
is* Perilo, nogavice, j rokavice, kravate.	—S	gjj Perilo, nogavice, P rokavice. 1
Dežni plašči, u dežniki, palice. V vsaki ceni in | največji izberi.	li Parfum, milo in vsi at modni predmeti, g
1 P. Illt Ljuhljai sSsr I —»-M-ffliCTiTimi 		 		
gr oglašujte v ma
»GLEDALIŠKEM LISTU”!
«-—.
H Vizitke, kuverte, račune in druge tiskovine §§ izvršuje lično in poceni
| Zvezno tiskarna in hnjigarna |
H v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1.	■
Spored
Drama:
November 7. torek — Zaprto.
„	8.	sreda	—	Živi mrtvec.	RedB
»	9. četrtek	— Svatba Krečinskega.	Red C
»	10. petek	— Hlapci.	Red E
»	11. sobota	— R. U. R.	Izven
»	12. nedelja	— Krojaček-Junaček (Ob treh popoldne). Mladinska predstava.	
1»	12. nedelja	— Svatba Krečinskega (Ob osmih zvečer).	Izven
»>	13. poned.	— Svatba Krečinskega.	Red D
»»	14. torek	— Zaprto. Opera:	
November	7. torek	— Jenufa.	Red E
»	8. sreda	— Zaprto.	-
n	9. četrtek	— Tajnost.	Redfl
n	10. petek	— Zaprto.	
»	11. sobota	— Sevilski brivec.	Izven
n	12. nedelja	— Jenufa.	Izven
•>	13. poned.	— Zaprto.	
»»	14. torek	— Sevilski brivec.	RedB
.Najfinejša svetlobna telesa
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d.
v VSQkem poljubnem slog-«, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu i. t. d. edina jug-oslovenska
u »Svetlobna industrija VESTA1'.
u ’ i samo na atelje „VE5TE“, Ljubljana, Koloduorsha ul. 8/1.
Začetek ob 8.
Konec okolo 11.
ŽIVI MRTVEC.
Drama v enajstih slikah. Spisal L. N. Tolstoj.
Poslovenil V. Borštnik.
Režiser: PAVEL GOLI A
I. slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta Andrejevna Protasova (Liza)....................ga Wintrova
Saša, njena sestra........................................gna	Gorjupova
Ana Pavlovna, njena mati .................................gna	Rakarjeva
Viktor Mihajlovič Karenin.................................g. Gregorin
Pestunja..................................................gna	Zborilova
Sobarica................ .......................... gna	Gabrijevčičeva
II.	slika. Pri ciganih.
Fjodor Vasiljevič	(Fedja).......................... g.	Šest
Afremov...................................................g.	Plut
Častnik...............................................  .	g. Cesar
Glasbenik.................................................g.	Karagjov
Prvi cigan................................................g.	Terčič
Ciganka...................................................gna	Mira Danilova
Viktor Mihajlovič	Karenin.................................g.	Gregorin
sMaša, mlada ciganka.......................................ga	Juvanova
Ciganski zbor.
III. slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta Andrejevna Protasova (Liza)....................ga Wintrova
Saša, njena sestra........................................gna	Gorjupova
Ana Pavlovna, njena mati  ................................gna	Rakarjeva
Zdravnik..................................................g. Danilo
Viktor Milajlovič Karenin.................................g. Gregorin
IV. slika. V kabinetu Afremova.
Afremov...................................................g.	Plut
Stahov....................................................g.	Markič
Butkevič..................................................g.	Medven .
Korotkov..................................................g.	Smerkolj
Fjodor Vasiljevič (Fedja).............................. .	.	g. Sest
Saša......................................................gna Gorjupova
V. slika. Kabinet Ane Dimitrijevne.
Ana Dimitrijevna, Viktorjeva	mati......................ga Rogozova .
Knez Abrezkov.................................. .	.	.	'.	g Skrbinšek
Viktor Mihajlovič Karenin.................................g. Gregorin
Jelizaveta Andrejevna Protasova (Liza)....................ga Wintrova
Sluga.....................................................g Sancin
VI. slika. Skromno stanovanje.
Fjodor Vasiljevič (Fedja)...................
Maša, mlada ciganka.........................
Ivan Makarovič, stari cigan, njen oče . Nastasja Ivanovna, ciganka, njena mati Knez Abrezkov...............................
g. Šest ga Juvanova g. Terčič
gna Vera Danilova g. Skrbinšek
VII. slika. Posebni kabinet v gostilni.
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)...........................	.	g.	Šest
Ivan Petrovič..................................................g.	Kralj
Maša.............................................................. ga	Juvanova
Natakar........................................................g,	Karagjov
Vlil. slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)  .........................ga	Wintrova
Viktor Karenin.................................................g.	Gregorin
Voznesenski, Kareninov tajnik..................................g	Markič
Sluga..........................................................g.	Sancin
IX.	slika. Krčma.
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja).............................g,	Šest
Pjetnikov.................................................. g.	Železnik
flrtemjev......................................................g	Ločnik
Natakar........................................................g.	Karagjov
X.	slika. Soba preiskovalnega sodnika.
Preiskovalni sodnik...................
Zapisnikar............................
Jelizaveta flndrejevna (Liza) . .
Viktor Karenin........................
rjodor Vasiljevič Protasov (Fedja)
g. Lipah g. Terčič ga Wintrova g. Gregorin g. Šest
XI.	slika. Hodnik v poslopju okrožnega sodišča.
Sluga................
M?n ,Petr°vič . .
