p^* Natisov 15.000. J „5lsj(rc" izhaja vsaki Ljetek, datiran 2 dnevom nedelje. na velja za Av-za celo i krone, za pol in razmerno; I Nemčijo stane za r«lo leto 5 kron, za •Amerio pa 6 kron; a drago inozemstvo se J niuni naročnino z oziram la visokost poštnine. Naročnino je plahti naprej. Posamezne Seville se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-niitvc se nahajata v Ptuju, gledališko po-sopje stev. 3. Dopisi dobrodošli i, sprejemajo zastonj, ali. rokopise se ne vračaaS Uredniški zaključek j(fif' vsak torek zvečer -Za oznanila uredništvo "a) ni odgovorno. Cena j oznanil (inseratov) je i za celo stran K 64, za ' V, strani K 32, za »/i strani K 16, za »/« strani K 8, za «/„ strani K 4, za »/„ strani K 2, za »/,, strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. mati raz-.i in Stev. 24, V Ptuju t nedeljo dne 16. junija 1907. Vin. letnik. Kraljica laž. Zopet je pričela vladati, zopet dviga Bvoje lo, zopet ji sledijo tisočeri ljudje in ji uavdu-fieno kličejo: slava ti, slava ti, kraljica laž... j T staioveSki Indiji so izpoznali prominuli naje laž vir vsega zla, — in naložili so kazni lažnikom. Vsa zgodba človeštva nič druzega nego večna borba proti ; in za resnico. Največji duhovi, najpomemb-jši možje so žrtvovali svoje življenje za res-io bo bili premagani od nesramne viačuge, jo postavili lažniki na na prestol in ki Sejo: slava, kraljica laž... Veliko poguma in značaja mora imeti Clone izgubi zadnjo upanje. Kajti kakor >jska besni in ropota mimo nas armada ne kraljice laži. In tisočeri se ji klanjajo, tisočeri hinavski sebični ki, tisočeri zaspanci in bojazlj:?ci... | Ali ni tako? Pravijo, da so sijajno pri volitvah zmagali in vendar je zmagalo le nasilje, le laž! Pra-HJo, da delajo za ljudstvo in vendar delajo le »stoj nenasitni žakelj! Pravijo, da »zagovorniki svete vere in vendar so le oma-deževa 1 ci vere! Pravijo, da so „narodni" in vendar so le narodove pijavke! Ali ni tako? — Kraljica laž jih je vjela v noje zanjke in vpregla pred svoj voz in zdaj ji vpijejo: slava ti, kraljica laž. . . Mi pa smo uporniki v kraljestvu laži! Mi »ji te prodamo! In ini vemo, da velja todi še danes stara zapoved indijskih narodov: najhujši greh je laž innajhujša kazen naj zad e n e 1 a žnik e. In zadela jih bode, — kazen ljudskega zaničevanja | in prokl e t s t v a! Strahopetneži in sebičniki naj divjajo za svojo kraljico lažjo! Maščevalo bo bode to nad njimi :n nad njih potomci. Mi pa nimamo povoda, natakniti si krinko na lice in obleči se v tnjo snknjo. Kakoršni smo bili, taki ostanemo izanaprej! Ob ustanovitvi našega lista in naše itranks smo naglašali, da je prva potreba nategi l;ndstva — gospodarsko delo. Mi smo bili itrogi zagovorniki gospodarskega dela, ko so tutanovljali Korošci in Brejci edino „Marijine dražbe" in ko politični „tretjeredniki" še mislili niso na kakšno ..kmetsko zvezo". Mi smo delali na gospodarskem polju, ko narodnjaški dohtartki niti sanjali niso, da je treba pomagati izstradanemu ljudstvu. Ne naglašamo to, | di bi se babali in sami hvalili. Povedati smo hoteli le to, da nismo menjali svojega prepričanja, iko kličemo danes iz novega: proč od Mplodivite, huj8kajoče politike, — na delo za gospodarski napredek! Gospodarsko delo, — ali kako? Kaj naj ' storimo ? Prekucniti treba meje sovrašt v[a, ki ločijo slovenske kmete od nemških sosedov. Dokazati treba ljudstvu, da smo vsi vstvar- i božji podobi. In neodvisni moramo svoje slabe voditelje moramo pognati , sami moramo vzeti vajete v roko... Ali [ni razumete ? Doslej smo delali, trpeli, plače- nli, skrbeli in se potili za — druge! Zaupali [ no vukemu in mu prinašali krvave svoje de- narje, — med smo nosili, da so peljali naši troti krasno življenje. Rekli so, da smo prosti kmetje, svobodni obrtniki in delavci, — in vendar smo bili le igrača v roki sitih mogotcev, le sužnji, ki brez volje in misli korakajo pod svojim jarmom... Vbogo ljudstvo, kaj so ti prvaški tvoji voditelji prinesli? Paoj je postal hofrat in član nadsodišča, Robič j je vlekel plačo brez službe, kaplan Korošec je postal velik gospod, dr. Brejc si išče na ljudske troške lepo karijero, Grafenauer hoče imeti več odjemalcev za svoje orgije, Sašteršič se boji za svojo žlindro, — ali ti vbogo ljudstvo, kaj imaš ti od tega? Zato: proč s temi prisiljenimi voditelji, proč s pristaši laži! Gospodarsko delo, — da, v podružnicah kmetijske družbe, v odborih zastopov, na predavanjih in gospodarskih shodih se izvršuje to delo! Zato pa še enkrat: glejmo, da pridejo občinski za-stopi v naše roke, da zmagamo v okrajnih za-stopih, da raznesemo med ljudetvo čimveč izobrazbe, da širimo ngve nazore! Divja gonja ža kraljico laž pa pripustimo svojim nasprotnikom. Le begajte se za njo, le divjajte za njo, — laž bode premagana tako gotovo, kakor prenaage svitlo solnce temno noč! In zadela vas bode, lažniki, najhujša kazen: ljudsko zaničevanje in kletev ljudstva... Politični pregled. Zopet vojaški umor! Dne 30. aprila se je obesil dragonec Kari Sammt dragonskega polka v Traiskirchnu. Zdaj pa poročajo listi, da je bil pokojnik pravi mučenik, da mu ni druga kazala nego — samomor. Sammt je bil za vojaščino precej nesposoben. Zato ga je trpinčil stražmoj-ster Jatzl na vse mogoče načine, tako da si kakor zbegana žival ni mogel pomagati nego da je dezertiral in se potem obesil. Stražmojster Jiital je dragonca vsak dan brezsrčno klofutal, dokler ni dobil ta težko bolezen v ušesih, in je moral 3 tedne v bolnici ležati. Zdravniku se ni upal povedati, od kje prihaja ta bolezen, ker mu je to Jatzl prepovedal. Ko je prišel nesrečnež iz bolnice, oklofutal ga je stražmojster še isti dan zopet. Imel je še vso glavo obvezano, ali vkljub temu je moral na dvorišču toliko časa „laufšrit" delati, da je obnemogel in na tla padel. Potem mu je Jatzl ukazal, naj se pusti obriti. Ker tega vsled pomanjkanja denarja ni mogel storiti, bil je zopet oklofutan. Bal se je vsled tega, da bi ga Jatzl kakor ope-tovano zopet v „Reitachuli" s konjskim bičom pretepaval; zato je raje dezertiral in se potem obesil. Očetu nesrečneža se seveda tega ni povedalo. Šele neki dragonec mu je pisal pismo, ki raztolmači to stvar. Tako se dela s sinovi delavnega ljudstva! Res take uniformirane