Г
: "л
Izhaja vsako soboto zjutraj.
Uredništvo ,.Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri, št 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilničnega štev 64439.
V
računanj
Upravništvo„Zarje" je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po в vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
pozdrav.
dneve- je videla Slovenija to poletje. Omenimo naj le krasno prireditev Orlov v Kamniku, divno slavnost v Mirnu, impozantna shoda katoliških učiteljev na Brezjah in katoliških dijakov v Ljubljani. Upravičeno je dal na sestanku le teh izraza svoje u veselju apostolski vladika ljubljanske škofije, ker katoliška stvar med Slovenci tako mogočno raste in se tako lepo razvija.
Res! Kakor se radi otresemo sitne muhe, tako se je otresel kranjski junak puhlega liberalizma; tudi veseli Stajerc je poslal v zasluženi pokoj razne „slogaše“ in bo gotovo položil v kratkem v grob tudi razne njih naslednike. Koroška zida svojo politiko na granitno podlago katoliških načel in upa zagotoviti obstanek slovenskemu narodu le na tej podlagi. Vesele nade zbuja za prihodnjost tudi živahno delovanje navdušenih krščanskih socialcev v solnčni Gorici Ali naj ostaneta samo Trst in Istra temna točka na slovenskem zemljevidu ? Ali naj se utrdi slovenski narod v misli, da je Slovenec ob Adriji nedovzeten za krščansko idejo, m da niti zadostujejo liberalne fraze kot duševna hrana, in da je že zrel za svobodomiselstvo ?
Ne ! Tudi tržaškemu in istrskemu Slovencu mora zasijati dan vstajenja! Zbuditi se mora iz mrtvila, otresti brezbrižnosti, malomarnosti in malodušnosti. Spoznanje, da le ono delovanje za narod je v resnici plodonosno, ki ima za podlago nerazruš-na krščanska načela, to spoznanje se more tudi med nami razširiti in poglobiti ; meje morajo pasti. To nalogo pa mora z vršiti S. K. S. Z. za Trst. Ta naša Zveza ima v nedeljo dne 12. t. m. pri sv. Ivanu svoj dan. Ta dan se zberejo pri sv. Ivanu vsi oni, ki so že doumeli veliko kulturno silo krščanstva, da manifestirajo zanjo. Ta dan se zberejo zlasti naše prednje čete, naša izobraževalna društva. — Tem velja naš prisrčni pozdrav. Ni jih sicer veliko, a kar je v njih zbranega, to je cvet naše mladine, naših
mož. Kdor se hoče prepričati o istinitosti te trditve, naj pride, in videl bo zlasti na občnem zboru njih možati in samozavestni nastop. In slišal bo, kako se v naših društvih deluje za izobrazbo uma in srca. Ta dan se hočemo nav žiti novega navdušenja za sveto stvar, utrditi se za nadaljne boje.
Veliko morajo bamreč prestati naši somišljeniki. Junak mora biti, kdor vzdrži v naših društvih, ker obrekovanje, zaničevanje, zasramovanje, ignoriranje, organizirane divjaške bande, to so sredstva, katerih se poslužujejo naši ljubeznivi nasprotniki. Pogled na množico tovarišev, ki morajo isto pretrpeti, pa vlije človeku nove srčnosti, da zrv brez straha sovražniku v oči.
Ta dan pa mora biti tudi začetek novega dela. Prostrano polje leži še pred nami neobdelano, poraslo s strupenim plevelom.
Pravijo, da so „narodovi“ prijatelji, pa med tem, ko narod spi, sejejo ljubko. — Žalibog, da spe tudi mnogi, ki bi morali čuvati! Treba bo torej zastaviti vse moči, ki so na razpolago, da spremenimo to puščavo v plodonosen vrt. Začrtati si hočemo torej, pot, po kateri moramo hoditi, da dosežemo svoje visoke cilje.
Mnogo jih je še, ki se borijo v j nam nasprotnem taboru, toda oni J čutijo tako, kakor mi. Le predsodki j in stara prijateljstva so pri njih moč- j nejša kot boljše spoznanje. Tudi za te je treba poskrbeti, tudi ti morajo priti v pravi hlev !
Bodite nam torej pozdravljeni vsi, ki nas umevate, vsi, ki nam pomagate in se bojujete z nami rama ob rami! Ponesite iz slavnosti domov novega ognja svetega navdušenja za Boga in narod!
Slovensko katol. narodno
dijaštvo.
Komer/, slovenskega kat. nar. dijaštva se je zvrsil nad vse sijajno. To'iko občinstva je prišlo počastit kat. nar. dijake, da za vse
niti ni bilo prostora v veliki dvorani hotela „Union“.
Komerz je otvorila godba „Slovenske filharmonije" s himno „Liepa naša domovina“. Nato je pozdravil predsednik dijaške Zveze iur. Natlačen došle goste. Najprej je pozdravil navzoče tri škofe: očeta katoliškega gibanja na Slovenskem, škofa krškega dr Mahniča, apostolskega škofa ljubljanskega dr. Jegliča in vpokojenega škofa Stariho iz Amerike. Pozdravil je nadalje še veliko drugih navzočih slovenskih veljakov in društev. Za stolo-ravnatelja je bil pozvan deželni odbornik prof. Jarc, ki je izrazil v svojem nastopnem govoru željo, da bi bila v taboru kat.-narod-nega dijaštva večina slovenskega dijaštva, kakor je pod katoliško zastavo večina slov. ljudstva.
Na to je podelil predsednik besedo mil. g. škofu Dr. Mahniču. Besedi- tega odličnega cerkvenega kneza so menda kulminirale v stavku : „Največji ženijalni mož, naj večji učenjak, ako stopi na polje kot rop ene same strasti, bo več škodoval kot koristil svojemu narodu“. Zalo je priporočal kat. dijakom, naj vzgojujejo kakor dosedaj še nadalje v svojih vrstah prave krščanske značaje. Brez krščanstva si niti ne moremo misliti pravih značajev. Naj višji značaj je bil in je Kristus sam, na katerem ni bilo madeža. Za njim in po njegovem zgledu in z njegovo pomočjo so bili pravi značaji svetniki katoliške cerkve. Te moramo vsi posnemati, priprosti in učeni, te morajo posnemati tudi dijaki. Zato priporoča milostljivi g. škof slovenskim dijakom, naj gojijo v svo ih vrstah vzgledno katoliško življenje, naj časte Marijo po Marijinih družbah, naj se varujejo greha, naj napredujejo v kršč. čednostih, posebno v požrtvovalnosti in ljubezni Prvi pogoj za plodonosno delo za narod je v tem, da smo v svojem srcu ponižni, da krotimo pohlepnost in požel] i vos t.
To so bile res krepke, dobro premišljene besede, ki veljajo ne le katoliškim dijakom ampak vsem, ki hoče.io delati za narod. To niso suhoparne fraze, ki se slišijo na kakem shodu, da je le kaj slišati, ampak bile so to programatične besede, od katerih je odvisen ves pravi napredek v narodnem gibanju. Svoj vznesen govor je končal mil. g. škof v hrvaškem jeziku. Proslavljal je slovensko-hr-vaško vzajemnost pod zastavo sv. križa. Z velikim navdušenjem je sprejelo občinstvo te krasne besede stvaritelja nove Slovenije.
Ljubljanski knezoskof, ki je potem nastopil, je izražal svoje veselje nad tem, da prihaja na katoliške prireditve vedno več Ljubljančanov. Slovenske katoliške akademike pozdravlja kot otroke luči in želi, da bi vsi Slovenci postali otroci luči, napredka in svobode. —
Govoril je potem še dr. Krek, za njim zastopnik poznanskih Poljakov in še razni drugi govorniki. Vmes pa je glasbeno društvo „Ljubljana“ skrbelo za zabavo in pokazalo, kako lepo napreduje. Tako je med pevanjem narodnih himen minul večer, ki je za orga-
nizacijo slov. katol. nar. naraščaja napoved lepših dni.
Pristavljamo na tem mestu še resolucije, ki jih je slov. katol. narodno dijaštvo sklenilo na tem svojem velikem zborovanju glede na socialno delo dijaštva. Glase se:
Slovensko kat. narodno dijaštvo zbrano na svojem velikem sestanku v Ljubljani dne 1. septembra 1009, slovesno izjavlja : 1. da smatra socialno delo med slovenskim ljudstvom za najvažnejšo nalogo slov. dijaštva. V socialni ideji je rešitev našega naroda ; 2. poživlja vse slovenske katoliško-narodne dijake, da vneto delujejo na socialnem polju za duševno in gmotno po vz d igo slovenskega ' ljudstva na podlagi katoliških načel. Opozarja pa tudi na slovenske delavce, za katere se naj prirejajo pesebna poučna predavanja in delavski tečaji ; kajti delavsko vprašanje je bivstveni del našega narodu o-obrambnega vprašanja ;	3. v okviru „Slovenske dijaške
zveze“ se naj ustanovi socialno tajništvo, ki naj centralizira in vodi socialno delo slovenskega katol. narodnega dijaštva, v akademič-nih društvih in semeniščih pa se naj ustanavljajo socialni in abstinenčni krožki; 4. poživlja vse tozadevne fakt orje, da spisujejo poljudnoznanstvene knjige in brošure socialne in narodno-gospodarske vsebine. Referat g. iur. Vebleta izide v celoti v eni naših revij.
Konec.
Kako je s hrvaškim konviktom v pazinu ?
(Dalje)
Prav takrat so se pojavile v podpornem društvu razne struje in različna mnenja. Eni so hoteli, da začne društvo na svojo roko zidanje dijaškega doma, drugi so mislili nakloniti del tega premoženja škofovoma, naj ona dva osnujeta diecezanski konvikt Tozadevno se ]e razp avljalo na glavni skupščini dne 18. dec. 190/, kjer se je sklenilo, da skliče odbor prihodnjega meseca januarja izreden občni zbor ter mu predloži konkretne predloge v tem pogledu. Odbor se je o tem posvetoval ter sklenil, naj društveni podpredsednik prošt Ante Kalao privatno deluje na to, da bi tržaški škofijski ordinariat zopet začel prekinjena pogajanja.