Mladi odvetnik.
Knez Abrezkov .
Pjetnikov .
Dama
Častnik . ’.
Petru5jn, odvetnik...........................
\iV\izaveta flndrejevna Protasova (Liza)
Viktor Karenin.........................
Maša Vasilj'evie Pr°tasov (Fedja)
Sancin Kralj Drenovec Skrbinšek Železnik gna Zbofilova g. Cesar g. Peček ga VVintrova g. Gregorin g. Šest ga Juvanova
Sodniki, gledalci, obtoženci, priče.
Ciganske pesmi v drugi sliki izvaja zbor ruskih dijakov. Solo-točke pojeta ga Juvanova in ga Spilerjeva.
Daljši odmor samo po 4. in 8. sliki.
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Svatba Krečinskega.
Komedija v treh dejanjih. — Spisal A. Suhovo-Kubilin. Prevel R. Peterlin-Petruška.
\
Režiser: B. PCJTJATA.
Peter Konstantinovič Muromskij, bogat jaroslavski posestnik
Lidica, njegova hči............
Ana Antonovna Atujeva, nje teta Vladimir Dmitrič Nelkin, posestnik Mihael Vasiljič Krečinskij .	.	.
Ivan Antonjič Raspljujev .	.	.
Nikanor Savič Bek, oderuh .	.
Fjodor, strežaj Krečinskega .	.
Tiska, vratar pri Muromskih .	.
Policijski uradnik.............
Sluge.
Dejanje se vrši v Moskvi v dobi' osvobojenja ruskih kmetov.
gna Gorjupova. gna Rakarjeva. g. Cesar, g. Kralj, g. Putjata. g. Kumar, g. Medven. g. Markič. a. Sancin.
MODNI * * Čs /k r\/^ MODNI ATEUER iVV«	Kv	ATEUER
LJUBLJANA, kongresni trg 4.
Začetek ob 8.
Konec pred 11.
HLAPCI.
Drama v petih dejanjih. — Spisal Ivan Cankar.
Režiser: O. ŠEST.
Župnik.........................................g.	Rogoz
Nadučitelj.....................................g.	Peček
...........................g-	Kralj
učitelji............................g.	Ločnik
...........................g.	Železnik
Lojzka, j	J...........................gna Zborilova
Geni, učiteljice ..............................ga Rogozova
Minka, j	|...........................ga Juvanova
Zdravnik.......................................g.	Terčič
P°štar.........................................g.	Medven
Župan . .	.	. ■.........................g	Gregorin
ftnka, županova hči............................gna M. Danilova
Jermanova mati ...	...............gna Rakarjeva
Kalander, kovač........................."	.	.	.	g. Danilo
Kalandrova žena................................gna V. Danilova
Pisek, pijanec.................................g.	Plut
Nace, kmet.....................................g.	Smerkol
Kmetica .......................................gna Gorjupova
Krčmar........................................  .	g. Cesar
Prvi delavec...................................g. Lipah
Študent, kmetje, kmetice, delavci, natakarica.
Po tretjem dejanju daljši premor.
Jerman,
Komar,
Hvastja,
PRISPEVAJTE za
borštnik-verovškov
NAGROBNI SPOMENIK.
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
R. U. R.
RossurrVs Universal Robots.
Kolektivna drama v treh dejanjih s predigro. Spisal Karel Čapek.
Prevel O. Šest.
Režiser: O. ŠEST.
Harry Domin, centralni ravnatelj Rossumovih
universalnih robotov...............................g-	Rogoz
Inž. Fabry, generalni tehnični ravnatelj R. G. R. g. Peček Dr. Gali, upravnik fiziološkega in iznajdbenega
oddelka R. U. R		g. Skrbinšek
Dr. Hallemeier, upravnik zavodov za psiholo-	
gijo in vzgojo robotov		g. Gregorin
Konzul Busmann, generalni komerc. ravna-	
telj R. G. R		
Stavbenik fllkvist, stavbeni šef R. G. R. . . .	g. Kralj
Helana Gloryjeva		ga Wintrova
Nana, njena pestunja	ga Juvanova
Marius, robot		
Sulla, robotka		gna M. Danilova
Radius, 1 , , f		g. Cerar
Damon, } r°b°ta {		
Drugi ^ 1		g. Markič
Tretji > robot j		g. Smerkol
Četrti J (		g. Medven
Robot Primus		g. Drenovec
Robotka Helena 			ga Wintrova
Več robotov.
Med predigro in prvim dejanjem poteče deset let. Po predigri in drugim dejanjem odmor. — Dekoracije naslikal g. Skružny.
Začetek ob 3.
Konec po 5.
Mladinska predstava.
Krojaček-junaček.
Pravljična igra v 4 slikah z godbo, petjem in baletom. Spisal I. Gorner.
Režiser: A. DANILO.
Slobodan, mogočen kralj .	.
Narcisa, njegova hči ...	.
Rožmarinček, dvorski maršal .
Glivar \
Gobar / ministra....................
Špicabrin, dvorski norec	.	.	.
Dr. Lisjak, telesni zdravnik kraljev
Grofica Medica......................
Vojvodinja Oleandrska	.	.	.
Kapitan Goliat......................
Baron Kozorog.......................
Trska, krojaški mojster	.	.	.
Amanda, njegova žena	.	.	.
Inko, njegov sin, krojaški vajenec Ali 1
Murfi J tolovaJ'a......................
Bučman, komornik kraljev .	.
Ropotulja, soseda krojačeva . .