be-stije, kakor je Jatzl, bi zaslužile najstrožjo kazen. Ravno pri kavaleriji so še taki dogodki v navadi. Naloga poslancev bode, da pojasnijo v zbornici ministru to stvar. Ljudstvo plačuje s svojimi krvavimi davki vojaščino, kmet si mora jemati tuje posle, ker so njegovi sinovi pri vojakih, v največjem delu morajo iti k orožnim vajam, — in zato vsaj zahtevamo, da se ne ravna z vojaki tako kakor z divjimi zverinami. Poslanci na dan! Državna Zbornica se snide — kakor smo že poročali — 17. t. m. V prvi vrsti se bode razpravljalo o temu, da se je nekaj uradnikom službeno škodovalo, ker so kandidirali in so bili izvoljeni kot poslanci. Potem je gotovo, tda se prične razprava glede volilnih sleparij na Ga-liškem. Dobro bi pač bilo, da bi se pojasnilo tudi volilne sleparije v naših krajih. Potem pa se prične takoj razprave provizornega bižeja (proračuna). Natančni izid volitev v celi Avstriji leži zdaj pred nami. Izvoljenih je: Nemški, klerikalci 96 Nemška ljudska stranka 25 Nemški naprednjaki 20 Nemški agrarci (kmetje) 19 Nemški radikalci 12 Veenemci _..J>.. 5 češki agrarci 30 Mladočehi 20 češko-katoliška stranka 16 Narodno-socialni cehi 9 Staročehi 6 češki radikalci 5 češki naprednjaki 2 Poljakov 69 Ukrajinska stranka 21 Staro- Rusini 5 Radikalni Rusini 3 Slovenski klerikalci 18 Slovenski liberalci 7 Klerikalni Italijani 9 Krščansko-socialni Italijani 2 Napredni Italijani 4 Hrvatje 11 Srbi 2 Rumuni 4 Židovski „zionisti" 3 Socialni demokratje 87 Brez stranke 6 Največji stranki so torej nemški klerikalci in socialni demokratje. Skrajno nazadnjaštvo in skrajna naprednost sta torej v volitvah zmagovali. Napredno misleče stranke se pričenjajo združevati, da odbijejo napade klerikalcev na šolo. Kajti šoli bode veljal prvi boj! Položaj na Ogrskem. Naš cesar se je podal te dni v Budimpešto k obletnici svojega kronanja. Obisk je imel veliki politični pomen in upalo se je, da bodo vsled tega potovanja med krono in ogrsko vlado nastala nasprotja poravnana. Ali tega ploda ni rodilo to potovanje. Kajti Madžaroni so ravno v tem časa pokazali vso svoje surovo nasilje. S surovo silo so vrgli romunskega poslanca dr. Vajda iz državne zbornice, ker je ta svoj čas prečital neko za Mad-žarone ne ravno laskavo pesnico. Tudi drage želje osivelega vladarja nočejo Ogri vpoštevati. Tako je cesar prepričanja, da potrebuje tudi Ogrska poSteno volilno pravico. Ko se je cesar v Budimpešto pripeljal, pozdravljalo ga je na sto tisoč ljudi s klicem ,.Eljen splošna volilna pravica"! Ali Madžaroni se bojijo te splošne volilne pravice. Zato bo je cesar jako hitro iz Ogrske vrnil in položaj je postal vsled tega zopet nevaren. Še — 2 hitreje kot cesar se je vrnil preštelo- naslednik iz Ogrske. Madžaroni so pač prevzetni gospodi... Viničarsko gibanje na Francoskem postaja vedno resnejše. Vinogradniki so vprizorili velikansko demonstracijo v Montpellierja. Na 20 vlakih, k nogam in na vozovih je prišlo čez 800 tisoč vinogradnikov. Njih voditelj Marcel Albert je izjavil, |da ne bodo več davkov plačevali in da odstopijo vsi žnpani ter občinski svetovalci na jnžnem Francoskem. Albert je vsklik-nil: .Jaz govorim v imenn 800 tisoč beračov!" Pričakovati je hndih dogodkov. Prvi zakon o varstvu planin, katerega je sklenil salcbnrški deželni zbor, je bil te dni od cesarja potrjen. Postava omogoči pametno planinsko gospodarstvo in hoče obraniti planine svojemu naravnemn namenu. Da bi sledile tema vse drnge planinske dežele! Dopisi. Rogaška Slatina. V zadnji številki nas Slatinčane napada farška cunja „Gospodar", češ da so na KTiževo kopali in da je to slabi izgled vernemu ljudstvu ter da se za nas Slatinčane nikdo ne briga. Ako se črnuhi res nič ne brigate za nas, zakaj pa pridete ob sv. Treh Kraljih k nami fehtariti in kronico pobirati? Ako smo res tako malo vredni, potem se tudi za naše denarje ne brigajte! Ako smo nujno delo, ki se ni dalo pretrgati, pošteno opravili, nam milostljivi Bog to gotovo odpusti, ker ga s tem nismo toliko žalili, kakor ga žalijo duhovniki, ki v hiši božji politikujejo. Tako je organist pri sv. Križu med službo božjo letake delil!!! Torej „Gospodarček", skrij se s svojim dopisunom za peč, ker ima sam dosti za pometati. Kadar pomede ta dopisun pred svojim pragom, povabimo ga mi Slatinčani. Na svidenje,! Sv. Tomaž pri Ormužu. Resnično je, da izgine vse na svetu. Tudi pri sv. Tomažu bo enkrat minnlo in izginilo, kar je nepriljubljenega in vsiljenega za našo faro. Minul je tudi tisti „veseli" dan, katerega se je naša duhovščina tako veselila, 14 majnik, v proslavo čaBti nam kot poslanca vsiljenega dr. Ploja. Res, vedli smo: ako ravno nas je precejšno število naprednega mnenja, da nas prekosijo v volitvi; pa nič ne de, ker je večina omamljenih, nekteri od žganice, drngi pa od popovskega duha. Enkrat se jim bodo odprle oči, tistim ki še močno spijo, in tistim, ki še dremljejo, pela bo druga; ali žali Bog, pozno bo! Mi naprednjaki nismo nikogar silili, nagovarjali, ali fehtarili za glas kakor naš kaplan Močjak, Caf in Plohi, občinski svetovalec. Ti so .sveto" delali za svetnika neomadeževanega dr. Ploja; le ta mora biti poslanec, ta zamore pri vladi kaj storiti! Ja ja, dragi mi čitatelj, oj .storiti", pa za duhovnike in druge take, ki denar vlečejo od nas. Mi nbogi trpini moramo plačati, za nas pa se ne stori ničesar, ker to bi mu bilo presitno, da bi se moral malo zameriti svojim naprej postavljenim in se ze nas potegovati. Saj nič ne de, ako ravno je Ploj ločen v zakonu, samo da bi le za nas kaj storil, pa bi ga hvalili, in še znabiti tndi molili kakor mu to dandanes duhovščina dela. Takemu gospodu, ki ima zlati koler, ni nič greh. Greh je le nam navadnim ljudem, kteri ima, ako pogleda lepo žensko aH se jo kje dotakne, hitro smrtni greh. Ali Ploj, ta je brezmadežni, ta sliši že v cerkev mesto svetnikov, njegovo ime se slavlja in preslavlja! Še 2. junija t. 1. je kaplan Močnik na priŽnici se izrazil, da bi naj tiste sram bilo, kteri niso Ploja volili, temveč rajši nemškutarja. Hej, dragi ka-plar.