čakalo se je tako nekaj mesecev, a brez povoljnega uspeha. Ker se je že bližal konec društvenega poslovnega leta, je nameraval odbor spraviti vso stvar pred redno skupščino, ki se je imela sklicati v polovici meseca sept. L 1908.
Med tem pa je dne 25. avgusta 1008 prišel v Pazin presv. g. biskup Dr. Anton Mahnič, ter izrazil željo, da se pogovori z društvenim odborom glede ustanovitve dijaš ■ k ega doma. Istega dne so se. mu predstavili nekateri odborniki, katerim je izjavil, da bi bila krška škofija zadovoljna sodelovati pri gradnji konvikta z zapisom blagopokojnega
____________LISTEK____________________
/fogclj sužnjev.
(Brazilska povest.)
Rodriguez osupne. Slišal je namreč že neštetokrat imovite poštene in pobožne Bra-zilijance, kateri so se imenovali sami sebe pobožne kristjane, da sta zakramenta sveta pokora in sv. Rešnje tem le za ženske In res je bil on ves čas svojega življenja le enkrat pri sv. izpovedi, dan poroke. Tako je bila navada.
Vest mu je sicer gotovo večkrat očitala, da življenje, kakor ga živi on, da ne more živeti človek, ki se imenuje pobožen kristjan; toda sta-a navada — in pa bogataši, njegov: bližnji sosedje, pri katerih je hgtei le kot pobožen veljati, so mu zabran je vali večkrat pre-emati sv. zakramente.
Matija ga zadene s svojo opazko narav-noet v srce tako močno, da se mu zbudi vest znova in mu pretrese zaspano dušo ; zlasti pa misel, da bi njega pobožnega katoličana prekosili v pobožnosti sužnji in ga na ta način osramotili pred svetom.
Prvič v življenju sliši govoriti Marijo, kar mu ni po volji. Čelo se mu zmrači in zamišljeno zre predse v tla.
„Iti k sv. spovedi ?“ izpregovoti končno, „ne, dete moje, ne vem. Ali naj vsako nedeljo enega ali več sužnjev pustim prejemati sv. zakramente, treba je pomisliti, skoraj nemogoče“.
„Oh oče, saj ne mislim vsako nedeljo eden ali več, ampak določeno nedeljo vsi skupaj“.
„To — to pa še menj“, ji odgovori nekako osorno.
Marija se prestraši in postane zelo potr ta. Zdi se ji, da njen oče že iz principa brani sužnjem prejemati sv. zakramente; boli jo, ko vidi skoraj uničene vse lepe nade in slovesnosti na dan prvega sv. obhajila in ves svoj trud zaman.
Rodriguez takoj uvidi, kako močno jo je užalil; zato skuša to popraviti.
„Dovolj si pametna in razumna in veš, da je daleč od nas do cerkve. Ali naj pošljem vseh 40 sužnjev ali tiste, ki prejmejo sv.' zakramente tako daleč ?“
„Oče“, ga prekine srčno, „tudi tako ne mislim. Moj načrt je prositi gospoda župnika da pridejo sem, izpovedo sužnje in opravijo v mali sobi dar itev sv. maše, med katero prejmejo sužnji prvo sv. obhajilo. Poskrbela sem za oltar, nakupila podobic in raznih dru-zih potrebnih reci, prt, katerega pogrnem na altar,, je pa danes gotov“.
Presenetilo ga je hčerkino pojasnilo, otaja se mu srce in začuti neko notranjo zadovoljnost. Obraz se mu zjasni, raz čela mu zgine resnost, in Mariji se zopet vrne veselost. Ko jo pa začne še popvaševati in se posvetovati žnjo, kako bi se zvršilo vse najbolje, je Marija vsa srečna.
„Ljubi oče“, vzklikne radostna, „saj sva se vedno razumela in imela rada“.
Poljub na čelo ji je bil jasen odgovor. Tri tedne pozneje je bil praznik Brezmadež-
nega Spočetja Device Marije, katerega je Marija posebno častila in slavila.
Predvečer istega dne je v mali sobici, kinč vsega poslopja, vse mrgolelo. Sužnji z le o dišečimi cvetlicami in venci v rokah dohajajo in odhajajo. Marija pa napravlja in kinča v sobi altar. V sredini, z lilijami in venci okrašena, stoji podoba Brezmadežne Matere Božje, ravno ista, pred katero je storila obljubo, ki pa je danes priča, kako ve-■ stno jo je izpolnila.	*
Prav v kratkem času se je izpremenila soba v lepo kapelo. Manjkalo je le še duhovna, katerega je Marija željno pričakovala. Pa čuj, slišal se je že topot konjskih kopit.
„Gospod župnik, gospod župnik“, so zavpili vsi ter se gnetli k vratom, in par trenutkov, pa se pred hišo vstavi peneči se konj s svojim jezdecem.
Vsa rodbina gospoda Rodrigueza je zelo spoštovala dobrega duhovnika, h kateri je tudi večkrat zahajal, in danes ga sprejmo se prisrčneje kakor navadno. Konja odda hlapcu, sam le nekoliko zavžije in se malo odpočije, pa gre takoj na delo. Z izpovedovanjem zamorcev nima težav. Tako natančno in vestno jih je pripravila Marija za sv. izpoved, da se duhovnik kar začudi in je popolnoma zadovoljen.
Zares krasen prizor je bil prihodnje jutro v mali dvorani. Pri altar ju stoji duhovnik in bere sv. mašo. V bližini kleče oče, mati in hči, v ozadju pa v polkrogu sužnji, moški, ženske, fantje in dekleta. Praznična tišina in notranja zadovoljnost vladata po vsej kapelici. Zbrani so zatopljeni v molitev s poveše-
nimi glavami in sklenjenimi rokami vzdihujejo k Stvarniku v nebo, kamor kipe njih gorki in prisrčni vzdihljaji pomešani z vonjem lepo duhtečih cvetlic.
Bližal se je najsvetejši del sv. maše — povzdigovanje. Po livadah je razlilo ljubo sobice svoje žarke in odmevalo petje veselih ptičev, v kapeli pa se začuje zvonček, ki naznanja povzdigovanje in odmeve v sveti tišini. Ponižno, z vsem spoštovanjem gleda Marija na povzdignjeno sv. Rešnje Telo in Kri in začne moliti: „Glej večni Oče, darujem Ti Telo in Kri Trojega Sina, obenem pa tudi mojo dušo in telo, da se usmiliš mojih staršev in vseh tu navzočih, vseh nesrečnih sužnjev cele Brazilije, kateri Te še ne poznajo in nikogar nimajo, ki bi jih učil spoznavati Tebe“.
Ko se približa čas sv. obhajila, jo napolni tako veselje, kakoršnega še ni doživela, tembolj ker ni pričakovala kaj tacega. Prvi izmed vseh, ki pristopi k sv. obhajilu, je — njen oče. Srce ji utripa močneje od veselja in radosti.
Gospod Rodriguez, ginjen vsled hčerkine pobožnosti, se je zvečer izpovedal in spravil z Bogom.
Nato pristopi k sv. obhajilu še njegova žena in kakor angel j se bliščeča Marija. Nato se zvrste sužnji popolnoma vdani in prepojeni s pobožnostjo srečnega trenutka, in prejmejo sv. obhajilo.
Duhovnik sam, ko zre ta lepi prizor, je ginjen do solza, ki mu rose oči. Pa še nekdo, ki se ni še mogel odločiti doslej, gl^da veg krasni prizor in je priča zadovoljnosti, katera

ZARJA*
škofa Feretiča v znesku K 140.000. Nadalje je še javil, da niti krška niti tržaška škofija nimata na razpolago primernih duhovnikov za vodstvo zavoda ter da se je on v tem obziru obrnil na družbo duhovnikov Salezijancev, ki so se izjavili pripravljeni sprejeti vodstvo nameravanega zavoda. Ko so se odborniki še bolj natančno informirali o Salezijancih, so izjavili, da so pripravljeni pogajati se na tej podlagi. Nato so se vzele v pretres temeljne točke ustanovnega pisma in so si odborniki pridržali pravico, da pozneje poročajo o svojih sklepih.
Vendar je hotel odbor, predno je v tej stvari sklenil kaj definitivnega, prej slišati mnenje „odbora za zidanje dijaškega doma“. Sešli so se v ta namen dne 21. sept. 1908 v Divači člani istega odoora : predsednik Spin-čič ter odborniki Anton Kalac, Dr. Laginja, Dr. Stanger in Dr. Trinajstič, ter soglasno zaključili stilizacijo ustanovnega pisma. Ista osnova je bila soglasno sprejeta tudi v odbo-rovi seji podpornega društva dne 23. sept. 1908. ter bila že naslednjega dne predložena krškemu škofu dr. Mahniču. -
S pismom dne 2G. oktobra je presvetli biskup dr. Mahnič poslal odboru na posvetovanje in pretres punktacije pogojev stavljenih od Salezijancev. Ti pogoji so se priobčili tudi odboru za gradnjo konvikta, da jih preuči in dostavi svoje eventualne opazke. Odbor je pogoje natančno pregledal ter svoje zaključke predložil presv. škofu Dr. Mahniču s pismom iz dne 17. decembra 1903. v kojem je bila tudi izražena želja, da bi se sešli zanimani krogi na posvetovanje na Reki.