Gospoda, sluge, paži, vojaki in
g. Danilo.
gna Mira Danilova, g. Drenovec, g. Gregorin, g. Kumar, g. Železnik, g. Medven. gna Zborilova. gna Gabrijevčičeva. g. Cesar, g. Terčič. g. Smerkolj, gna Rakarjeva. gna Vera Danilova, g. Ločnik. g. Plut. g. Sancin, ga Juvanova.
gostje.
- 7 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11.
PASTORKA JENUFA.
Opera v treh dejanjih. Besedilo spisala po drami iz življenja moravskega naroda Gabrijela Preissova. Poslovenil Fran Govekar. Uglasbil Leo Janaček.
Dirigent: L. MATAČ1Č.	Režiser:	VASILIJ	SEVASTIJRNOV.
Stara Burjevka, užitkarica
in gospodinja v mlinu..................gna	Sfiligojeva.
Laca Klemeni ,,	0	.	.	fg. Sovilski.
Števo Burja / p0'b,ata’ Vnl,ka Bu^vkng. Šimenc.
Cerkovnica Burjevka, vdova
in snaha stare Burjevke................ga	Thierry-Kavčnikova.
Jenufa, njena pastorka.................ga Lewandowska.
Prvi mlinski hlapec....................g. Cvejič.
Rihtar.................................g. Zupan.
Rihtariča..............................ga Erklavčeva.
Karolka, njiju hči........................ga	Matačičeva.
Pastirica..............................ga Smolenskaja.
Barena, prva dekla v mlinu .... gna Korenjakova.
Jano, pastirček.......................... ga	Ribičeva.
Muzikanti, vaščanje.
I. dejanje v mlinu pri Burjevih. II. in III. v sobi cerkovnice. Med I. in II. dej. poteče pol leta. Med II. in III. dva meseca.
I. premijera Jenufe v Brnu 1904.
Premiera v Narodnem gledališču v Pragi 26. maja 1916.
1.	dejanje. Cerkovnica, stroga in odločna žena ima nelastno hčerko, pastorko Jenufko, katera se je zaljubila v lahkomiselnega, razburljivega bratranca Števo — in se mu vdala. Toda, ko se vrne nekega dne Števo pijan od nabora, je njegova ljubezen hladnejša. Odločna in razumna cerkovnica spregovori s Števom resno besedo ter dovoli ženitev samo pod pogojem, da se nikdar več ne opije. Da mu rok na poskušnjo enega leta.
Jenufko pa ljubi tudi resnejši, moški Laca. Boli in grize ga zavest in prepričanje, da se je lahkomiselni in vrtoglavi Števo zaljubil samo v lepo Jenufkino lice in nekega dne ji v razburjenju prereže lice, v misli, da ji pokvari s tem obraz in jo naredi grdo.
II. dej a 11 j e. Jenufka se je hotela zastrupiti. In zopet se posreči cerkovnici, da prepreči nesrečo. Pod pretvezo, da pošlje Jenufko na Dunaj v službo, skriva Jenufko pazljivo doma, kjer se ji rodi Števov deček. Cer-kovnica pokliče Števa in ga prosi, naj si vendar vzame nesrečno Jenufko. Vrtoglavi lahkomiselnež pa se skesa in uteče. Obupana cerkovnica se odloči povedati vse Laci. In pošteno in odkrito mu opiše nesrečen položaj. Laca seveda premišlja. Moral bi si vzeti tudi Števovega dečka. V svojem strahu za Jenufko in njeno dobro ime, pravi cerkovnica Laci, da je dete umrlo. In po odhodu Lace, vzame dete in ga vrže pod led. Jenufko pa prepriča, da je dete na vročici umrlo.
III. dejanje. Cerkovnica pripravlja svatbo Jenufke z Laco. In ko se hočejo napotiti v cerkev, krikne po vasi: Našli so pod ledom mrtvo dete. Nesrečna cerkovnica prizna sedaj svojo krivdo in se da odvesti na sodišče. Laca se zavzame za nesrečno Jenufko in ta spozna njegovo verno ljubezen mu pade v naročje. Namenita se skupno v svet, kjer hočeta začeti novo življenje.
/
SLOVENSKA E5K0MPTN9 B9NR9 - MBLMHfl
_________________ŽELENBURGOVA	ULICA	1.	_____________
Hiiiiii \imm vse bančne transakcije nairulantneie.
Začetek ob pol 8.	Konec	ob	10.
TAJNOST.
g. Zorman, gna Korenjakova, g. Mohorič, g. Pugelj.
Komična opera v treh dejanjih. Po besedilu Eliške Krasnohorske uglasbil B. Smetana.
Dirigent: fl. BflLftTKft.	Režiser:	PAVEL DEBEVEC.
Malina, občinski svetovavec  .......................g. Zupan.
Kalina, „	„	...................g. Cvejič.
Roza, sestra Malinova...............................ga Thierry.
Blaženka, hčerka Malinova...........................gna Thalerjeva.
Vit, sin Kalinov, lovec.............................g. Kovač.
Bonifac, vojaški dosluženec, užitkar pri Kalini . g. Zathey.
Škrjanček, potujoči pevec...........................g. Bratuž.
Zidarski mojster...........................
Krčmarica..................................
Jurko, zvonar..............................
Duh patra Barnabaša........................
Dudak. Občinski možje, sosedi in sosede, fantje in dekleta, mlatiči, zidarski pomočniki. Sanjske prikazni.
Kraj: Bezdčz in okolica.	Čas:	Konec 18. stoletja.