če Močnik, nas pa ni čisto nič sram; mi smo volili po svoji pravi vesti in nas ni nikdo zapeljaval, koga naj volimo; nam tndi ni nihče volilnih listekov podpisoval kakor ste Vi in Plohi, ki sta po kočah hodila in na ušesa šepetala! Ali vas ni sram? Sram in še enkrat sram Vas aodi! Lansko leto ste kričali na prižnici: .Vera je v nevarnosti, na razdružitev zakona nas silijo, podpišite se, da ne dovolite, vera je v nevarnosti." Letos pa si agitiral za Ploja, ki je ločen od svoje žene. Duhovniki si mislijo: Hej, Ploj, še naše farmanske device ti damo, vsaka ima po eno svetinjo; saj si nam spravil večjo plačilo, za kmečki, delavski in obrtniški stan pa nič. Dragi kaplan, za danes dovolj! Nas naprednjakov pa ni čisto nič sram. Mi smo volili po svojem mnenju in za naš blagor, Vi duhovniki pa v zahvalo, ker ste dobili večjo plačilo. Vaši petolizci pa bodo že dobili plačila od Vas, ker pregovor pravi, da mora biti plačan vsaki vinar če ne na tem pa na onem svetu. Nevstrašeni naprednjaki. Iz Brežic. Dragi ,,Štajerc"! Ker si Ti letošnjo zimo precej natanko pokrtačil nekatere izmed naših prvakov, so ti zdaj vtihnili, a boj misli zopet na novo izbruhniti, k čemur nam daje glavni povod neko človeče, ki sliši na ime Anton Sikošek in je duševno še dokaj večji revček kakor telesno. Nekaj je pač pri njem zelo bujno razvito in to je njegov dolgi jezik, s katerim bi lahko segel čez celo .majko Slavo" in ubil vse, kar ne tuli z njim v prvaški rog. Ta privandranec, ki s svojo osebo nadleguje mesto in okolico, napada s svojim dolgim jezikom v prvi vrsti naprednjake ter jih izziva z raznimi psovkami kakor .nemčur* in .lažnik", kar mu je nakopalo že marsikatero tožbo in kazen; a on vkljub temu še ns miruje! Prijateljsko ti svetujemo, Sikošek, sledeče: Ako ne bodeš v bodoče brzdal svojega jezika in se rajše bolj zvesto svoje službe držal, doletela te bo še hujSa brca, kakor te je baje tistikrat, ko si se hodil nekam (v Sromlje) ženit ter dobil namesto dekleta ne baš častno in prijetno slovo, ker se je tekom časa docela izpoznalo tvojo gori navedeno lastnost in druge neznačajne običaje. Vreden njegov pajdaš je neki Ljudevit Pernat, kateri je Sikošeku v vsem podoben. Ta dva ,dična junaka Slovenije" ali .die Busenfreunde Kastor und Pollux" imata tudi še to lepo čednost, da rada pijeta .gratis" iz tujih glažev na račun drugih, vsled česar sta večkrat primorana svojo barvo in .prepričanje" menjati. Gor. Bistrica. Dragi .Stajerc"! Ne bodeš mi za zlo vzel ako ravno še nisem bil do zdaj tvoj naročnik. Ali vedi pa da mi ni zaostala nobena številka, da bi ne bil tvojih novosti či-tal in prebiral... Bil sem tudi vedno Tvoj strogi zagovornik, kadar se je po Tebi udrihalo. Toraj naprej. Čital sem tudi, ko nam naznanjaš zaradi volitev, kako se je volilo in sleparilo. Tako se je tudi godilo pri sv. Vencesla okr. SI. Bistrica. Večina ljudstva je bila zato, da bi se g. Kresnik volil, ali župnik Gregorec, And. Osimnic, njegova sina Jan. in Jakob Osimic in Jan. Bohak so to zabranili. Kjerkoli je bil naš kandidat Kresnik zapisan, povsod so listke proč pojemali, in na drugi strani Pišanca zapisali. Fej! Dokaz temu so priče, ako bode potreba. Nič bolj pošteno se ni godilo in volilo na Tinju, samo k nam na Gor. Bistrico se ne npa priti kakšni sovrag. Toraj dragi Stajerc, naznani tudi to, ako je vredno, višji oblasti. Želim biti tvoj naročnik in krepki junak proti sovragom. Zakaj naše geslo naj bode: Opri oči, in mošnjo skri. Iz Kalobja. Dragi .Stajerc", vedno imamo kaj novega. Moramo naznaniti, kako se je pehal naš župnik Kostanje vi o pri volitvah s svojimi podrepniki. Neki Mlaker je prišel že čisto ob pamet. Ko so drugi na polju delali, hodil je on po fari ter nagovarjal za farovško torbo. Pa jih je le panalo! Mislite, da smo mi kmetje tako zarukani kakor ste vi .podklobučani"? Ne! Ako ravno si bil ti Mlaker pri kapucinih, zato le ne bodeš imel vse Kalobje pod komando. Raje bi ostal tam in bi lonce pomival. Mlaker je listke ,laži-kmetske zveze" zunaj na kapelo pribijal, zvečer pa doli jemal. Tudi Štefanov Joža se ni odpovedal farovškemu klobuku. Župnik je pribijal listke na cerkev. Pa tudi to ni pomagalo. Dragi Kostanjevič, ko bi bili mi proti tebi, kakor si ti proti nam, bi ti slaba predla. Čemu se repenčiš? Ali smo mi krivi tvojih slabih izgledov? Ali smo mi krivi, d<* si dal kuharico na .urlaub" in bil tako dolgo brez pečenke? čemu si napodil naše fante iz zagrade in jih ozmerjal? Kdo je kriv, da so ostali brez maše? Zagovarjal se bodeš še kje drugje! Sv. Rupert nad Laškem. Župnik A. Mojzišek nam je poslal daljše pismo, kateremu naj posnemamo poglavitne stvari. Prisiljeni sicer nismo, objaviti to pismo. Ali zdi se nam pošteno in resnice bo ne bojimo. Župnik piše: „Slav. uredništvu .Štajerca" v Ptuju. V štev. hoče dopisnik iz Št. Ruperta pri Laškem mene zaradi bolezni, ki je trajala tri mesece, osmešiti, kakor bi bolezen hlinil, toda zaradi tega ne mislim se zagovarjati, ker je tukaj v okolici dobro znano, da sem bil res bolan in ne le na videz in bo me vobtve ozdravile. Ravno tako slačaj. neki ženi, kteri sem baje za pogreb preveii čunil, je edini v moji službi tukaj, kar pi po nedolžnem. Žena je naročila zronenjej dveh cerkvah; bil je slovesni pogreb, za to ji cerkev, grobokop, organist in roežnar vse it prejeli 13 f. 45 kr. Ponudil sem se ženi, i pošljem račun si. glavarstvu in vendar ni hoii tega imeti; za to imam priče. Dopisnik ne boljšega, kot da se v časnikih pritoži čez nn| da jaz, ki oskrbujem poštno službo dozdaj padam naročnike .Štajerca" in da jim lisi izročim, da morajo prevečkrat list reklami« Kar se prvega tiče, ima dotični tožitelj do sovraštvo kratek čas sem, iz sovraštva hri| rova zoper mene in tega sem jaz svaril pa zasebno; drugega naročnika lista„9 jerca" nisem kot poštar napadel. Tndi ni kot poštar nikdar lista zadržal, ampak sem sloval nepristransko; če list ,,Št." ni ob stoji navadnem dnevu prišel, nisem kriv, je drugi dan od glavnega poštnega urada t J Jurju na j. ž. Kolikor se morem spomniti, javim, da je dopisnik, ki se čez pogosto reU miranje „Štajerca" pritožuje, le enkrat reU miral od tega časa, kar list dobavlja in t tem slučaju nisem jaz bil kriv. Toliko uredništvu v pojasnilo glede dopisnika it i Ruperta, ki je pa tudi politični nasprotnik „8t ker je hudi pristaš .narodne stranke". Pri Rupertu, dne 4. junija. 