Dne 3. febr. 1909 so se res sešli na Reki presv. škof krški, nadzornik avstrijskih Salezijancev dr. Emanuel Manassero, bivajoč v Osviecinu na Poljskem, salezijanski duhovnik Alojzij Kovačič, ravnatelj salezijanskega zavoda v Rakovniku pri Ljubljani, dr Trinajstič, predsednik podpornega društva, dalje predsednik odbora za gradnjo dijaškega doma Vjckoslav Spinčič in član istega odbora dr. Andrija Stanger. Po triurnem posvetovanju se je dosegel sporazum tolhio glede ustanovnega pisma, kolikor glede dogovorov s Salezijanci. Na tem sestanku se je tudi določil zavodu naslov : „Dijaško vzgojevališče Dobrila-Feretič“.
S pismom iz 20. febr. 1909 je priobčil presv. škof krški odboru spremembe, koje je predložil prevzv. g. škof tržaško koperski dr. Nagi v sporazumu s svojim konzistorijem. Sklepi odbora v zadevi teh sprememb so se prijavili krškemu škofu s pismom iz dne 24. marca 1909, v katerem se je ob enem predložilo, naj bi se vršil sestanek zanimancev v Trstu pri prevzv. g. škofu.
V smislu tega predloga se je vršilo v škofijski palači v Trstu dne 19. aprila posvetovanje, katerega so se udeležili prevzvišeni g škof Nagi s kanonikom mons. Flego od Strani tržaške škofije, presvetli škof dr. Mahnič od strani krške škofije, ter dr. Trinajstič in dr. Kurelič kot zastopnika dijaškega podpornega društva. Sklenil se je ves obseg osnovnega pisma, vendar si je prevzv. g. trž. škof pridržal, dati svoje konečno privoljenje še le po posvetovanju s svojim konzisto-rijem.
Ko so se pojasnile še nekatere potežko-čo, je prijavil s pismom iz dne 14. junija t. 1. mons. kanonik Peter Flego v imenu prevzv. g. škofa dr. Nagla, da se isti v sporazumu s svojim konzistorijem pridružuje redakciji ustanovnega pisma, kakor so se bili prej dogovorili.
Ustanovno pismo pazinskega konvikta .v natančnem prevodu objavimo v prihodnji številki „Zarje“.
(Dalje prih).
napolnjuje srca vseh obhajar.cev. — Za mogočnim zagrinjalom pri vratih skrit, kleči stari Scipio.
Tudi njega je vse to ganilo in nagrban čil je obraz, pa premagal se jo in ostal stari grešnik.
Kako so bili vsi zadovoljni in srečni, ko so prejeli zakrament sv. R. Telesa, je nemogoče popisati.
Presrečni so bili ubogi sužnji in pripo-znali so svojemu gospodarju, ko jih obišče pri skupnem obedu rekoč:
„Lepšega dneva še pač nismo imeli, kakor je bil današnji“.
Tudi Mariji se zdi najlepši ta dan izmed vseh dni njenega življenja.
V.
Angela.
Določen je bil čas, ko so se smeli vračati sužnji od dela s polja in travnikov domov. Iz vrta, kjer so rastle lepe cvetlice, koraka precejšnja četa veselih delavcev. Med njimi je tudi zamorska deklica, katera navadno zaostaja za drugimi, stopa zdaj na to stran ceste zdaj na ono in bere gozdne rože, katere povije v lep šopek.
V kratkem času ima v roki velik šop različnih brazilijanskih cvetlic. Začne jih urejevati, povijati z bilkami in vpleta vati različne liste.
Ta sužinja je Angela, ki se je še pred davnim časom pogovarjala s svojim bratom
PVDCC
n Vspored velike slavnosti ki jo priredi S. K. S. Z. v nedeljo dne 12. sept. t. 1. pri sv. Ivanu pri Trstu v prostorih obrtnega društva pri cerkvi. 1. ob 9L, : Cerkveni govor; č. g. Ukmar iz Trsta. 2. ob 10 : Sv. maša ; poje zbor svetoivanskega izobraževalnega društva. 3. ob 11. Pozdrav gostov ; nato občni zbor S. K. S. Z Predavanje č. g. Iv. Travna iz Ljubljane. O izobrazbi in izobraževalnih društvih. 5. ob 3. : Sv. blagoslov. 6. ob 4. : Mladeniški tečaj :
a)	Fr. Terseglav : Ideal krščanskega mladenča.
b)	iur. Kovač : Naše naloge v kulturnem boju.
c)	V. Ravnikar : Nravnost mladine — prvi pogoj ,za obstanek naroda. 7) Nastop naraščaja telovadnega odseka Orel: a) rajalni nastop ; b) proste vaje z zastavicami. Ljudska veselica z godbo, s petjem, tamburanjem, igro na dobitke, šaljivo pošto itd.
Pri telovadbi in veselici svira svetoivanska godba. — Vstopnina k veselici 40 stotink. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu.
n Pri slavnosti S. K. S. Z. sodelujejo dosedaj priglašena društva : Mešani zbor izobraževalnega društva pri sv. Ivanu, tamburaški zbor istega društva zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda v Trstu, zbor izobr. društva v Dolini, v Boljuncu, v Predloki, mešani zbor pevskega društva, „Sloga“ v Podpeču. Dalje pevski zbor tržaškega izobraževalnega društva in sicer s tremi komadi :	Bijelovarac : Pjesma naša
(mešan zbor), Kuret: Sloveniji (moški zbor), Ipavec : Slovenec sem (moški zbor).
n č. g. dr. Krek nam javlja, da obžaluje, da se ne more udeležit slavnosti S. K. S. Z. pri sv. Ivanu, ker je zadržan po drugih važnih opravkih.
n Odlična gosta. Kot gosta našega prevzv. g. škofa sta se nekaj časa mudila v Trstu mil. g. škof krški dr. Mahnič, ki se je vračal iz svojega oddiha na Tirolskem in iz ljubljanskega dijaškega sestanka preko Trsta v Istro, in presv. g. Miedia, nadškof in metropolit prizrenski na Turškem, ki je sedaj na potovanju v Rim. Nadškof Miedia je po rodu Albanec, svoje študije je absolviral v jezuitskem kolegiju v Skutari. Bil je na to nekaj časa župnik v Albaniji, potem pa je postal že v starosti 30 let škof v Sappa, ne da bi ga bili vprašali, če misli sprejeti ali ne. V Sappi je bil le malo časa, komaj je začel delovati, je že dobil iz Rima dva nova dekreta. Prvi ga je imenoval za titularnega nadškofa v Areopoli, drugi pa za pomožnega škofa v nadškofiji Skutari s pravico nasledovati na tem nadškofijskem sedežu. V -Skutari je deloval samo tri leta in ko ni nihče pričakoval njegovega premeščenja, je dobil že četrti dekret, s katerim g.i je propaganda imenovala za metropolit,t prizrenskega s sedežem v Uskubu na Turškem. Malo dni za tem je dobil še palium. V Usküb ni mogel še odpotovati, ker se je moral prej podvreči neki operaciji, sedaj se pa odpravlja, v Rim. — Prizrenska metropolija je bila že tretje leto brez pastirja. Tam so razmere zelo težavne, zato je imenovala propaganda moža, ki zasluži vsestransko zaupanje. V prizrenski nadškofiji je katoliška cerkev hudo preganjana od Turkov. Kristijani niso niti svojega življenja gotovi, še manj pa škof, ki ima tako-rekoč vedno vrv okoli vratu. Še pred nekoliko meseci so Turki zažgali in popolnoma uničili eno krščansko vas in pri tem ubili več kot dvajset kristjanov, drugi so zbežali . Preganjanja trajajo še danes. Na tako težavno mesto želima mil. g. nadškofu veliko poguma in blagoslova božjega.
n Umrl je pretečeni petek na svojem domu v sv. Križu pri Litiji na Kranjskem v starosti 52 let veleč. g. Karol Miklavčič, duhovnik naše škofije. Pokojnik se je porodil istotam.9. okt. 1857 leta, v duhovnika je bil posvečen 6. junija
Kandido skrivoma v temni senci, in mu obljubila pomagati in sodelovati pri njegovih maščevalnih namerah.
Angela ni bila popačena docela in njeno srce je bilo spremljivo za vse dobro. Toda grdo ravnanje z sužnji, zaničevanje, ki so ga morali prenašati in trpeti, ji je zagrenilo življenje in jo napolnilo z studom in mržnjo do vseh svojih gospodarjev in tlačiteljev. Ali se je čuditi, ko bi se bila Angela v takih okoliščinah nagnjena k hudemu, udala svojim strastem? Le sreča zanjo, da jo je moral zapustiti njen brat, ki je natanko vplival na njo in je šel daleč v svet k tujemu gospodarju. Njega in zlobnih njegovih načrtov pa je zavzel mesto v podobi Marije svitel angelj miru. Njena neprecenljiva dobrota in Ijubez-njivost sta rešili še pravočasno Angelino srce. Na Marijino priprošnjo je Angela večkrat opravljala dela sobarice in tako imela priliko občevati pogostokrat z mlado gospodinjo. Iz njenih ust ni slišala nikdar kaj slabega, pač pa veliko dobrega. Vse želje po maščevanju so jo zapustile in pripravljena je bila storiti Mariji vse.
Šopek je bil gotov in zelo zelo lep. Angela sama se ga je veselila. Ž njim je hitela k Mariji.^
„Gospodična“, ji reče, „prav rada vas imam", in ji pomoli s svojo črno roko lepi šopek.
Marija ga prijazno sprejme.
„O ta je res lep“, vzklikne radostno in ogleduje lepe barve ter se divi lepi razvrstitvi cvetic, med katere so lepo vpleteni zeleni listi.