V	samostanu v Bezdezu je živel v njem veseli frater Barnabaš. Potrti Rozi je obljubil, da ji s pomočjo posebne in samo njemu znane skrivnosti pridobi njenega ljubljenca Kalino.
Kmalu nato je umrl veseli frater.
Minilo je dvajset let. Roza se ni možila, Kalina je vdovec in ima odrastlega sina Vita, ki tajno ljubi Blaženko, hčerko Rozinega brata Maline. Povsod si rodbini nasprotujeta nalašč in kolikor je mogoče. In tako hoče Kalina dokazati Malini, da ni več berač in da podreti svojo staro kočo ter postaviti novo hišo, kljub temu, da je dolžan zidarskemu mojstru dvanajst sto.
Rozin brat Malina je dobra duša, toda ko Malina slučajno omeni zopet Kalinov dolg, se vname pretep. Bonifac pograbi v metežu trhljen kos lesa z okna stare Kalinove koče, ter najde v njegovi zarezi popisan list.	-j	‘55
Bilo je pisanje pokojnega fratra Barnabaša, ki je kazal Kalini pot do zaklada. Bonifac, ki je zvedel nekoliko o tej stvari, mora Kalini priseči, da skrivnosti nikomur ne pove. Svojo obljubo izpolni tako, da zblebeta vse zidarskemu mojstru. Zidar prisega molčanje in hitro pove vse ženam pri vodnjaku. In tako gre tajnost dalje, končno jo pove tudi cerkovnik Jurko mimoidočemu Škrjančku kar s cerkvenega stolpa.
Toliko v prvem dejanju.
— 10 —
V	drugem dejanju se pripravlja Kalina na Bezdčzu med samostanskim zidovjem, da izkoplje zaklad. Ko odvali Kalina skalo in stopi na pol v temno odprtino, zakliče nanj Roza. On spozna njen glas, glas svoje drage, toda rajši tvega svojo dušo, kakor, da bi se vrnil k nji ubog. In izgine v temnem žrelu Bezdčza.
Roza prigovarja Malini, naj ne kazi sreče mladih ljudi; on pa pravi, da bi jima ne branil, če bi se Kalina sam ponižal in prišel vljudno prosit k njemu za sina. Bonifac, ki je s Škrjančkom sedel na peči, prosi za Vita prišedšega poslovit se od Roze in Blaženke, ter se je namenil oditi v svet iskat sreče sebi in Blaženki — prosi zaljubljeni Bonifac za Vita in ob enem tudi za-se za roko Roze. Vse se mu smeje, on pa zleze zopet na peč. Naenkrat odskoči s Škrjančkom s peči,« zakaj, začulo se je v peči pritajeno trkanje, z motiko v roki prihaja Kalina po svojo srečo, po svoj zaklad. Tajni zasuti podzemski hodnik z Bezdeza — do Rozine izbe — to je bila tajnost pokojnega fratra.
\7.BEŠTERšš!1hEUOS“
ZOPET NOVE SLIKE RAZSTAVLJENE ALEKSANDROVA C. 5.
Začetek ob pol 8.
Konec po 10.
SEVILSKI BRIVEC.
Buffo-opera v dveh dejanjih. Spisal Cezar Sterbini. Uglasbil G. Rossini. Prevel F\ Funtek.
Dirigent: NEFFAT.	Režiser:	SEWf\STIANOW.
Grof Almaviva	'. . .	g. Kovač.
Bartolo, zdravnik		g. Zupan.
Rozina, varovanka v hiši Bartola . . .	ga Lovšetova k
Figaro, brivec . 			g. Levar.
Basilio, učitelj glasbe		
Fiorello, sluga Almavive		
1. sluga (tenor) ... 		g. Banovec.
II. sluga (bas)		g. Pugelj.
Berta, hišna pri dr. Bartolu		ga Smolenskaja.
Častnik		g. Zorman.
Notar		
Vojaki, godci.	
Dejanje se vrši v Sevili.	
Prva vprizoritev 5. februarja 1816	v Rimu.
Dr. B ar t o 1 o , postara, ohol, nezaupen, lakomen mož ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo lioee za ženo. Strogo jo čuva. V petju jo poučuje B a z i 1 i o , intrlganten in podkupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof A Ima vi v a, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbllžanje z izvoljenko, se posluži F i g a r a , spretnega, podjetnega, premetenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj sc obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce, dragemu. Almaviva pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Bartolovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt.
V	drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Bazilijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Bazilio bolan; poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobi s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Bazilio, in zmeda postane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se uda trditvi,
da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Bazilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Bazilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Almaviva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Bazilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Bazilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom.
- 13 —
Gioachino Antonio Rossini in njegova komična opera: Sevilski brivec.
Vse se ponavlja na svetu, čeprav včasih v nekoliko izpreme-njenih oblikah; tudi načela in okus v umetnosti. Kedar se ljudje pre-objedo belega peciva in pikantne hrane ali sladkarij, tedaj si zažele črnega kruha; ko so uživali dalje časa rženo in ajdovo zmes, zahrepenijo po cvrtju, sladčicah. Ko so se naslišali prehodnodobnega in modernega »crescendo« več ali manj užitnih disonanc, hočejo spet čuti blagoglasne harmonije bivših dob; takim bo ustreženo s proizvajanjem Rossinijeve opere »Sevilski brivec«. —
Skladatelj te opere, Gioachino Antonio Rossini, je bil rojen v Pesaru 2. marca 1792. Njegov oče, Giuseppe Rossini, je bil popotni glasbenik in tudi mati Ana (roj. Guidarini), je bila muzikalična. Dočim je oče trobil na rog po sejmih in malih odrih, je mati pela v podrejenih vlogah kot »seconda donna« (= druga pevka).