1907. A. Mojziček, nik, rodom Čeh, ki je napaden bil v ,.Staj od enega Kranjca, in vendar oba dva jesta, jerBki kruh. — Tako župnik! Na vsak nai bilo pač bolje, ko bi se župniki sploh ne z drugimi posli (kakor pošto itd.). In se bi bilo, ko bi duhovniki pustili politiko pri in ne napadali ne kot duhovniki ne kot poi politične nasprotnike. Sicer pa smo hoteli Mojzišeka le posvariti, naj ne sledi svojim fi tičnim sobratom. S tem je stvar končana. Iz Planine. Dragi nam »Stajerc"! Tal Ako mački na rep stopiš, pa se oglasi. In je z našim provizorjem. Poglej ga, poglej, lažnjive reči piše v tisti smrdljivi in od zavrženi mariborski cunji (št. 29.). To niso sv. očetje, ki so bili spodaj podpisani, kj za tako reč preveč zabiti in neumni. Za je pa provizor v farov poklical in prosil za in podpise, a pisal jih je pa striček Gai sam. Pa jaz tega ne bi vedel, ko bi se ena njegovih devičic nekje izrazila, namred lepa brezmadežna Cilika (ne vem ali je M ali kelnarca, ali ljubica), ki je rekla: li kajte, sedaj pa pride nekaj druzega v ca sem videla vse v farovžu. Ta devica je t« nmna, da vse pove, kaj se v farovžu. Ta je tako neumna, da vse pove, kaj se t : godi in kako posteljco postilja in še drugi katere ti bomo v prihodnjič naznanili. Se?« .mlečozobci" vse vedo, ki so jim pa ravojj nosi, ako ravno v cunji stoji, da nismo n farani. Le počakajte, v takih rokah še nis koli bili . . . Smrdljivec mariborski tndi da posebno eden izmed nas .mlečozobci' d v cerkev; le pred volitvami je baje hodil. vidiš, šmenta! Kako bi pa potem vedel, se provizor v cerkvi obnaša ? Namreč da I je le mogoče, tak zablisknejo njegove ned oči gori na kor, kjer je lepa Cilka. Ja j ne vidiš doma zadosti? Visoko se je bode kmalu topla v nebesa skočila, ako1 ne bode prej tako zgodilo, kakor se je kuharici in več tekim. — Pa kaj se grozite, da kaj da bo, ako mi naše popravimo. Pa kdo ste pa tisti? Kar je prav, jih bomo že prihodnjič popra' pripravljeni bodite, kjer vidimo, da toliko sramote, kakor ima volk straha denje mlečezobci! Iz laškega Okraja. Popisali smo pred nastopanje Benkovičovih volilcev in se temu tudi z občinskim odbornikom F sv. Krištofa. Naš dopisnik nam zdaj pi kar smo pisali o ribjem lovu g. Peteka, odgovarja resnici. Prostovoljno, ker komur krivice delati, bodi to popravljeno. Petek nam je sicer poslal tudi „popra' ,,§. 22." (?!), ali popravek smo odložili. Še enkrat: Mi izjavimo, da to ni res. pisali o g. Peteka, ki nam naj to 2 u poni tisk sled čilo 19. evar vsa! „da le o res sv. da ; Žup 190 tisk sled Plai 1. I in i iti kon« povi gret 3. I šal, da i ni l sv. Ribi maj: V z sani Vaš. 26. Prei P* . ned sede pa ; bch velil pasi pevc tam pa . jim 160 — 8 — pn jaz, rap da ela ve ne, Dane ati. sne ido pota-»m DO- 3m P» St. iz-la-la- T iV. St. it ip- II" ka-bi ali Ije ru rji ip. ia- >> našemu delu se nam Trine lahko pomota. Kar se pa dopisnikov tiče, naj [tinatanko pazijo, da nam poročajo le golo res-[ nico. — Uredništvo „ Štajerca ". I Iz Št. Vida pri Planini. Sprejeli smo sledeča )'uradna popravka, katera nam Teli postava ponatisniti brez vsake opombe: V smisla § 19. lik. zakona zahteva podpisani, da sprejmete ■kdeči uradni popravek z ozirom na Vaše poro-"fio ,Iz Št. Vida pri Planini" v štev. 20., dne 119. maja 1007: 1. Ni res, da Tonček noče več evangelj oznanovat, res pa je, da ga z veseljem Tiako nedeljo in praznik oznanjnje. 2. Ni res, „d« on nič drugega ne govori na prižnici, kakor 1» o posvetnih rečeh in kdo mora voljen biti", m pa je, da je vsikdar oznanjeval in razlagal it. evangelij in med drogim govoril tndi o tem, daje treba vero v dejanja kazati pri volitvah. Žnpiii urad sv. Vid na Planini, dne 27. maja 1907. Anton Bibar, župnik. — V smisla § 19. tisk. zakona zahtevata podpisana, da sprejmete dedeti popravek z ozirom na Vaše poročilo ,,Iz Planine" v štev. 20. dne 19. majnika 1907.: 1. Nirea, da bi bila morala župnik iz Št. Vida bii Planine ob časa Benkovičevega zborovanja iti na pogreb, res pa je, da bilo zborovanje končano že pred peto uro, pogreb pa je bil na-povečan na šesto uro. 2. Ni res, da bi bila pogreb preložila, res pa je, da ga nisva preložila. J. Ni res, da bi kdo prišel po njih ia jih vpra-M, ali še vejo kam da morajo iti, res pa je, di sta sama dobro vedela, kaj imata storiti in ni bilo treba takega vprašanja. — Župni urad n. Tid na Planini, dne 28, maja 1907. Anton Bibar, župnik. Župni urad na Planini, dne 28. maja 1907. Franc Gartner, provizor. Iz Koprivnice. Sprejeli smo ta popravek: jTimisln § 19. tisk. zakona zahtevam podpi-stni, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na jTsfie poročilo „Iz Koprivnice" v št. 21. z dne 26. maja 1907: Ni res, da sem jaz župnik Janez Prešern pred volitvijo skakal okoli faranov; res pa je, da tega nisem storil. Ni res, da jaz tri in na praznik Nebohoda nisem božje be-slagal temveč o sami volitvi govoril; res pa je. da eem vsako nedeljo in na praznik Ne-razlagal božjo besedo; peto nedeljo po noči pa sem po kn. škofovem ukaza bral pastirski list. Ni res, da sem organista in vsem pcem rekel, da naj gredo gori na hrib, naj tam od veselja zapojejo na zdravje Korošca; res pa je, da bo to storili prostovoljno, ne da bi jim bil jaz rekel. V Koprivnici dne 27. maja 1607. Spoštovanjem Janez Prešern, župnik. p Opomba: Kdo Vam neki to veruje, gospod fajmošter? Vse je res, kar smo mi trdili! Mislite, da ljudje ne vedo, kako grdo zlorabljajo Ipolitiknjoči duhovni postavo? Bičati smo hoteli ;to, da se vtikate v politiko, ki bi Vam biti deveta briga. Vse drugo je postranska atTar. Poboljšajte se, župnik, in nikdo Vam M reče več žal besede! Sv. Lovrenc na dravskem polju. Zopet vpijejo klerikalni kričači: zmaga je naša! AH mi napredni možje tega ne verujemo. Precej nas je k in več nas bode! Mi ostanemo trdni. Zlasti mi Apacani smo trdni stali, čeprav sta dva pod-repnika po vasi nosila listke in agitirala ter ■ena popisavala. Mi smo volili edino! Zdaj gledamo jasno in Temo, pri čem da smo. Klin s klinom, zdaj bodemo mi nasprotnikom na prste gledali; posebno pa Frasi in njegOTi špi-larski gostilni. Tudi drugim imamo še marsikaj povečati. Za danes še zamolčimo to, ali kmalu pridemo z vsem materijalom in takrat, prvaki, izve svet marsikaj lepega od vas! Farani. Celovška Okolica. (Volitve) Kakor znano je prišel naš napredni