„Ali si ga sama napravila ?“
1884. Služboval je kot kaplan v Pazinu, v Rojanu in Skednju, potem pa več let kot župnik v Zminju. Tu si je tudi nakopa] bolezen, vsled katere je moral še mlad stopiti v pokoj. Naj počiva v miru !
n Monsignoru Martellanzu se je zdravstveno stanje zopet poslabšalo in se priporoča sobratom v molitev.
n Štiridesetletnico nove maše je praznoval na praznik Marijinega rojstva in sicer prav na tihem preč. monsignor Anton L u p e t i n a, župnik pri Starem sv. Antonu v Trstu. Prečastitemu jubilarju kličemo iz srca : Ad multos annos ! — Štiridesetletnico mašništva sta obhajala te dni tudi veleč, gospod Jožef O m e r s, župnik v Sežani in veleč, gospod Jožef J' 1 e g a r, župnik v Sušnjevici v Istri. Obema gospodoma, ki že toliko let delujeta v vinogradu Gospodovem, prav prisrčno čestitamo in kličemo: Na mnoga leta !
n Shod svobodomislecev v Ljubljani. Na
drugem mestu omenjamo, da se je vršil v Ljubljani pretečeno nedeljo shod slov. svobodomislecev. Kakor poroča ljubljanski „Slovenec“, je bil ta shod pravi teater. „Svobodomisleci“ so zahtevali od vsakega, ki je hotel priti na njihov shod, da mora povedati svoje ime in priimek ter odkod da je. Lepa svoboda ! Med drugimi so sprejeli tudi te resolucije : I. Član svobodne misli je lahko vsakdo brez razlike stanu in konfesije (Gospodje svobodomisleci bi morali pač natančneje razložiti, kako to' umevajo ). II. Svobodna misel stremi za tem, da kolikor mogoče izpopolni svoje (protiversko) delovanje, zlasti na Slovenskem. III. Svobodna misel hoče pomagati svojim članom do popolne svobode vesti. — Malo je manjkalo, da se niso na shodu stepli. Liberalci so očitali radikalcem, ti pa liberalcem nedoslednost in neznačajnost. „Falili“ niso ne eni ne drugi. Med udeleženci je bilo menda največ študentov. Hoteli so uporabiti ta shod za paralizirati utis, ki ga je napravil na Slovensko javnost (ne izvzemši liberalce) shod katoliških dijakov. Pa to se jim ni posrečilo , pač pa so se osmešili in pred slovenskim ljudstvom razkrinkali kot brezverci. — Sploh pa nas ta komedija, ki ne bo pustila v zdravem slovenskem narodu sledov, malo zanima in bi ne pisali o teh ljudi, i ki so zatajili Boga, in tudi krščanstvo, ki se zavzemajo za svobodno šolo in razporoko, ki se hočejo dati po smrti sežigati kakor krepana mrhovina, ako bi se ne bila udeležila tega shoda tudi slovenska učiteljica iz Skednja, Marica Gregorič, ki je bila celo izvoljena za predsednico shodu. To je škandal, h kateremu ne moremo in nočemo molčati. Ne opozarjamo na razne paragrafe, ne sklicujemo se na naredbe in prisege, ampak vprašamo samo kompetentno šolsko oblast, da-li smatra še za sposobno kot učiteljico na javni ljudski šoli, katera mora vzgajati v versko-nravnem duhu, osebo, katera predseduje shodu s v ob o m i sl e cev, ki zametujejo in pobijajo v-zgojo, kakoršno zahteva državna postava. Ta nastop ljudsko-šolske učiteljice izziva od naše strani tak odpor, da povemo gospodu šolskemu nadzorniku, da ne bomo mirovali, dokler se ne da zadoščenja državni postavi. Duhovščino tržaškega in openskega dekanata pa prosimo, da zavzema na prihodnji dekanijski konferenci odločno stališče proti temu nastopu učiteljice Gregorič.
n Shod svobodomiselcev, žal slovenske krvi, se je vršil minolo nedeljo v Ljubljani. Tem povodom je izdal ljubljanski knezoškof na vernike svoje škofije sledeči pastirski list:
Prežalostnega srca Vam moram poročati o groznem zločinu, ki se ravno danes 5. septembra vrši v beli Ljubljani. Pa kaj se godi ?
Za današnji dan so napovedali svoj shod v Ljubljani „svobodomiselci“, ki v svojem listu hujskajo za odpad od katoliške Cerkve, grde našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa
„Da, gospodična, sama sem ga naredila, in če je vam ljubo, naredim jih še več, pa še lepše".
„Hvala, ljuba Angela. Res, prav dopade mi ta šopek in dati ga hočem v kozarec mrzle vode, da ostane dalj časa svež meni v veselje. Kako pa Angela si zdaj srečna in zadovoljna?“
„Da, gospodična, sedaj sem srečna. Imela sem mater, sestro in dva brata, pa zelo trdega gospodarja. Večkrat sem morala gledati, kako grdo je ravnal z mojo materjo in jo pretepaval; kako so privezovali k stebrom moja brata in jih bičali, da jima je kri kar curkoma lila po hrbtu. Kričala sta in se zvijala v bolečinah, kakor mali črviček, ki stopi človek nanj. Nisem mogla gledati, šla sem vselej vstran v kak skrit kot in bridko jokala.
Pozneje je nas prodal, prvo mojo mater — in ta ločitev me je hudo bolela — potem sestro in brata, vsakega drugemu gospodarju, in končno mene in pa najstarejšega brata Kandido gospodu Rodriguezu. Ločena sem bila od svojih dražili in mnogo jokala. Takrat še nisem vedela ničesar o ljubem Bogu o detetu Jezusu, ki tudi nas zamorce ljubi, ničesar o Devici Mariji, naši materi. Tudi o nebesih ne, kamor pridem, če delam dobro in vse težave voljno prenašam iz ljubezni do Boga, tam se pa večno v družbi angeljev in svetnikov veselim. Sedaj pa vem vse; naučili ste nas vi, dobra gospodična, srečna in zadovoljna sem zdaj. Vse, kar delam, delam iz ljubezni in ne tožim, če mi ni kaj prav. O, da bi moja mati, brata in sestra vse to vedeli, srečni bi bili kot jaz. Vsak dan molim
in taje samega osebnega Boga, Stvarnika nebes in zemlje.
Pridobivati ljudi in jih združevati v strasten boj proti katoliški Cerkvi, proti Jezusu Kristusu in proti Bogu je namen tega shoda. Ali ni ta zarota zoper Boga grozen zločin ? In vendar ga državne postave dopuščajo.
Upam, da se tega zločinskega dejanja ne bo udeležilo mnogo Slovencev, prepričan sem, da ta zarota med Slovenci ne dobi privržencev, ampak se bodo vsi z gnusnom od nje obrnili in jo zatrli, vendar se pa bojim, da se vsaj nekateri zapeljejo, se shoda udeleže, njegove sklepe odobre in se s tem sami iz katoliške Cerkve izobčijo. Gotovo je pa ta shod sam neizrekljivo razžaljenje večnega Boga in izredno veliko javno pohujšanje.
Obžalujmo nesrečne zaslepljence, ki shod sklicujejo, ki bodo na shodu govorili ali se shoda udeležili; obžalujmo posebno nesrečne stariše, katerih sinovi so tako globoko zabredli, da ne le sami taje Boga in vse Božje razodenje, ampak v svoji hudobiji še druge zapeljujejo in v globoki prepad za seboj potegujejo obžalujmo jih in molimo zanje, da bi se jih Bog u-smilil in bi se od zmote zopet povrnili k resnici, od črne tmine k svetlobi spoznanja Božjega. Dajmo pa tudi Bogu in Gospodu Jezusu Kristusu za zasramovanje in žaljenje današnjega dneva kar naj večje zadoščenje. Zato določim :
Danes popoldne naj se po krščanskem nauku moli žalostni del svetega rožnega venca in litanije na čast presv. Srcu Jezusovemu z dotičnimi molitvami.
K tej zadostilni pobožnosti nujno vabim vse vernike : može in mladeniče, žene, dekleta in otroke. Udeležite se je danes popoldne mnogoštevilno !
Blagoslov Božji naj pride nad Vas in naj nad Vami vedno ostane. Amen.
V Ljubljani, 5. septembra 1909.
+ Anton Bonaventura, škof.
Ta pastirski list, ki priča o neustrašenem a-postolskem pogumu ljubljanskega knezoškof a, se je moral prečitati minolo nedeljo po vseli cerkvah ljubljanske škofije, in sicer pri dopoldanski službi božji. Proti svobodomiselni propagandi ne bomo mogli nikdar preveč storiti. Nevarnost, ki preti od te strani, je res velika, večja, kakor se splošno sodi. Ta zločinska akcija zahteva od naše strani protiakcijo krepke molitve in krepkega dela na polju katoliške izobrazbe.
n Na Goriške n je boj za deželnozborske volitve, ki se začnejo 26. sept. v polnem razvoju. Kandidate je pa dosedaj proglasila le agrarna stranka in sicer so kandidatje: dr. Franko, Križnič in Al. Štrekelj za splošno kurijo. Mi seveda želimo, da bi zmagali na vsej črti kandidatje S. L. S. A za to je treba razim delavnosti - edinosti. Naše skromno mnenje je, da sc dajo /. lahkoto poravnati, zlasti v očigled važnemu trenutku, nesporazumljehja, ki so nastala v stranki, ker ni treba nobeni struji nič žrtvovati na načelih. Po pravici povemo pa tudi, da se nam čudno zdi zakaj se ne hi pustilo mladih, agilnih močij k vodstvu, da st- jim da prilika, pokazati svoje zmožnosti.
n Na Ciril-Metodovi šoli v Trstu je nameščen za učitelja Franc Kos, pristaš „Svobodne šole“. Dosedaj je deloval v Grosupljem na Dolenskem, kjer je ustanovil Giril-Metodovo podružnico. Krščanstvo je zanj premagano stališče. Lep učitelj to !
Na novoustanovljeni dekliški šoli v ulici Acquedotto jo družbeno vodstvo imenovalo za voditeljico gospo Miro Engelmanov^, za učiteljici pa gospiei Emo Zamejševo in Rozo Golij e vo.
n V narodni-delavski organizaciji vre. fvT
predsednik Jaklič je menda že na več zborovanjih provzročil nemire. Mož se rad opije in potem izzove škandale. Pretečeno nedeljo je priredila N. I). O. izlet v Ajdovščino. Na shodu
in prosim ljubega Boga, da bi jim dal tako dobro gospodinjo, kakor jo imam jaz".