Sin Joahim Anton je bil dobro vzgojen deček. A ko so Avstrijci zaprli očeta zaradi republikanskega mišljenja, je morala mati za kruhom in je izročila štiriletnega dečka nekemu izkuharju v varstvo. Ta ga je odgajal in ko je prišel čas šolskega pouka, se je Rossini učil šolskih predmetov, pozneje latinščine in glasbe — a brez vidnega uspeha. Učitelji so trdili, da ni dovolj nadarjen. Zato so ga dali učit kovaštva. Temu načrtu se je pa kmalu uprl, češ, da hoče postati glasbenik. L. 1804 ga je začel poučevati v klavirski igri, v petju in kontrapunktu Angelo Tesei, pozneje tudi tenorist Matteo Babbini v Bologni. Že 1. 1806 je zapustil mali Rossini Bologno in si služil kruh po malih mestih kot »kapelnik«. Čutil pa je, da ni še zrel. L. 1807 je stopil, star 15 let v Liceo musicale v Bologni. Tam mu je bil učitelj kompozicije in kontrapunkta frančiškan o. Stanislao Mattei (1750—1825); vodil ga je poldrugo leto. V tej dobi je zložil Rossini svojo prvo skladbo: »II pianto d’ armonia per la morte d’Orfeo« (1808), pa tudi več kvartetov za godala in druge kompozicije. Do temeljitega študija kontrapunkta ni prišel; o. Mattei je rekel, da zadostuje to kar zna, ako hoče skladati opere.
Prva opera (komična) »La cambiale di matrimonio«, je potekla iz njegovega peresa 1. 1810; uprizorili so jo v Benetkah in Rossini je dobil zanjo 200 frankov. — Dopadala je precej in Rossinijevo ime je postalo znano. — Hitro so sledile druge opere: 1. 1811 komična opera »L’ equivoco stravagante« za Bologno in »Demetrio e Polibio« za Rim. Razen teh je zložil I. 1811 še dramatično kantato: »Didone abbandonnata«. — Naslednje leto (1812) je zložil kar pet novih oper: 1. »L’ inganno felice« za Benetke; ta se je obdržala dolgo na italijanskih odrih. 2. »Ciro in Babilonia«; 3. »La scala di seta« in 4. »La pietra del paragone« za Milan; uprizorili so jo v gledišču della Scala; dobil je 600 frankov in opera je imela sijajen uspeh;
— 14 —
podkralj je Rossinija oprostil vojaščine, ker mu je glasba tako do-padla. 5. »L’ occasione fa il ladro« za Benetke z odličnim uspehom.
—	Nastopno leto (1813) je uprizoril spet tri nove komične opere: 1. »11 figlio per azzardo«, 2. »Tancredi«, in 3. »L’ Italiana in Algeri«, vse tri z velikanskim uspehom, dasi je pri Tankredu očito, da stremi edinole za čutnimi učinki; muzikalične značilnosti, psihološke resnice in dramatičnega razvoja pogrešamo. »Italijanka v Algiru« tudi nima nikjer globočine, pač pa dražestne in živahne, elegantno umerjene napeve; ta opera se je udomačila po vsej Italiji, pa tudi preko njenih meja ter je tekmovala s »Sevilskim brivcem«.
Dve operi 1. 1814, ki ju je zložil za Milan, (»Aureliano in Pal-mira« ter »II Turco in Italia«) nista uspeli; tudi dramatična kantata: »Egle ed Irene« je podrejenega pomena. — Najšibkeja med dramatičnimi deli te dobe je pač za Benetke zložena opera »Sigismondo«, o kateri je Rossini sam rekel, da ni vredna drugega, kakor da jo izžvižgajo. Do 1. 1815 so njegove dramatične skladbe splošno precej površno delane,' izvzemši komično opero »Italijanka v Alžiru«, ter melodijozni drami: Srečna prevara in Tankrcd. Rossini je imel Judi to lastnost, da se je rad ponavljal; tako n. pr. je porabil uverturo opere Aurelian v Palmiri (1814) z malo izjemami za Elisabeto (1815) in pozneje v Sevilskem brivcu (1816).