kandidat za državni zbor t ožjo volitev z socilistom Lakas-om. Naš napredni kandidat, g. Kirschner, kateri je tndi naš deželni poslanec, je odstopil od kandidature in je objavil ta njegov korak v časopisja, ker od klerikalcev pri ožjih volitvah ni hotel glasov. Vkljnb temu so pa klerikalci pod vodstvom Brejca in kaplana Podgorca volili gosp. Kirschner-ja. Na velikih plakatih je bilo citati: ,naš kandidat je kmet Kirschner" in „kmet voli ' Gospod urednik, Vi bote mislili: no mi imamo dobre klerikalce, kateri kar čez i poitanejo „beli." Tem pa ni tako. Morebiti nedelje j sede ra I pa je. bcheča ste že slišali, kako so nafarbali sociji generala krščanch socialistov, kaplana Walcher-ja, da jim bodo pomagali pri ožjih volitvah do zmage. Smešno je, kako je tega črnosuknježa držal za norca priprosti knjigovez Waller v Celovcu, kateremu je obljubil kaplan Walcher še denarje da bi se peljal v Spital in ukrenil vse potrebno pri socialistih v tem okraju. Waller je to storil, se peljal zgodaj zjutraj v Spital, sedel tam t kavarno in prebiral časopise, medtem ko je čakal kaplan Walcher brzojavni odgOTor t CeloTcn. Soči je naredil .špas" in mu je telegrafiral, da je Tse urejeno. Kaj so imeli sedaj farji t Beljaka in okolici za opraviti, da so naznanili Tsem .katoličanom" da morajo voliti socija Bieseja, pa ne kmeta Wiegele, kateri je bil njih kandidat. Posledica tega špaaa je bila, da je bil soci izvoljen in strašna jeza je na socije, ker ti niso ubogali kaplančku, da bi „volili črno". „To se mora rdečkarjem takoj vrniti" si je mislilo kaplanče in izdalo parolo, naj v celovški okolici volijo pri ožji volitvi vsi klerikalci Kirschner-ja. „Vei kateri ne volijo kmeta Kirscbnerja, so izdajalci ljudstva" so pisali kaplani, in .socija mi nikdar ne volimo". Gospod urednik, pa vidite, kako .fejst" so naši črnuhl; 14. maja so rudeči, 23. maja pa beli. Kaplaučki Walcher, Podgorc i. t. d., zakrijte se v Vaše črne suknje, da Vas nihče ne bode videl, zakaj pošteni ljudje se ne prebarvajo kakor Vi, kar črez noč. Ali Vas ni sram, ko vidite pomočnika Wallerja, kateri ni nikdar študiral, in je Vas vendar tako farbal, čeravno ste vedeli, da ta ni voditelj, ampak Biese, kateri je rekel, ko ste hoteli žnjim kompromis skleniti: „Dei Walcher kann mich gern haben." Tako je stvar, gosp. Podgorc, Walcher in drugi! Sv. Jakob V Rožu. Predragi „Štajerc", tudi jaz prosim za mali prostorček. Tudi pri nas so agitirali črnosnkneži na vse pretege. Celo v gozd bi bil šel naš kaplanček po enega kajž-larja, ki je tam grabil, ko bi le količkaj vedel, kje da je. Prizadevali so se črnuhi na vse kriplje. Na binkoštni torek, od kapelice grede, so se posvetovali pri nekemu klerikalnemu gostilničarju; vpili so privitemu tako močno,, da so mimo idoči ljudje mislih:, da je kdo znorel. In vendar je bil ves trud zastonj. Mi na-prednjaki smo zmagali! Ko smo 23. maja o naši zmagi zvedli, ustrelil je nekdo z revolverjem 2 krat v zrak. Seveda je bilo to našemu županu Kobentarju preveč. Še tisto noč je vse žandarmariji naznanil. O župan, mi ti bomo pesem zapeli! Naši klerikalci pa so že en dan preje imeli deset mežnarjev nabasanih, — pa zastonj! Pili so na medvedovo kožo, predno so medveda ustrelili... Mi ostanemo trdni, čeprav so med največjo klerikalno hujakarijo! Naš poslanec Kirchmeier naj živi! Noyice. „Popravki po § 19 in komarji — to so sitne nadloge v teh vročih dneh. V našem uredništTU je sicer komarjev veliko manj kakor .popravkov". Ali slabi bi bili, ko bi nas spravili komarji in .popravki" iz ravnotežja. Mi se le smejimo! Danes ve vendar že vsak capin, da vsi ,popravki" brezvestnih farških hujska-čev niso vredni piškavega oreha. Zanimivo je pa to, da sta dve tretjini teh skozinskoz zlaganih .popravkov" popolnoma nepostavno skrpucani; večji del politikujoče duhovščine na Štajerskem in Koroškem nima niti toliko izobrazbe, da bi znal spisati „popravek" po § 19. Društva slabih farjev v Ljubljani in Maribora morajo priti na pomoč.. . Učite se najprve, vi farški prenapeteži, vi lažniki, ki zlorabljate cerkev in postavo, — učite se in potem šele pridite se z nami bojevati. Bes slabi bi bili ko bi se zaradi teh črnih komarjev jezili! Lo pošiljajte popravke, le pisarite, le lagajte, — mi in ljudstvo in celi svet se vam le smeji! Po-pravkarji v kutah, — kaj ko bi enkrat popravili vase pokvarjene možgane ? ... Imejte usmiljenje 8 ptico! Slabo vzgojeni otroci imajo hudobno navado, razdirati ptičje gnezde in zatirati mlado ptico. Kdor ima le pojem koliko koristi ptica človeka, ta mora obsojati to nastopanje. Starišil Poglejte, kako žalostno izgledajo naši sadonosniki, ker jih uničuje mrčesje. Ptica edino je naša dobrotnica. Pazite torej, da bi otroci ne razdirali gnezdov in ne zatirali naših dobrotnic! Iz Spodnje-Štajerskega. Kaj je s hofratom PlojemI Pred kratkim šele so pisali listi, da se pri sodniji v Leobnu nadaljnje preiskavo proti hofratn Ploju po § 128 k. z., in da se je že celo vrsto prič zaslišalo. Prvaški listi so to seveda zamolčali in klerikalni „Stimmvieh" je oddal vkljnb temu ^ svoje glasove za nedolžnega Miroslava. Kako stoji zdaj stvar, ki se je vendar že tako dolgo zavlekla? Mi sicer ne vemo, kako daleč je prišla sodnijska preiskava. Nemški poslanec Stein pa je pisal pred kratkem v listnici svojega časnika o celi Z8devi takole: > Časopisi naznanjajo, da se vršijo že dalje časa zaslisbe prič proti hofratu dr. Ploju, katerega sem dne 12. novembra 1906 v parlamentu obdolžil zločina, (oskrumba, § 128 k. z.). Svoj čas sem očital v parlamentu temu čednemu hofratu z med-klicom tudi sleparijo sceho (Zechprellerei). Samoumevno imam vse dokaze v roki in bodem temu »avstrijskemu sodniku in c. k. hofratu« Se marsikaj povedal. Tudi imam dokaze v roki o n e-sramni denuncijaciji (vohunstvu) hofrata Ploja napram nekemu nemškemu uradniku. — Stein. —« Tako piše Stein o .dičnemu poslanca ptujsko-ormažkega okraja"! Mi nimamo tema ničesar pristaviti. Ali vsak drag človek bi se najprve opral. Ako pa tega hofrat Ploj ne more, ako je vse res, kar mu očita Stein, potem — izgini hofrat! V tetki ..Domovini" je izlil neki neznani V. G. svoj žolč, češ da ni lepo od nag, ako imenujemo bivšega poštnega oficijanta Schwarza .prvaškega tata". Čudno, — draga