Še nikdar doslej ji ni Angela tako odkrito razodela svojega srea — znak popolne vdanosti
Močno jo ginjena Marija. Jasne so ji bridkosti in trpljenje, ki ga morajo prenašati in trpeti sužnji.
Le misel, vsaj nekaterim izmed njih pomagati, jih storiti srečne in zadovoljne, jo navdaja z sladko tolažbo. Oči so ji polne solza, ko se ji še enkrat lepo zahvali, potem pa hiti vesela domov, kakor bi bila kraljica vse Brazilije.
Šopek postavi pred podobo Brezmadežne, kateri je v bolezni obljubila zavzeti se ubogih sužnjev, in nato odide v najzadnjo sobo. Tu dobi očeta in mater v živahnem razgovoru. Pogovarjata se o edini hčerki; vendar pa umolkneta, ko ona vstopi. Veselje na njenem obrazu pa vzbudi pozornost v obeh.
V kotu na majhni mizici je stala pletenica z Marijinim ročnim delom; hoče jo vzeti in postaviti drugam. Poleg nje je pa ležal tudi pregrnjen časopis. Marija ni brala navadno časopisov; ko ga pa prime danes v roko, da ga položi na stran, jo nenadoma zbode nekaj v oči, prime ga zopet v roko in bere. — Gotovo je slučajno našla, kar jo zanima.
Oče in mati jo pa resno opazujeta.
(Dalje prihodnjič.)
J

ZARJA-
je pa pijani podpredsednik Jaklič tako nastopil, da so ga morali potisniti iz odra. Slišimo, da i je izgubil „podpredsedniško“ šaržo.
n Doslednost „Edinosti". Torkova št. „Edi-I nosti“ je v dopisu iz Rojana pod naslovom: „Župnik proti kaplanu“ poleg raznih neresnic, izrazila tudi resnico, da se je rojansko ljudstvo težko ločilo od g. kaplana Križmana. Nič novega za onega ki pozna naše slovensko ljudstvo, kako vzljubi svoje duhovnike, posebno delavne. Isto sta izražala tudi dopisa iz Rojana in iz Tinjana, ki smo jih v zadnji številki „Zarje“ radi priobčili. Taka je in bo ljudska duša, tu se ne da nič spremeniti; zgubo, bodisi smrt ali premeščenje svojih dušnih pastirjev čuti vsa-kikrat nekam britko. To je pa perfidno in hudobno trditi, da je bil g. kaplan v plačilo za I svojo delavnost premeščen iz Rojana ! Kako in j zakaj premešča škof svoje duhovnike, tega ne l gre pravit v uredništvo „Edinosti, v uredništvo „Zarje“ pa tudi ne. Toda trezen in pravičen človek ve, da škof ne skrbi samo za eno župnijo,
I ampak za celo škofijo. Zato mora premeščenja tako urediti , kakor je bolje za celo škofio, ne samo za kako posamezno župnijo. O takih stvareh ne more soditi nihče, kakor le tisti, ki ima pregled čez vse in skrbi za vse, in ta je škof. Hudobija je očitati kaj škofu radi premeščenja tega ali onega duhovnika, saj je vsako premeščenje ob enem tudi novo nameščenje v drugem kraju in kar se tu obžaluje kot zguba, se drugod hvali kot dobiček. Isti škof, ki je dal, je tudi vzel; pej je bil dober, ko je dal, mar sedaj ni, ko za potrebo vzame , da drugod da ? — In res se „dosledna“ „Edinost“ sama bije po zobeh. V isti številki, v kateri očita škofu, da je č. g. Križmana v plačilo za njegovo delavnost premestil iz Rojana, v isti številki se čita na zadnj strani v notici „Iz Istre“, da je prevzvišeni g. škof poslal v Osp. č. g. Piščanca in kako ga je ljudstvo z navdušenjem sprejelo. Sami ste torej primorani priznati, da škof z nameščenjem svoje duhovščine skrbi za naše ljudstvo. Čemu torej ono hudobno očitanje ? Več doslednosti in manj hudobije !
n Bogokletstvo. Minolo nedeljo popoldne so priredili „Sokoli“ v Št. Andrežu pri Gorici svojo veselico. Bili ^so. zjutraj v nemali skrbi, bo li fnožno držati veselico, ker je kazalo vreme na dež. Nekatere je to precej jezilo. Eden navzočih pa, in bil je najbolj „napreden“ v Št. Andrežu, si je upal izustiti grozno bogokletstvo V7 družbi več ljudi je rekel: „O...a, Boga ustrelim, če bo popoldne dež !“ Sram nas je, da se med Slovenci najdejo taki bogokletneži. To kaj lepo : diši po sokolski omiki in morali.
n V škofijski konvikt je bilo sprejetih 7 dijakov med 30 prosilci. Pri tolikem številu prosilcev in tako pičlem številu prostih mest se morejo upoštevati samo najboljši dijaki, srednji in slabši ne pridejo v poštev.
n Na Gradu pri Mirnu se bo obhajal vsakoletni glavni shod na kvaternico dne 19. t. m. v naslednjem redu : Soboto na predvečer ob Si/i, pop. blagoslov ; nedeljo praznik žalostne Matere Božje ob 514 zjutraj cerkveni govor, sv. maša pred Izpostavljenim Sv. R. T. — ob 7% in 814 tihi sv. maši; ob 9% govor na to slovesna sv. maša, katero bo daroval prečastiti monsignoc Jan. Lukežič — ob 3. pop. sv. križev pot ob cesti na Grad, ob 4. blagoslov.
Na Gradu pri Mirnu je bilo ob prazniku rojstva Marije ta teden veliko romarjev iz tržaške okolice in bližnje Istre.
n Vpisovanje otrok v pripravnico v Trstu, ulica S. Francesco d’ Assisi 25 se vrši za nove učence dne 14. predpoludne, za učence II. razreda pa dne 16. — Na Proseku se vpisuje dne 17. po sv. maši.
n Slovensko učiteljišče bo skoro gotovo s početkom tega šolskega leta premeščeno iz Kopra v Gorico. Italijani se na to zelo jeze, pa jim ne bo nič pomagalo. Koper res ni primeren kraj za tak slovenski zavod.
n Društvo „Lega monarchica". Namestništvo v Trstu je odobrilo z odlokom iz dne 18. avgusta t. 1. novo društvo „Lega monarchica“ s sedežem v Trstu. Pravila tega društva pravijo, da namerava društvo utrjevati v Trstu in južnih deželah avstrijskega in dinastičnega duha, ter dvigniti v južnih deželah moralno in gmotno blagostanje. Društvo ni politično. Naperjeno je pač proti iredentistični struji, ki se posebno tu v Trstu tako lepo razo vi ta.
n Hrvatska realna gimnazija v Voloskem dobi za ravnatelja g. Ivana Rabarja, ki je bil dosedaj ravnatelj srednje šole v Osieku. Pouk se začne s početkom tega šolskega leta.
Srebrna poroka avstrijskega krvnika. Te dni je praznoval avstrijski krvnik Jožef Lang petindvajsetletnico svoje poroke z gospo Frančiško. Marsikateremu se bo čudno zdelo, kako je možno bit soproga takega človeka, ki ljudi obeša. Vendar je treba pomisliti, da g. Lang ni tako strašen človek, kakor bi si kdo mislil. To je vljuden mož, krepke postave, star nekaj nad petdeset let. Svoj grozen posel opravlja še le zadnjih devet let. Prej je bil lastnik kavarne Па Semeringu pri Dunaju ter podpredsednik in pozneje predsednik nekaterih telovadnih odjekov. Res jo sicer kot, krvnik obesil že marsikaterega obsojenca, je pa tudi od druge strani že veliko ljudem rešil življenje. Kot ognjegasee le pomagal že pri 405 požarjih in v več kot tisoč slučajih pomagal rešiti človeško življenje. Zato čuda, če ima tudi avstrijski krvnik svoje častilce, ki so mu k njegovi srebrni poroki česti-lali jn donesli veliko darov za društvo njevovih Prostovolnih ognjegascev.
n Vspehi zrakoplovstva. Nemški zrakoplovec £,4,f Zeppelin je postal res slaven mož. Minolo 'и<је1јо je srečno s vršil svojo dosedaj najdaljšo „°znjo po zraku. Preletel je dolgo pot od bo-vnskega jezera v Berdlin, ki meri nad 800 kilo- I
metrov, torej več kot dvakrat toliko, kakor znaša zračna črta Trst—Dunaj.7 V Berolinu ga je pričakoval navdušeni nemški cesar z vsemi princi in ogromna množica ljudstva od blizu in daleč, pravijo, da je bilo ta dan na Zeppelina čakalo okoli tri milijone ljudi. Predno se je spustil zrakoplovec na tla, je obvozil mesto Berolin v velikem kolobarju, da pokaže kako dober in vodljiv je njegov zrakoplov. Ko je izstopil Zeppelin iz ladjice letalnega stroja, mu je segel v roko cesar sam in mu čestital, množica pa je navdušeno pela : „Deutschland_über alles“ (Nemčija nad vse). V cesarjevem avtomobilu in ob vladarjevi desnici se je peljal Zeppelin nato po mestu vseh strani burno pozdravljen. Po slavnostnem obedu-pri cesarski mizi, se je Zeppelin zopet odpeljal proti bodenskemu jezeru, pa ne s svojim balonom, ampak po železnici, vodstvo zrakoplova pa je prepustil svojemu inženirju Diirju. Zeppelin je nameraval'svojo iznajdbo pokazati tudi avstrijskemu cesarju ob bodenskem jezeru, vendar mu to ni bilo možno, ker se je zrakoplov na poti nekoliko pokvaril in zakasnil. — Na vsak način so to že veliki uspehi zrakoplovstva in Nemci so res lahko ponosni na svojega Zeppelina..