Leta 1815 se je zvezal s podjetnikom in ravnateljem neapol-skega gledišča Domenikom B a r b a j o. S tem se začne Rossinija nova doba. Prevzel je veliko breme; vsako leto je moral zložiti po eno novo opero za vsako obeh gledišč — kajti Barbaja je vodil dve — jih inscenirati in voditi; za to delo je dobival po 800 frankov na mesec in je bil deležen dobička od hazardnih iger. — Besedila mu je pa izbiral Barbaja. Glasbeni obseg posameznih vlog so določevali glasovi pevcev ter njihova izurjenost — včasih tudi razpoloženje. Na uporabo mu je bil slab orkester. Tekmeci so mu nasprotovali in profesorji na konservatoriju so prepovedali gojencem, da' študirajo Rossinijeve partiture. Na srečo se Rossini ni zmenil za vse te zapreke in šel svojo pot. Prva opera za Neapel je bila »Elisa-hetta« (1815). V tej je uporabil godalni kvartet za sprem-Ijevanje strogega spevogovora (recitativo secco); prej so rabili klavir (čembalo). Kolorature je popolnoma spisal, ne samo označil, da bi pevci imeli več zaslombe za pravilno izvajanje. Vendar je na ljubo koloraturni pevki Tzabeli Col-brand, ki jo je pozneje poročil, opremil speve njene vloge tako bohotno s priveski in koloraturapii, da je pokril ž njimi lepe tekto-nične poteze svojih napevov. Vendar je prodrla opera sijajno, posebno zaradi očarajočega petja Izabelinega. — Dramatična kantata »Teti e Peleo« (1816) in poluresna opera »Torvaldo e Dorlisca«, ki so jo izvajali v Rimu 1816, sta propadli. Po teh neuspehih je pa dovršil novo opero »S e v i 1 s k i brivec«, ki je raznesla njegovo slavo po vsem zapadnem in deloma tudi iztočnem svetu. — Še istega leta (1816) je spravil v Neaplu na oder tragično opero »Otello«, ki sodi nedvomno med njegove najboljše resne dramatične skladbe; dobil je zanjo 100 Louis d’orov (t. j. 2400 K). Drugo leto
— 15 —
je sledila kom. opera »Cenerentola» (za Rim); umetniški uspeh je bil velik; nesla mu je 1560 frankov. Glasbo prekaša Sevilski brivec, vendar je pa šteti med njegova najboljša dela. Za Milan je zložil isto leto (1817) komično opero »La gazza ladra«, za Neapel resno, »Armida«; a za nobeno se občinstvo ni moglo ogreti; vendar so peli poslednjo na Dunaju 1. 1821 z velikim uspehom. Neumorno delo je dalo 1. 1818 tri opere: dve resni »Adelaida« (za Rim), in »Moise in Egitto« (za Neapel), eno lirično »Ricciardo e Zoraide« (za Neapel) ter dramatično kantato »Adina, o Tl Califfo di Bagdad« (za Lisbono). Tem slede 1819 dramatična kantata »Partepope« in tri opere; »Er-mione« (za Neapel), »Edvardo e Cristina« (za Benetke) in »La donna del lago« (za Neapel). Važna je »Ermione«; kajti v tem delu je poizkusil Rossini približati se ‘deklamatoričnemu slogu francoske opere. To mu je pač izpodletelo in delo je bilo odklonjeno, a skladatelj je našel novo pot, ki ga je pozneje vodila v drugo smer. — Dve resni operi »Bianca e Taliero« in »Maometto II.«, ki jih je zložil za Milan, oz. za Neapel, nista imeli sreče, ne v Italiji ne na Dunaju. — L. 1821 je izzvala poluresna »Matilda di Ciabrano« v Rimu pravcati boj med pristaši in nasprotniki skladateljivimi, dočim se je dramatična kantata »La ricono-scenza« utopila brez sledu. — Še eno opero so peli v Neaplju, to je bila »Zelmira« (1822), ki so jo navdušeno sprejeli. Po teh uspehih se je Rossini poročil s pevko Izabelo Colbrand in prejel ž njo letnih 20.000 frankov dohodkov. Najprej se je podal ž njo na Dunaj, kjer so izvajali njegove opere: Cenerentola, Elisabetta, Gazza ladra, Zelmira, Matilde di Ciabrano, Ricciardo e Zoraide. Odtod se je vrnil v Bologno in izvajal pastoralno kantato »II vero omaggio« (1822) — a brez uspeha. — Tudi njegov tragični melodram »Semiramide« (1823), ki mu je sicer vrgel 26.000 frankov, je bil spoštljivo, a hladno sprejet. Iz Bologne se je napotil preko Pariza v London; tu je ostal tri mesece in se vrnil obogatel domov; pravijo, da je odnesel iz Anglije 175.000 frankov. Leta 1823 je zložil največ dramatičnih kantat: »L’ augurio felice«, »La sacra aleanza«, »II bardo«, »II ri-torno« in »Tl pianto delle muse« — vseskozi skladbe brez pomena za splošno glasbo in tudi za njegov razvoj. Eno leto (1824) ni svet ničesar novega prejel od slavnega mojstra.. Za venčanje Karla X. v Parizu je pač zložil novo opero »II viaggio di Rheims« po motivih nacijonalnih himnov raznih narodov — a bilo je delo brez umetniških posledic. Tej operi je sledila kantata »T pastori« (1825).
Komponist se je sedaj nastanil v Parizu; prevzel je vodstvo velike opere in postal »premier compositeur du roi et inspeeteur gčneral du chant en Erance« z letno plačo 20.000 frankov. — Opero je vodil samo poldrugo leto, potem pa ni imel prav nobene obveznosti, dasi je dobival plačo naprej. — Pariz je vplival na Rossinija dobrodejno s svojo staro in globoko kulturo, posebno z umetniško podbudo v veliki operi, ki je še gojila Gluckova načela. Do tedaj je bil ostal specifično italijansko-narodni skladatelj: v Parizu pa so se razmaknile tesne italijansko-narodne meje'v njegovi duši, popustil je svojo smer in vdahnil svojim napevom poleg lepote tudi pomenljivost izraza. Lepota, dotlej njegov zadnji, če ne
— 16 —
edini smoter, mu je postala sredstvo, da doseže ž njim višje umetniške namene: nov duh je prekvasil njegovo opero v muzikalično dramo. —
L. 1826 je predelal opero Maometto II. (ki jo je bil zložil leta 1820) in jo spravil na oder pod naslovom »Le siege de Corinthe« s sijajnim uspehom. Leto potem je uprizoril preustrojeno opero »Moise«, ki je bila zložena kot »Moise in Egitto« leta 1818.