tetka ,,Domovina", kako to, da nimaš vedno tako usmiljenega srca? Ako bi pristaš naše stranke staro zemljo ukradel, prineslo bi glasilo „štrumpfabri-kanta" celo vrsto člankov. Vsak umor, uboj, vsaka tatvina in sleparija, ki se zgodi v tem ali onem gnezdu, napišejo prvaški listi na naš konto. Mi pa naj zamolčimo, ako krade pravi pristaš prvaško stranke?! Tisti V. G., ki joka v tetki .Domovini" za Schwarza, naj se skrije! Zdi se nam le smešno, ako se hočejo prvaki zdaj Schwarza otresti. Ako ni bil vaš pristaš, zakaj pa ga še zdaj branite? Pravijo, da je Schwarz .revež brez imena in kaiijere", — in nam se zdi, da je tej prvaški gospodi presneto malo za Schwarza; očistiti hočejo le zastavo prvakov! Ali — to gre težko! | Hujskanje v Dražencih postaja vedno večje. Zdaj že pošten človek komaj izhaja med pristaši „črnega purgermajstra". Bes, sramota je to in kruto se bo maščevalo. Po cesti vpijejo nedorasli fantalini svoj neumni „aufvikB" in mislijo, da se bodo resni ljndje z njimi zaradi graškega kramarja Kremserja prepirali. Posestnika Blaža Klep, ki ni volil za klerikalce, so Hribovšek, Štrucelj in drugi pri košnji z nesramnimi psovkami napadli. Cujemo, da je že tožba proti Hri-bovšeku vložena in tudi poslanec g. Malik bode klerikalne razgrajače tožil. Mi gotovo nismo prijatelji tožb. Ali vsak ima pravico voliti kakorkoli hoče in nikogar se ne sme žaliti ter pso-vati zaradi volitve. Sicer pa klerikalni pristaši v Dražencih niti ne vedo, zakaj se gre! Kaplan je komandiral .črnemu purgermajstra" Stru-celjnu, da morajo nekega Kremserja voliti in ,čmi purgermeister' je komandiral to svojim pristašem. Ko bi kaplan komandiral, naj se voli spodnje hlače farovške kuharice, volili bi v Dražencih te spodnje hlače ... Mi opozarjamo še enkrat one, ki še niso od farških smrkolinov nahnjskani, naj obdržijo mirno kri. Drugače se pomenimo tako temeljito s klerikalci v Dražencih, da bo joj! Deželnosodni svetnik Sitter v stiskah. Poročali smo svoj čas, da je delal svetnik Sitter v uradu za dr. BenkoCvenkaniča reklamo. Zdaj čujomo, da jo uvedena proti g. Sitterjn disciplinarna preiskava. Naš urednik Linhart je bil že kot priča zaslišan in je podal sodniji dokaze za omenjeni članek. To je sitno, gospod svetnik Sitter, kaj-ne? Volilna Sleparija. V občini Pletene, katere župan je klerikalec Bajdaš, se je baje označilo glasovnice s številkami, da bi se izvedelo, kdo je klerikalno volil in kdo napredno. Priče za to sleparijo naj se pri nas oglasijo! Iz Dobove smo sprejeli „popravek" župnika Antona Pernata. .Popravek" je nepostavno skr- — 4 paean in nam ga tedaj ni treba objaviti. Ako hoče župnik Pernat v »Štajerca" dopisovati, potem si mora že tiskovnega zakona priučiti. Zanimivo pa je v tem popravka, da piše župnik: — »res pa je, da sem jas po pridigi priporočal župljanom kandidata »Slovenske kmečke zveze" dr. BenkovičaCi. Torej: hladnokrvno prizna župnik sam, da je res zlorabljal cerkev v politične namene. Gospod župnik, ali ne razumete, da je cerkev za verske obrede vstvarjena, ne pa za politično gonjo? Ali ne Čutite, kaka blasfemija tiči v tem, da se agitira v cerkvi? Ali ne veste, da v cerkvi politikujoči duhovniki ne zaslužijo imena' »duhovniki"? Vse kar je prav, — ali kaj bi Vi, g. župnik, rekli, ko bi recimo okrajni sodnik v uradu politiko uganjal? Rekli bi, da se ga naj iz urada napodi. Kaj pa zaslužijo tisti duhovniki, ki bo napravili iz cerkve politično krčmo?! . . . Omenimo tudi, da župnik ni odpustil grobokopa iz službe, in da pravi, da je »mirno in dostojno" agitiral. No, čudne pojme imate vsekakor o dostojnosti in farani bi Vam bili gotovo hvaležni, ko bi sploh nehali s politiko. Pa brez zamere, gOBpod fajmošter! Sebatov Tona, župnik v Žusmu, vidil je, kako pobalinsko »popravljajo" njegovi žegnani bratci golo resnico. In Sebatov Tona si je mislil: Zakaj bi pa i jaz tega ne storil? Vzel je torej pero in črnilo, morda si hitro malo ko-rajže napil in pri prijatelje! modrosti izposodil, — in Tona je napisal dolgi »popravek" po § 19, katerega nam je rekomandiranega poslal.. . O ti revček na duhu! Skoda papirja znamk in zamude čaBa! Vrgli smo tvoj popravek v naj-globejši koš, v katerem počiva Že cela vrsta ednako modrih popravkov. Tona, Tona, zastonj si se veselil! Pa adijo! Iz SV. Marka niže Ptuja nam poročajo prijatelji : Žalost nas je obišla, ker nismo imeli na Telovo procesije. Stariši bo oblekli otroke belo, šolarji so čakali pred cerkvijo, vse se je veselilo tega praznika, samo naš politikujoči župnik in kaplan nista hotela svojega Boga častiti. Procesije ni bilo! Vzroka zato ve menda edino farovška kuharica. Res daleč smo prišli! Ob času volitev je skakal naš župnik od vasi do vasi, od hiše do hiše, za procesijo pa bo ga menda noge bolele. Pač res, da vera peša. Kaj neki meni milosti j i vi g. prost k temu? Ali ne bode napravil konec politični hujskanji v bv. Marku? Ali ne bode prisilil tamošnja duhovnika, da storita svojo sveto dolžnost?! Iz Sv. Trojice v SI. Gor. Čujemo: sledeče g. Prane Schiitz, posestnik i. t. d. pri bv. Trojici v Bi. gor. je lansko leto eno posestvo a slatino v občini Žerjavce kupil ter je sedaj slatino zelo lepo sezidal in nredil. Slatina je izvrstna in bode v korist celemu okraju. G, Schiitz je zelo podjeten in je tudi to slatino z ogromnimi stroški sezidal; zatoraj mu želimo uspeha in opozarjamo vso ljudstvo na to slatino katera se tudi po nizki ceni prodava kar je ■pet v korist odjemalcev. Kakor se sliši, namerava g. Schiitz še hišo in tudi druge stavbe zidati, ter tako celi kraj olepšati. Iz sv. Pavla pri Preboldu nam pišejo kmetje: Za obolelega kaplana v naši fari je obdržal preteklo nedeljo neki kapucin iz Celja božjo službo. Mož se menda — kakor župnik iz sv. Petra, — še vedno ne more potolažiti zaradi poraza, katerega je doživel »fioancer' Povalej pri volitvah. Kajti kapucin je raz prižnice ljudem očital, da so volili g. Robleka. Zakaj nam to pobožni kapucin izven cerkve ne očita? Zakaj omadežuje prižnico, ki je določena za božjo besedo v politično hujskarijo? V cerkvi mu ne smemo odgovarjati 1 Kako napravi ljudstvo s takimi političnimi hujskači zunaj cerkve, to naj vpraša dotični kapucin svojega prijatelja dr. Povaleja, ki mu bode vedel iz lastne