n Občinski zastop v Gradiški je imenoval poslanca- Furlanije Monsignorja Faidutti-a in dr. Bugfbtto častnima občanoma Gradiške. To odlikovanje ima svoj povod v tem, ker sta se rečena poslanca trudila, da pride laško učiteljišče v Gradiško. Laški liberalci so silno hudi radi tega, liberalni župan Finetti v Gradiški je kar odstopil, oni bi bili imeli učiteljišče rajši v Gorici. Pa ni šlo...; liberalci nimajo več one moči, ki so jo imeli.j Fuimus Troes, kaj ne 1
n Dve istrski italijanski občini sta prišli v izključno katoliške roke. Prva taka občina je bila Isola, njenemu zgledu pa je sledila s prvim septembrom občina Valle. V obeh krajih je največ pripomogla k temu delavnost dotinčih duhovnikov.
n Mesto odpovedanega avstrijskega kat. shoda nameravajo sklicati avstrijski nemški katoličani v jeseni nemški avstrijski katoliški shod na Dunaju ali v Solnogradu.
nSloirškova Zveza, ki je zveza slovenskih krščansko mislečih učiteljev je imela dne 2. t.m. svoj VI. redni občni zbor na Brezjah. Vdelc-žencev je bilo^do 400, med temi je bilo 250 učiteljev, 50 pa jih jo poslalo brzojavne pozdrave, ve. Če pomislimo, da je bilo, v „{Slomškovi Zvezi“ pred šestimi leti pri drugem občnem zboru samo pet učiteljev in da jih je sedaj že nad 300, se moramo res veseliti tega lepega in tolažlji-vega napredka našega katoliškega učiteljstva Povsem razumljiva je ona jeza, ki si jo skušajo nasprotniki hladiti nad temi značajnimi možmi, s tornada jih po svojem umazanem časopisju blatijo dan za dnem. Predavanja ravnatelja dr. Bezjaka in nadučitelja Bregarja so bila posebno zanimiva. Brezje so bile vše v zastavah in gromoli so topiči.
n Najnovejšo mašno liturgijo je iznašla „Edinost“ v svoji štev. 240. Do zdaj smo mislili, da njena pobožnost sega le tako daleč, da se zanima le za jezik v cerkvi (seveda gospodje liberalci bi ostali v kavarni, tudi ko bi s6 po vsem svetu maševalo slovenski), zdaj pa vidimo, da zna spreminjati tudi obred svete maše.
Neki H. H. (nekdo je izgovoril te besede kakor baha !) nam pripoveduje žalostno (res „žalostno“ !) zgodbo iz šentroške fare : Študent Nace, čigar simpatija je bila . Anka, je šel za duhovnika, ona pa se je poročila z učiteljem. —
„Po štirih letih pa je pel Nace novo mašo......
Ves bled in z udanim nasmehljajem je stal Nace pred oltarjem.... Čudno jo bilo Nacetu pri srcu : bilo mu je da bi se sklonil na oltar in
razjokal...“ To je naravnost klasična podoba
novomašnika, ki bi se razjokal radi Anke; tak gospod nune bi bil dober za liberalno falango. Ko človek čita to naj novejšo prozo „Edinosti“, bi se res sklonil nad mizo in.razjokal.
„In ko je dovršila maša, tedaj se je okrenil, razprostrl roke in proseče je zvenel njegov glas po prostrani cerkvi :
„Pax domini sit semper vobiseum !“ To je pa naj novejša liturgija. „Pax Domini“ po maši
duhovnik se je okrenil (?) razprostrl roke (!).
profesorji liturgije pojte se skrit pred „Edinostjo“
Radovedni smo kolikrat, je bil pisatelj pri maši, da pozna tako izvrstno liturgijo. Sicer pa je „Edinost“ pri vsej svoji sovražnosti proti latinščini napisala še precej dobro „Pax domini itd.“ (Domini se piše raje z veliko črko !) Le čudno, da ni zapisala odgovora : Et cum
špiritu tuo. Seveda po dovršeni maši........ se
ji je zdelo čudno in za to ga je izpustila „In tedaj se je pri kropilniku sklonila Anka, vsa v črno oblečena, k svoji triletni hčerki in zavzdihnila,
na koru pa je zaigral učitelj... In vaščani so
prosili s sklenjenimi rokami „O Bog, bodi nam milostljiv !...“
S temi besedami konča ta žalostna zgodba ; lepših si pisatelj ni mogel izbrati: da to pravimo i mi : „O Bog, bodi nam milostljiv..... ko
bomo morali čitati podlistke „Edinosti“.
Pripomba uredništva. „Edinost“ hvali v pripombi svojega pisatelja kot talent, seveda če kdo silita duhovnika v „interesantni“ luči, je že talent. Kaj porečejo k temu oni dobri katoličani, ki menijo da je „Edinost“ še katoliški list ?.... O Bog, bodi jim milostljiv....!
- n Oproščena morilka. V pond. so ljubljanski porotniki oprostili 451etno Rezo Kopač rojeno Kavka iz Ihana, ki je 18. junija t. L obleko svojega na prostem špavaj očega moža polila s petrolejem in jo potem zažgala, kar je prizadelo nesrečnemu možu toliko in tako močnih opeklin, da je že drugi dan v strašnih mukah izdahnil svojo dušo. Pokojni Janez Kopač
je bil cerkovnik pri Sv. Nikolaju na Golopečju. Mož in žena sta bila vdana žganjepitju in sta bila drug na drugega ljubosumma. Mož, bolj opravičeno nego žena, zato pa jo je večkrat hudo pretepal. Dne 17. junija jo je zopet hudo naklestil in da se je maščevala nad tem, storila je to, kar smo zgoraj povedali. Obtoženka je vse priznala in vendar je bila pred porotnim sodiščem v Ljubljani včeraj oproščena, ker so porotniki dodatno vprašanje, ako je žena storila zločin v duševni zmedenosti, potrdili.
n Grof Zeppelin na Dunaju. Slavni nemški zrakoplovec grof Zeppelin, ki je preplul daljno pot od bodenskega jezera v Berolin po zraku, ni mogel pokazati svojega zrakoplova našemu cesarju, ker se mu je bil zrakoplov na potu iz Berolina pokvaril. Sedaj zatrjujejo, da je naš cesar pogumnega zrakoplovca povabil, naj prileti s svojim zrakoplovom prihodnjo pomlad na Dunaj. Za to vožnjo, M jo je Zeppelin baje že obljubil, misli porabiti nov zrakoplov „Zeppelin IV“., ki se pravkar izdeluje.
n Severni tečaj odkrit. Kar so učenjaki toliko želeli, da bi se našla ona točka naše zemlje, kjer konča na severu njena ost, krog katere se suče naš svet, se je sedaj vendar le posrečilo . Amerikanskemu raziskovavcu Cooku, ki se te' dni vrača iz svojega potovanja na sever, se je, kakor vse kaže posrečilo priti na severni tečaj. Za to pot je porabil colo leto, in sicer tri mesece tja, devet mesecev pa nazaj. Cook pripoveduje, da se je imel na potu boriti z naj večjimi težavami radi hudega mraza in radi pomanjkanja hrane. Na severni tečaj da je prišel dne 21. aprila 1908 ob sedmi uri zjutraj in da je ostal tam dva dni. Med tem časom je izvršil najvažnejša znanstvena mirjenja. Temperatura je bila 38 stopinj pod ničlo. Severa, vzhoda in zapada ni imel seveda na nobeno stran, ker je bil povsod odprt pogled le na jug. Pogumni raziskovec pravi, da se mu je posrečilo le radi tega priti na severni tečaj, ker je porabil vse naj novejše skušnje, ki si jih je bil pridobil na prejšnjih daljnih vožnjah v kraje ledenega morja. Na svojem zadnjem potovanju se jo posluževal Eskimov, ki bivajo na skrajnem severu in imajo jako izurjene pse. Ker je bilo vse morje zmrznjeno in ni bilo nikjer razpok, je bilo prodiranje proti severu toliko lož je. Na eni severnih pokrajin je Cook prezimil tako, da je izkopal za se in za svoje sprem-Ijevavce globoko jamo v zemljo, da se tako obvaruje hudega mraza. V tej jami je prebil dolge mesece, v katerih ni solnce nikoli izšlo. Če bi se bil vstavil na severnem tečaju, pa bi imel vse leto en sam dan in eno noč. Tam je namreč šest mesecev dan, in šest mesecev noč. — Na severnem tečaju je Cook razvil amerikansko zastavo. Sedaj se po velikih svetovnih časnikih prepirajo, čegave da bodo to novo najdene dežele. Naj bodo že tega al onega, saj itak ne more skoro nihče do njih. Cook je priplul s svojim parnikom že v Kodanj na Dansko in sc popelje kmalu zopet v svojo domovino severno Ameriko.