—	V teh dveh operah je uporabljal slog novejše francoske opere z veliko spretnostjo; melodije je obilneje inštrumentiral, samospeve omejil. — L. 1828 je zložil novo opero »Le cointe Oury«, ki pa ni prodrla, ker je bila kompilacija iz opere II viaggio di Rheims od 1. 1825. — Končno je dalo leto 1829 samostojno veliko opero »Guillaume Tell«. To je njegovo najbolj samostojno, najbolj dovršeno in klasično delo. Zasnova je velikopotezna, nudi bogastvo oblik in skrbno delo. Za vzor si je vzel Glucka, nekoliko tudi Mozarta; glavni delež imata pa italijanska lepota in ljubkost oblik ter točna značilnost francoskega sloga. Ko je skladal to opero, se je umaknil na deželo za pol leta in delal. V njej nam nudi dramatične poteze, ki odgovarjajo situaciji in nadomeščajo bohotno koloraturo prejšnjih dob. S tem je pa tudi konec dramatičnih skladb — ako izvzamemo nepomembno kantato »II serto votivo« (1829). Odložil je pero in molčal do svoje smrti, to je 39 let. Nobena, še tako sijajna ponudba ga ni več pripravila do tega, da bi zložil novo opero. Ko mu je pariški založnik Troupenas ponudil za novo opero takrat ogromno vsoto 100.000 frankov, mu je Rossini kratko odgovoril: »Moj dragi Troupenas! Za slavo ne pišem več, denarja imam dovolj in zato obžalujem, da moram odkloniti vašo ponudbo. Vaš iskreni G. Rossini.«
L. 1832 je zložil še »Stabat mater dolorosa« za opata Varelo na Španskem, 1. 1864 mašo, dalje Tantum ergo, nekaj malih spevov iz nekak »cvetnik« iz svojih del. — Živel je mirno na svojih posestvih, bil gostoljuben in usmiljen človek, posebno je rad pomagal revnim konservatoristom. — V 76. letu svoje dobe je začel bolehati; začetkom novembra 1868 je bil operiran in 14. istega meseca je izdihnil v Ruellu blizu Pariza. — Zapustil je 3,000.000 frankov, a mnogo je volil v dobrotvorne svrhe, posebno tudi za literarne in umetniške namene. — Pokopan je bil 21.' novembra — a le provi-zorno — na pokopališču Pere Lachaise; 1. 1887 so pa prenesli njegove kosti v Florenco in jih pokopali v frančiškanski cerkvi Santa Croce. —
Rossini je bil v prvi vrsti operni skladatelj. Skladal je, kakor je bilo takrat moderno, skoraj izključno le z ozirom na lepo melodijo in lepo petje (bel canto); to mu je pridobilo priimek »Pezareški labod«. Pod »bel canto« je razumel Italijan lepo črto v napevu, lahko pojmljive postope, bolj ali manj bujne okraske in — pri slovitih pevcih — velik obseg. Čistega sloga ne smemo pričakovati pri Rossiniju, izvzemši njegova najboljša dela (Sevilski brivec, Cenerentola, Otello, Armida, Ermione, Guillaume, Tell). Značilnosti za posamezne vloge nima; kdor ne pozna situacije, lahko zamenja komično in tragično opero. L. Spohr poroča, da je cenzura zavrgla
— 17 —
besedilo, ko je imel Rossini prvi akt že uglasben; isto skladbo je porabil za besedilo nasprotnega značaja. V Rossinijevi glasbi je težko ločiti, da-li izraža vesele ali žalostne čute; da-li poje kralj ali kmet, dama ali beračica, gospod ali sluga, svetnik ali tolovaj: vsi imajo lepe, mamljive, čutno učinkujoče napeve. — Njegovi tempi so radi besni, drveči. —
V dobrih operah je to znatno drugače, dasi danes spričo popolnoma drugega okusa še vedno kaj pogrešamo. — Nikdar pa ne pogrešamo dražestne, mamljive, bujne in blagoglasne muzike, ki mu vre, kot neusahljiv studenec šiloma izpod peresa. Posebno se mu posrečijo komične situacije; za to dejstvo je najboljši dokaz opera »Sevilski brivec«.
Besedilo te opere je spesnil 1. 1775 Pierre Augustin Caron de Beaurnarchais (1732—1799), to pa kot veseloigro pod naslovom: Le barbier de Seville. To besedilo je obdelal-in priredil kot operni libreto Cesare Sterbini v italijanščini. Snov je učinkovita in Beau-marchais jo je jako spretno dramatiziral; za to je bil usposobljen, kakor malokdo, ker je bil na mnogih popriščih praktično izvežban: bil je mali obrtnik in rokodelec, ladjedelec, dobavitelj, pisatelj, pesnik, glasbenik, diplomat in agent kralja Ludovika XVI., imeniten gospod, pustolovec, milijonar, zabavljač — a tudi dobrosrčen človek. — Sterbini ni imel veliko posla s preustrojanjem besedila. Pred Rossinijem sta uglasbila to opero Oiov. Paesiello (1780) in Nicolo Isouard (1797). Ker je veljala Paesiellova opera za nepre-kosljivo, je bila kočljiva stvar, uglasbovati besedilo še enkrat, posebno v Italiji. A Rossini je dobil prav ta libretto v roko in je bil po svoji pogodbi zavezan, da uglasbi vsako besedilo, ki mu ga bo dal podjetnik. Dne 26. decembra 1815 je namreč sklenil dogovor s podjetnikom — bil je Puca Sforza Cesarini v Rimu — dogovor, v katerem se je obvezal, da uglasbi za pustno sezono 1. 1816 drugo komično opero (opera buffa), ki se bo pela. To 'mora tudi insceni-rati. Vglasbiti mora vsako besedilo, staro ali novo, ki mu ga bo vročil podjetnik. Partituro izroči do srede meseca januarja, torej v poteku treh tednov. Ozirati se mora na glasove pevcev in ako bi bilo treba, se obveže tudi, da izvrši poprave ali prenaredbe v prilog in na udobnost pevcev, če bi to zahtevali. Prvi akt mora izročiti kopistu zadnji čas do 20. januarja 1816. — Prvikrat naj se izvaja opera 5. febr. 1816, dirigirati jo mora sam. Za to delo dobi
—	po prvih treh predstavah 400 skudijev (= 2000 lir).