izkušnje mnogo povedati. P. t. kapucinom v Celju pa svetujemo: Kadar nam bodo poBlali zopet ka-pucina v Sv. Pavel, takrat naj ta politiko doma pusti. Tukaj niso tla za hujskarijo! Iz sv. Bolfenka pri Središču se nam piše: Vprašamo javno našega »kardinala* župnika Zadravca, zakaj pri nas letos sv. birme ne bode? Ali se Zadravec škofa boji? — Več faranov. Trboveljski policaj Uršič — obsojen. Ope-tovano smo že svarili oblasti pred tem podivjanim pijancem, ki ima že več življenj na vesti in spada že davno v ječo. Ali nikdo ni čul naS klic. Ko je bil predzadnjič obtožen, ker je nekega rudarja umoril, poslal je sultan Rož lažnivo uradno poročilo, da je rešil 'svojega ljubljenca Uršiča pred zaporom. Le uradna laž župana Rosa je zabranila, da bi sedel po vsej pravici ta šnopsarski divjak Uršič. Pred kratkim je šnopsar Uršič zopet nekega rudarja s sabljo napadel in ranil. Zato je bil obsojen na 10 K globe. Kazen ni velika, kajti ako bi se vpošte-valo vse Uršičove zločine in lumparije, prišel bi na vislice. Ali tudi ta mala kazen je dovolj velika, da mora Roš tega divjaka iz službe pognati. Mi bodemo že v državni zbornici o trboveljskem pašaliku razpravljali. Ali bojimo se, da bi se ljudstvo samo napravilo pravico in da bi se našel zopet kakšni Cilenšek, ki bi pijanca z lastno sabljo pretepel 1 ..Očetje trapisti" so francoski redovniki in se doslej niso nikdar udeleževali volitev. Letos pa so oddali svojih 32 glasov za Benko-C?enka-niča. Tadi so iz samega veselja iz možnarjev streljali, ko je zmagal brežiški advokat. Ali pri streljanju je bil nekdo precej težko ranjen. Ko bi se to naprednjaku zgodilo, pisali bi črni listi, da je to „kazen božja". . . Cafova smola. Res, tenant Caf iz bv. To-' maža ima smolo. Pred kratkem je blagoslovil neko kapelico. Blagoalovljenju je sledila poje-dinja. Caf ima smolo in je po mizi zlil juho. Nekdo mu hoče pomagati in vzame od peči kos papirja. Čaf gleda in gleda in nakrat skoči po koncu, kot da bi ga pičil gad. Dotični papir je bila številka — »Štajerca." čujemo, da Caf vBled prestanega strahu 3 noči ni mogel spati. Revež! Priporočamo ga v molitev! Lov za testamentom. Dehant v Stradenu pri Radgoni zna imenitno testamente delati. Decembra 1906 je umrla neka kočarica in zapustila okroglo 2000 K. Od teh pripada glasom oporoke cerkvi 800 K duhovniku-spovedniku. Spisal je ta testament — dehant Bam; spovednik pa je bil — zopet sam dehant. Sorodniki so dobili figo! O, pač reB, cerkev ima dober želodec. Zopet Obsojeni duhovnik. Politikujoči ka-planček Hugo Leitnerjv Obrajni pri Radgoni ima toliko »ljubezni do bližnjega", da deli ljudem klofute. Zaradi neke klofute je bil obsojen pred sodnijo na 50 K globe; nadalje je moral plačati 10 K za bolečine in vae troške. Zdaj lažejo klerikalci o tej zadevi. Šolske otroke je učil ta katehet, naj lažejo da ni ničesar res. Ali resnica se ne da prikriti! Lepi duhovnik to I Zupan Ornig ima letos posebno nesrečo. Komaj je ozdravil in že se mn je pripetila zopet nezgoda. Skočil je na cesti proti Juvancem iz avtomobila tako nesrečno, da si je nogo težko poškodoval. Ptujski Okrajni zastop je OBtavil zgradbo ceste v Sesterže. Nekateri postestniki bo se namreč pustili nahujakati od nasprotnikov in pričeli delati sitnosti. Celo prebivalstvo je pričakovalo to cesto z velikim veseljem. Zdaj je prebivalstvo zelo razburjeno proti tistim ljudem, ki so prisilili zastop, da ostavi zgradbo. Kaj vse hujskanje naredi! Upamo, da bode okrajni zastop vendar zgradbo nadaljeval, ker leži to v interesu celega prebivalstva. Proti strupenim kačami Za pokončanje strupenih kač, kakor gadov in modrasov, je razpisal štajerski deželni odbor nagrado. Vsakdo dobi za ubitega gada ali modrasa 1 K nagrade. Klerikalni listi so sicer tudi »strupene kače", vendar pa ne daje deželni odbor zanje nika-koršnih nagrad. Bi bilo tudi škoda denarja. Ali brez šale: Pobijajte strupene kače! Živinoreja v ptujskem okraju. Okrajni zastop ptujski je napravil prošnjo, naj se izjavijo okrožja I, IV, XI, za plemenske kraje za pinc-gavsko pleme, okrožja II, ffl, V, VI, VIII, IX pa za pinegavsko ter marijadvorsko pleme in okrožje VII za marijadvorsko, murbodensko in pinegavsko pleme. O tej zadevi je razpravljala seja glavnega odbora c. k. kmetijske družbe za Štajersko. Poročal je g. Klammer, ki je omenil, da je želja za vstvarjenje čistoplemenskega pinegavskega okrožja opravičena, ker je v okrožjih I, IV, X, XI, pinegavska goveda že močno vpeljana. Večina občin se je tudi za to željo izjavila. Vsled tega je okrajni zastop že opeto-vano razdelil subvencijske pinegavske bike. V drugih okrožjih tega ni, zato naj bode pleme mešano. Seja je sklenila, da se izjavi o k r; je I, IV, X in XI (to je mesto Ptuj, Breg J Karčevina; — Pobrež, Vareja, Juravce, L ves, Ternovec, Zg. Pristava, sv. Trojica, Lil Sedlaže, Novacerkev, Hcuškagora, Okič, Vel. Varnica, Skorišnjak, Sv. Andrej, kovce, Dravce; — Sv. Barbara, Gradiš, H ves, Slatina, Sv. Lizbeta, Zavrč, Tarški kot okrožje pinegavskega mena, drugi okraji pa ostanejo za licenci za vsako pleme prosti. Pekovski štrajk v Ptuju je po večini k čan. Delavci so dosegli nekaj zboljškov. Obesil bo je 6. t. m. posestnik Anton Ti selko v Koračicih pri Ormužu. Ne da bi vali mrtve, moramo vendar povedati, da j klerikalec prve vrste, zvest tovariš tehanta in agitator hofrata Ploja. Posebno se je rad vil s politiko. Gotovo bodo njegovi tovariši to je bil namerek, ali pa, da je znorel Bodi ljubi Bog usmiljen sodnik njegovi di Nam se UBmili njegova pridna žena in nedoraslih otrok. Dehantu priporočamo: Poj gajte ženi, ako le količkaj morete. Tovarniški požar v Račjem. 8. t. m. je gorel v Račjem velik del fabrike olja io pridno delo požarnikov je obvarilo poleg stoj fabriko špirita pred ednako usodo. Izvrstno delale požarne brambe iz Maribora, Pobr«j| Račjega in Frama. Tako se je veliko varnost odpravilo. Škode pa je vendar i| 50.000 K. Cesar je potrdil izvolitev g. dr. SchmiedtJ rerja za mariborskega župana Ogenj. V Rokošah pri Slov. Bistrici je nii| čil ogenj posestniku Bcumenu hišo iu i darsko poslopje. Otrok ubil. 1. t. m. je padlo 2 letno kočarja Svagona v Poličanah čez 3 m hodnik in je bilo takoj mrtvo. Stariši otroke! Užigalice izdale. Pretekli mesec so se vrSik mesF o d du. 1 žen! oščer veči J ,n i lih pelji hov iraša same m. V iredmt J iitelji itelje pra so ijmo *krbet zine. 1 v občini Novacerkev pri Celju razne tatvine posebe Okradeni so bili m. d. posestnik rfteble m vsa Vineh, posestnik Dolar v Hrenovem itd. On*r niku Schoberju se je posrečilo, dobiti predruuJ ga tatu v oBebi delavca Kolarja. Požgane nii-S galice, katere je Kolar proč metal, so ga izdale! Iz zapora pobegnil je postopač Kresnik, tj je sedel v zaporu v Konjicah. Mariborsko porotno sodišče. 