3z okolice.
o Iz Barkovelj. (Odlična gosta). Te dni se je mudil v Trstu krčki biskup dr. Mahnič kot gost našega prevzvišenega škofa. Bil ie na odmoru na Tirolskem, da si utrdi od napora oslabljeno zdravje. Na povratku se je nekoliko dni ustavil na Kranjskem, kjer se je udeleži tudi komerza katol. dijaškega društva v Ljubljani ter je tam se svojim iz srca izvirajočim in v srca segajočim slovenskim in hrvaškim nagovorom navdušil zbrano dijaštvo za krščanske ideale. — V pondeljek je napravil z našim prevzv. g. škofom izlet sem v našo riviero v Barko vi j e, da obišče tukajšnjega g. župnika, svojeg sošolca in deželana. Iz Trsta se je podal v Istro, da bi konečno rešil toliko potrebno vprašanje radi dijaškega konvikta v Pazinu.
o Iz Opčin nam poročajo : Kar je bila tu pri nas znana sokolska slavnost posebno pa kar so tržaški bogovi ustanovili tu na Opčinah odsek tržaškega Sokola, opažamo mi slovenski stariši z žalostjo, kako se naša mladina s temi sokolskimi prireditvami samo „razmaliči“, kakor pravimo mi po domače. Nekaj študentov plesalske tržaške sorte, med njimi tudi nekaj precej faliranih mladeničev, to so generali, ki zbirajo krog sebe openske dečke kot naraščaj za sokolske vrste. Nabrali so jih precej, ker so žal nekateri stariši na Opčinah tako kratkovidni, da prepuščajo svoje otroke pod tak komando. Včasi se uri ta sokolski naraščaj v Malalanovem skladišču pri pokopališču, včasi na prostem tam kje v bližini, pa tudi na male izlete se že upa ta drobiž. Predzadnjo nedeljo sem jih srečal še po osmi uri v temni noči prihajati po sežanski cesti proti Opčinam. Zdi se, da jih bodo njih študentovski voditelji že rano priučili tiste poti, po kateri sami najraje hodijo in ki so imenuje krokanje. Pa ko bi bilo tem svobodomiselnim dijakom samo za telovadbo, bi ne bilo tako hudo. Toda to ne gre nam bolj trezno mislečim openskim starišem v glavo, kako da so ti bankerotni študentje kar tako čez noč postali taki apostoli mladine in kje so se navžili tako salezijanskega duha, da ne morejo kar nič več mirovati in morajo za vsako ceno zbirati krog sebe moško mladino. To se mora pač vsakemu, ki še misli s svojo glavo in ne z glavo tržaške „Edinosti“ zdeti zelo sumljivo. No jaz imam to uganko že popolnoma rešeno pred seboj, kar sem slišal iz ust čisto nedoraslega fantiča v spodnjem delu vasi:	„Ko bo m o
mi r a t a 1 i bolj veliki, bomo tudi mi sokolski, potic nam ne bo
treba j i t ne k maši ne k s p o v di“. Od kod je slišal ta fantič to sokolsko lastnost, da se tam ne gre ne k maši ne k spovedi, ako ne iz ust kakega svojega starejšega tovariša, ki že spada v sokolski naraščaj in ki se tam poleg telovadbe že sedaj pridno uči sokolskega katekizma, ki pravi, da ni treba iti ne k maši ne k spovedi ? Jaz, ki sem tudi oče par otrok, jih gotovo ne dam k Sokolom v šolo, previsoko cenim krščansko vzgojo, ki sem jo jim do sedaj nudil z veliko skrbjo. Pa tudi nekateri drugi openski stariši imajo svoje pomisleke, ko vidijo to „maličenje“ naše mladine. Tako je nek pameten oče zapretil svojemu sinu, ki zahaja že v srednje šole, da ga raje spoka od hiše, kakor da bi ga pustil stopiti v sokolsko organizacijo. Rod pametnih ljudi — hvala Bogu — vendar še ni povsem izumrl. Dobri stariši želijo imeti svoje otroke v zanesljivih in vseskozi poštenih krščanskih rokah, drugim jih ne pripuščajo. Skrajna potreba je tu pri nas, da se prične zbirati mladina v katoliška društva, sicer bomo morali v nedavnem času „po toči zvoniti“.
3z 3stre.
i V Dekanih ustanove dne 19. t. m. liberalni dijaki organizirani v ferialnem društvu „Istra“ novo ljudsko knjižico povodom 40-letnice tamošnjega pevskega in bralnega društva „ čitalnica“. Pozor !
jNaroino gospodarstvo.
Odpošiljanje grozdja. — Bliža se čas, bo bode grozdje dozorevalo in se je bode začelo pošiljati na razne kraje. Da pa dospe grozdje zdravo in lepo na določen kraj, treba je je dobro spraviti v košarice ali jerbase.
Grozdje, katero hočemo odposlati, mora biti zdravo in čisto. Ono grozdje, ki je umazano ker je ležalo na zemlji ni nikakor sposobno za pošli j ate v. Grozdi ne smejo biti veliki. Najbolj pripravni* za odpošiljate v so rahli grozdi in srednji, ker se s takimi grozdi najlažje zamaši vsaka praznota v košari ali v jerbasu in to je glavni pogoj, ako hočemo, da pride grozdje zdravo in čisto na kraj pošiljatve, ker se jagode ne ločijo od petelj in se ne zmencajo, dočim se v nasprotnem slučaju to vedno zgodi.
Grozdje moramo brati v lepem in suhem vremenu. Mokro ali vlažno grozdje postane v košarah ali jerbasih že drugi dan plesnjivo in ako bi tudi tega ne bilo ni mokro in vlažno grozdje za oko lepo.
Pri trganju grozdov treba gledati na to, da sc ne prijema grozdov s celo roko in da se ne izbriše z jagod oni prah. Pač pa je treba prijeti petljo s prsti in tako grozd odrezati od trte, kajti ako se oni prah izbriše z jagod postane ves grozd svetel, kar ni okusno. Vsak grozd treba pregledati in se prepričati, da so vse jagode na njem zdrave. Vse nezdrave ali gnjile jagode treba s škarjami očistiti.1
Za pošiljanje grozdja v bližnje kraje so prav pripravni jerbaščki s pokrovi, kakor so pri nas navadno v rabi pri odpošiljanju sadja. Za pošiljatve, ki so namenjene v daljše kraje pa so pripravnejši' leseni nizki zaboji,
(„Gorica“ 21. 8. 09).
Razne vesti.
r Prstan cesarjeviča Rudolfa ? V Görensij-skih gozdih na Solnograškem je našel nek pastir dragocen prstan s črko R. Strokovnjaki izjavljajo, da je prstan umrlega cesarjeviča Rudolfa.
r Zanimive številke. — Piva se je navarilo na Avstrijskem leta 1908 nekaj nad 20 milijonov hektolitrov, 340.000 hi manj nego 1. 1907. Kot vzrok tega nazadovanja se imenuje dobra vinska in sadna letina ter pivni bojkot v al-skih in češkili deželah. Poročilo tobačne režije za 1. 1908 pa jo hujše, ker pravi, da se je porabilo za 6% več tobaka, ko prejšnje leto, ali pa, da se je potrošilo za 14 milijonov kron več za tobak ko 1. 1907.	-• I • 4
r Koliko velja vojaštvo ? — Izdatki za vojaštvo so določeni za to leto v posameznih državah takole : Angleška 1532 mil. K, Nemčija 1452,2 mil. K, Rusija 1348,4 mil. K, Zjedinjene države 1158 mil. K, Francija 1115 mil. K, Avstrija 541 mil. K, Italija 443 mil. K in Japonsko 402,6 mil. K. V celoti pogoltne torej vojaštvo teh 8 držav nad 80000 milijonov kron !
r Ruski sv. sinod in pijanstvo. — Ruski sv. sinod je razposlal vsem podložnim duhovnim uradom okrožnico, v kateri daj a navodila, kako naj se bojuje zoper pijanstvo ruskega ljudstva. Sinod priporoča le-ta sredstva zoper iztrebljenje pijanstva: 1. Naj se v vsaki župniji ustanovi društvo treznosti po vzorcu peter-burškega aleksandro-nevskega društva treznosti. 2. V boju zoper pijanstvo naj pomagajo duhovnikom vsa cerkvena društva in bratovščine. 3. Duhovniki naj govorijo večkrat o škodljivosti pijanstva ne samo na leci, ampak tudi pri vsaki priliki, ki jo jim nudi dušno pastirovanje. 4. V župnijskih cekvah naj se uvedejo večerne pobožnosti s petjem in duhovnim čitanjem. 5. V cerkvenih šolah naj se priredi večkrat versko-nravno čitanje, pri katerem naj se poljudno demonstrirajo posledice pijanstva. Razun tega je sv. sinod ukazal predstoj-ništvom duhovnih semenišč, da naj gojence pripravijo za boj s pijanstvom. — Ako ne bode
..ZARJA«
<
le-ta naredba sv. sinoda ostala samo na papirju, bode ruska duhovščina mogla veliko storiti v protialkoholnem gibanju na Ruskem, seveda mora sama dajati lep zgled. To pa bo težko šlo, ker ruski batjuška je v ozki zvezi z vodko. Tako p. pr. pri poroki med drugimi darili dobi tudi vodko. Sicer pa vsa ta sredstva, ki jilAnasvetuje sv. sinod niso nova; že pred 20 leti je enako okrožnico razposlal tam ošnji škof Inokentij in škof Jeronim. Škof Jer onim j e celo pri kompetenci za boljšo župnijo dajal prednost tistim duhovnikom, ki so ustanovili v svojih župnijah društvo treznosti. Ali po našem mnenju bi se imel sv. sinod v prvi vrsti obrniti na rusko vlado, ki ima monopol žganja v svojih rokah. Ali more kdo ruskim mužikom očitatipijanstvo, ko še do nedavnega časa vaško predstojništvo ni imelo pravice zatvoriti vaško žganjari j o, ko se je narodno protialkoholno gibanje po sili hotelo od vladnih kogov preprečiti ? In koliko sitnosti je imela duhovščina, ko je sprejemala slovesno prisego od členov društev treznosti. e
r Koliko dobi Europa od ameriških izseljencev. — V Zjedinjenih državah živi približno 15 milijonov evropskih izseljencev. Ti pošljejo na leto svojim sorodnikom in rojakom okolo ene milijarde mark. Največ ameriškega denarja dobe Italijani, katerih je v Ameriki nad dva milijona. Avstrijci pošljejo letno 260 milijonov, Angleži in Rusi 100 milijonov in Nemci 60 milijonov mark.
Za kratek čas.
Listek tja in nazaj. Kmet se je vozil prvikrat po železnici. Kar zavozi vlak v nek tunel in kmet ves prestrašen zavpije : „Za božjo voljo, kam pridemo tod?“ „V pekel“, mu odgovori nek šaljivec. Na to kmet : „K sreči da imam listek za tja in nazaj“.
DAROVI.