Rossini se je nekoliko zbal besedila. Pisal je Paesiellu in mu obrazložil zadevo. Ta mu je pa odgovoril, da ga veseli, da so mu dali ta libretto — pač, ker je pričakoval, da proti njegovi operi Rossini ne bo imel uspeha. Mojster se je lotil dela in v 26 dneh je bila opera gotova. Prvo predstavo je vodil Rossini osebno dne 20. februarja (ne 5., kakor je bilo nameravano) 1816. Da bi ne žalil Paesiella, je dal svojemu delu naslov: »Almaviva, ossia 1’ inutile precauzione« (Almaviva, ali nepotrebna previdnost).
Pri prvem izvajanju so opero odklonili z žvižganjem. Rossini si pa tega ni vzel zelo k srcu; ko so ga hoteli njegovi prijatelji nekaj pozneje po noči tolažiti, so ga zalotili v trdem spanju. Pri
— 18 —
drugem izvajanju je pa opera popolnoma in sijajno prodrla; od tedaj do danes je ostala na repertoarjih skozi 105 let in bo razveseljevala s svojim prekipevajočim humorjem, svežim tokom glasbenih misli v dražestnih melodijah, z blagoglasjem in lahko pojmljivimi napevi še marsikako leto.
Vendar moramo takoj pristaviti: v kolikor gre za italijansko glasbo! Značilnejšega dela ni mogla izvršiti italijanska narodnost; tu imamo polno južnega življenja in naivnega realizma; trenotni utisi se menjavajo brez ovir, v njem nahajamo vriskajočo razposajenost in dovršeno ljubkost, ki pa ne pronica iz privzgojene estetike, ampak iz prirojenega čuta za lepoto. Rossinijev »Se-vilski brivec« je v najbližjem sorodstvu z Mozartovo opero »F i g a r o v a svatba«, ki je bila zložena 1. 1785 in je Po svoji vsebini samo nadaljevanje Sevilskega brivca. Zanimivo je, da je spesnil tudi besedilo »Figarove svatbe« izvirno isti Beau-marchais in da je igralo tudi pri nas svojo vlogo, ko jo je prevel A. Linhart v slovenščino (Veseli dan ali Matiček se ženi). Na Pae-siella se Rossini ni opiral, pač pa je vplival nanj Dom. Cimarosa (1749—1801); tega je Rossini nadkrilil, dočim se je Mozartu tako približal, kakor noben drug skladatelj razen G. A. Lortzinga.
Posebno učinkovite so v Sevilskerrt brivcu te-le številke: Fi-garova Kavatina (I/2), Rozinina arija (I/4), Bazilijeva arija (I/5), dvospev med Rozino in Figarom (I/„), peterospev: Rozina, Alma-viva, Figaro, Bartolo, Bazilio (II/i2), dočim se orkestralna točka »vihar« (1I/14) ne more meriti z ono v Tellu, dasi je sicer zanimiva in razvija od 50. takta dalje precejšnjo jedrovitost in naraščanje tonovske mase in moči. — Izvirna uvertura se je izgubila; nadomešča jo navadno uvod opere Elizabeta, in ta je vzeta, kakor smo čuli, od opere Avrelian v Palmiri.	M.
dllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllL
ŠIVALNI STROJI =
MUNDLOS - ORIGINAL VIKTORIJA.
10 LETNA GARANCIJA VSE VRSTE JEDILNEGA ORODJA. - VELIKA ZALOGA ZLATNINE IN SREBRNINE.
JOSIP ŠELOVIN - ČUDEN,
MESTNI TRG 13 LJUBLJANA MESTNI TRG 13. g
— 19
ii——it
H GRIČAR & MEDAC
zaloga oblek za dame, gospode in otroke.
Šelenburgova ulica 3. \[
Vogal Knaflove ulice.
ČEVUIZNAMKE p£^Q"S0NAJB0UŠI ZAHTEVAJTE JIH POVSOD. PRODAJA ENGROS IN DETAJL.
BREG 20. LJUBU ANA BREG 20.
m m o liM m
o Mw&m m
o mmsm © mmmnmm
wwBmmm
©: j
^ O o
oo 1 §
L-	.
O
Jsč
OJ
OJ
*
•ra
u
X
I	I
•	>
ttJ	ra
C . m <0 S ra
S? =i j2
■g S I
.Si •- a> -J L O
»
m
o
0) “ ■* 0 >to — V 01 ocX) c a>
CD xi
.E (D
<U C
>(/) o
<U c >u C
m 10 8"
m
N 3 10 m
>v7i«5
•* S
(0 *o Z E
— 20 —
Mnogo denarja
si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd, v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana,
Mestni trg štev. 10.
Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3‘50.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.