— Nabiranje za „Marijin dom“ od 14 junija . do 18 avgusta 1909. Nabrali so : Terezija Primc 20.50 K; Marija Novič 8 K; Jožefa Velikonja 25.20 K ; Jožefa Cerkvenik 22.20 K ; Terezija Koritnik 3 K ; Ivana Štokelj 23 K ; Ana Simončič 13 K; Rozalija Klun 12 K; Elizabeta Jug 7 K ; Ivana Bajc 16 K ; Andrej Cink 24 K ; Frančišek Guštin 66 K ; Skupno 239 K 90 vin. ; — Ustanovniki po 50 K H. Č. ; po 20 K Jožefa Ferfila, Marija Pirili, Katarina Kamenšček. —- Redni udje po 10 K Frančiška Pelan, (N. D.) po 5 K Roža Kos ; po 4 K Katarina Hvala, Marija Minkuš ; po 3 K Alojzija Meljavec, Roža Gorjan; po 2 K Jožefa Furlan Frančiška Kleč, Frančiška Štrukelj, Antonija Ernejšek, Genovefa Simončič, Justina Pakiž, Marija Oblak, Terezija Rutar, Marija Fortuna, Marija Brajkovič, Frančiška Krpan, Marija Gaberšič ; Darovali po 10 K Ana Ponedeljak, G. Rozalja ; po 5 K K. Zadnik ; po 3 K Terezija Tivam ; po 3.20 K N. N. ; po 2 K Leopolda Bremec, M. S. Pia Mucati, Avgusta Frühhaupt, Ivan Vrataric, Helvecija Degiovanni, Neimenovana.; po 1.30 K Katarina Perc ; po 1-20 K Ivanka Mravljak; po 1 K Amalija Boški n, N. N. Neža Trsan, Matilda Lopova, Pepica Pirk, Hvala Katarina, Lucija Pipan; Frančiška Križaj, Marija Loboda; Terezij Lenasi; Alojzija Klavora, Neža Privagna, Neimenovana, N. N. ; po 40 vin. : N. N., Pepina Reid ; po 30 vin. : Neimenovana, Pepina Pene ; po 20 vin. : T. I. Neimenovana, N. N. ; po 10 vin. : Neimenovana. — Vsmi dobrotnikom srčna hvala !	^
f I. Izkaz darov za novo cerkev v Podgradu v Istri. Volk Josip Podgrad 20 K ; Donner Dragotina Podgrad 100 K ; Košir Josipina Podgrad
4	K ; Peloza Jur. Podgrad 10 K ; Jenko Štefan Podgrad 10 K ; Renier J. župnik Krško 10 K ; Manzini Ant. duh. Staroselo 2 K ; Krančič Jos. žup. Repentabor 5 K ; Zupan Sim. župnik Ježice pri Ljubljani 5 K ; Neimenovan , Kot - Bre-ginj 5 K ; Rozman Jur. žup. Kovor-Gorenjsko 2 K; Lubej Iv. žup. Jezersko-Koroško 5 K; Batič Valt. kur. Livek 2 K; Stopar Terez. Kamnik 1 K ; Podpornik Fran kur. Železniki-Gorenjsko 3 K ; Sila Mat. dek. Tomaj 10 K ; Lenart Iv. nad.žup. Šmartin pri Slov. Gradcu 2 K ; Gerčar L. žup. Dob 5 K ; Repolnik Mirsl. žup.. Št. Vid nad. Valdekom 1 K : Medveš Otilij kur. Soča 5 K ; Jemec Anton župn. Št. Jakob ob Savi 4 K ; Gnidovec Karl kapi. Št. Vid pri Zatičini 5 K ; Berlam Englb. žup. Zagradec 1 K ; Knavs Valt. vik. v Logah 2 K ; Bratina Anton vikar Kostanjevica 1 K ; Omers Jos. Sežana
5	K ; Mrcina Ig. preds. kr. š. svet. D. M. v Polju 2 K ; Plantarič Jos. Dobrova 1 K ; Bartol Balt. žup.] v pok. Sp. Beznik 10 K ; Frece Mat. žup. v. pok. Petrovče 2 K ; Bukovšek Ant. kapi. Prihova 1 K ; Pollak Rajk. Tržič-Gorenjsko 10 K ; Germek Ant. Muggia 2 K ; Murlo Marci. Muggia 10 K ; Kosec Jos. žup. v Kamnjah 2 K ; Neimenovan Srpenica-Goriško 1 K ; Jenko Štefan župn. Podgraje 21 K ; 80 vin. ; Bergant V. Terbovlje 2 K ; Sila Franc žup. upr. sv. Ivan-Trst 20 K ; Pavlič žup. Kostanjevica 5 K ; Koritnik Jak. žup. Bloke 5 K ; Sedej Iv. Levpa Goriško 2 K ; Marinčič Fr. žup. Kojsko 3 K ; Tul Iv. kapi. sv. Anton Trst 2 K ; Hrastel Greg. žup. Selnica ob Dravi 5 K ; Peterman, župn. Marija Wörth 5 K ; Strašek žup. pri Sv. Janezu Krst na Peči 1 K ; Železnik Jos. žup. Gallenegg Kranjsko 10 K; Primožič Jos. žup. Prvačina 2 K ; Mandič Iv. župn. upr. Kaštel 2 K; Kokelj Al. župn. Vurberg 1 K : 50 v.; Sribar Jos. kapi. Terbovlje 2 K ; Kurent Alz. kapi. Trebnje 2 K ; Gerča Blaž župn. Šempas 2 K ; Škrnjac Iv. žup. Vremski Britof 5 K ; Slavec Alb. kapi. Zreče pri Konjicah 3 K;
Agreš Davr. kapi. Št. Janž 2 K ; Potokar Greg. Bočna 1 K; Notar Ant. eksp. Štorje 15 K; Dobršek Früh kapi. II. Bistrica 4 K ; Novak Fran Juršinci 60 v. (Dalje prihodnjič). Iskrena hvala vsem darovalcem ! Dobri Bog povrni tisočkrat ! Lepo prosimo še nadaljnih darov, posebno tiste, ki so vdobili v ta namen položnice, vdano cerkveno oskrbništvo.
NOVA
Družinska pratika
za leto 1910
z obilo zanimivo vsebino
- je ravnokar izšla -
in jo je vdobiti v prodajalni
„JCatol. tiskovnega Društva v Trstu*4
v TRSTU, ulica delle Poste 9.
Cena 24 vin. s poštnino 34 vin. — Razpro-dajalcem popust.
Prodajalna
„JCatol. tiskovnega Društva v trstu**
priporoča
VELIKO OBLIKO
VŽIGALIC za OBMEJNE SLOVENCE
Cena zavoju K P 20.
tiskovine za čč. župne urade
priporoča
proöajalna „kat. tisk. društva“
v TRSTU ulica delle Poste 9.
Dose daj so na novo natisnjene in je udobiti sledeče :
Dnevnik; Fides Matrimonii; Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin ; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne tem ere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intejitionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatomm; Posnetek računa; Račun; Testimonium status liberi ; Testimonium denuntiationum mat rimonialum.
Za svele misijone
priporočaj prodajalna
katoliškega tiskovnega društva
v TRSTU
lepe misijonske podobice.
KUPUJTE
„Vžigalice v korist obmejnim Slovencem**
in kolek v isti namen. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva“ v Trstu, ulica delle Poste 9.
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIM!
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
KNJIGOVEZNICO
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do naj finejših. Posebno solidno In ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezan j e missalov, raznih zapisnikov, hranilnih In drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez
TUST. — Ulica Cecilia štev. 9. — TRST.
Slovenec KONRAD SKAZA,
delavnica za vsa cerkvena dela
v St. ULRICH, Groden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josipu Stantiž
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
ZALOG-A.
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHAVC
TRST —- Via delte Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna» — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, ,krste, družinska po gošč en j a itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
jfovo pogrebno podjetje
VIA V1NGENZ0 BELLINI ŠT. 13.
Z bogato opremo za vsakovrstni pogreb ter prodaj alnico mrtvaških predmetov, raznih vrst vencev, voščenih sveč, umetnih cvetlic, vencev in cvetlic za birmance in novice i. t. d., i. t. d.
se je preselilo
7
€	tsnr. Vt>
blizu lekarne Ftovis. (piazza Goldoni.)
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
ime* s»-voj ixretd- v tl'i’sitvt, vilivzt delle 1*0site o. Sprejema hranilne vloge, za kojih varnost jamčijo vsi člani zadruge, katerih je sedaj okrog 400, solidarićno z vsem svojim premoženjem, cenjenim nad t r i nailjone k: ron-
od vsakoga in jih polmesečno
obrestuje po
4
i
2 0
in na 60 dnevno odpoved po 43/4% brez kakega odbitka za rentni da-
vek, katerega plača hranilnica sama, tako, da dobijo vlagatelji odvloženib 100 K na leto čistih obresti 4 50 v, oziroma 4 K 75 v. Posojila daje le svojim. Uraduje se vsak delavnik od 9—12 ure dopoldne in od 3- 4 in pol ure popoldne. V uradu pri sv. Ivanu se uraduje delavnik od 5—7 ure zvečer, ob n dvljah od 11—12 ure dopoldne.
IVacelstvo.
Рпиајаиа moiSBGA Trami dbdsth
V SRSTU, ulica delle Fos e štev. 9. --
'l'oltifoii 2Е$53в

Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d.
:: Častito iuhovšižno opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in
sicer: pristno voščene kg a K 5.—, 1. vrste „II Santo di Padova" kg ä K 4.40, II. vrste kg ä K. 2.40, okin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.80. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice a kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki ( kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo ä 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno obiska in naročil prosi
„katoliško tiskovno društvo“ v Trstu.
Dobava cerkvenih oblačil in s & $
cerkvenih potrebščin vsake vrste.
Odgovorni «eednflet trsa Rele.
1
Isdsj»! KateL tiskovno društvo v Treta.
Tiskat L Herrmaeatorfer.