5. t. m. se je razpravljalo pred porotniki o umorn v Koimit cih. Toženi so bili kočar Tomaž Koren,: žena Tereza, iste mati Jera Krušic, ki bolana. 0 umoru smo svoj čas poročali. marca je videl kočar Letonja, da gori pri i govemu sosedu Zajšekn. Starega Zajšeka 11 našli malo od hiše v krvi; imel je 14 ran. Takoj se je vedelo, da je nekdo starfb pobil, mu vzel denarje in potem bišo zažgil; | starček je imel še toliko moči, da je prileij iz hiše, kmalu potem pa je umrl. Morilca sod bili na ta način, da je dvignil iz ptujske jilnice denarje, ki so bili vloženi od umorj« Zajšeka. Glavna zasluga, da bo dobili moriloS gre vsekakor orožniškemu komandantu g. Sb| iz Leskovca. V zaporu je morilec Koren km priznal. Njegova žena in njena mati sta I obtoženi zaradi soudeležbe. Tomaž Koren je ti obsojen na smrt na vislicah, njegova na 2 meseca zapora. — 6. junija se je ru-pravljalo o drugem umoru. Toženi bo bili Poredoš, njegova žena Alojzija in njegov brzt Janez, vsi iz sv. Petra pri Mariboru. DmoiiH v svojem mlinu Matijaža Koronika, ki jim ji dal shraniti 495 gold. Sodba je bila sledeči brata Alojz in Janez Poredoš sta bila obwji na smrt na vislicah; žena prvega, Alej zija Poredoš pa na 3 leta težke ječe. — 8. j nija se je imel zagovarjati zaradi goljufije i kride bivši kramar v Št. Vidu pri Ptuju, Peteline in njegova žena Roža Peteline. smo svoj čas poročali, sleparil je Peteline s j narejenimi menicami (Wechsel). Obsojen je l na 18 mesecev ječe. Njegovi ženi mogli ničesar dokazati in je bila vsled oproščena. 10. junija se je imela zagon Marija Bezjak iz sv. Marka pri Ptujn detomora. Kakor smo že pisali, je porodili] ženska svoj čas otroka in ga vrgla proč. takrat so ji prišli orožniki na sled in je' obsojena zaradi prestopka proti varnosti žirij — b — ire dni zapora. Detomora se ji namreč ni ati. Pozneje so našli mrliča v nekem i, Porotniki se niso mogli prepričati o krivdi ke in je bila Marija Bezjak vsled tega Kakor znano, se je govorilo v začetku t o tema, da je imel tudi tamošnji kaplan j »deti nekaj opraviti. Pri sodniji pa se ni i ničesar dokazati. — Zaradi požiga sta se zagovarjati posestnik Alojz Žinkovič in r Matija Žinkovič. 22. marca izvršil je ; samomor. Našli so pri njemu pismo, nem Ee je govorilo o požaru in požigu. Žinkovič je takoj resnico izpovedal, da itnik najel in da mu je viničarnico II, Sodbo objavimo prihodnjič. Iz Koroškega. učiteljstvu, ki stoji na Koroškem v naprednem taboru, so pričeli črnuhi .Kartner-Landeszeitung" piše o tej i m, dr. tako-le: , Povsod na Koroškem se ijejo o nesramnem načinu boja, katerega politični agenti klerikalcev pri zad- i volitvah. Rabilo se je pekel in vraga kot ihove za uboge na duha (kajti za izobra- i ni takih strahov, ker izobraženi človek svojo lastno vest). Ali tudi osebno čast mejnikov se je omadeževalo na najgrši na- , T prvi vrsti so klerikalci napadali čast na- loih kandidatov. Nadalje pa ao bili žrtve litičnega hujskanja svobodomiselni proti katerim se je ljudstvo nahujakalo zato, ker so izobraževali ljudstvo. Čast niso mogli črnuhi dotakniti; pač pa »vili ljudem, da »Zrejo" učitelji „zastonj" in dobili velikansko zboljšanje plač. Pre- ■o torej to zboljšanje plač in prosti čas uči- . Učiteljstvo še dolgo nima tistih dohodkov duhovščina. Poleg tega je učitelj veči- i družinski oče, medtem ko ima duhovnik «ti le za-se, ker ne sme imeti nobene dru- dalje ni učitelj za svojo službo v šoli nbej odškodovan, kakor duhovnik, ki dobi i raako mašo, poroko, pogreb posebno mastno lo, vkljub temu, da ima poleg tega lepo ki so je ravnokar zopet za milijone zvi- Na vsak način ni imel noben učitelj to- i časa, da bi romal okoli kakor politični agi- tji duhovščine. Počitnice niso vstvarjene za rije; one služijo le za počitek otrok in za nja kmetskega dela. Na eni strani zabte- i drnubi skrajšanje šolskega časa, na drugi pa vpijejo, da imajo učitelji preveč pro- i Časa. Ali naj učitelj zaporedoma v treh I podačuje ? Ali naj ne dobiva v svojem času plače? Ali naj v svojem prostem i službo mežnarja opravlja ? Ali naj učitelj družino med prostim časom umre? Ali ilje učitelj svojo deco v farovž, da dobi e iz bogatih duhovniških miz? Sicer pa i učitelj tudi v svojem prostem času dovolj »▼iti (n. p. korektura šolskih zvezkov, delo [drevesnih šolah, uradne spise, delo v društvih Na vsak način gre učitelju glede plače glede prostega časa veliko slabše ;or duhovniku. Kateheti izpustijo opetovano ure, pri učitelju pa je to nemogoče. nova postava je vsaj malo učiteljsko stanje Dokaz: Ljudsko-šolski učitelj z 12 tožbe ima letne plače 1300 K, to je 108 mesec, s katerimi mora sebe, ženo in re- 4 otroke izdržati; na vsako glavo pride to torej 9 gold.! Tako stoji stvar! Ali alci hočejo, da bi bilo ljudstvo še bolj eumno in zato se borijo besno proti uči- rtvu.' zadnjih številkah „Mira" se napadajo še po končanih volitvah možje, kakor Sei- sagele i. t. d. Mi kakor vsi pošteni ljudje ne poslušamo to cunjo, vendar vprašamo ,S-Mira" Bledeče: 1. Ako »izprašate" Članke, katere štej prinesli v »Miru" . Seifritzu, kaj bo priteklo iz njih? 2. kaj se je pisalo o srečki in o g. Nage- t .Miru", vsled česar je bila obsojena loga ženska na 100 K globe; kdo ji bo to nil? Veste kaj je rekla ta ženska pri sodniji |„resnicoljubnosti;1 farjev in „S-Mira"? Priča- jemo, da se ,,Mir" ne bo sramoval odgovora bo ustregel! Potem pa prinesemo še zanimivosti, da se bo „Š-Mir" kar praskal Prvaški listi kakor »Slovenec* prinašajo vest, da je bil obsojen urednik naprednega lista „Landeszeitung" na 40 K globe. Res pa je da urednik niti pri sodniji ni bil, da je vsa ta vest zlagana. Radovedni Brno, je-li bodo prvaški listi to popravili. Ne verujemo, kajti ena laž več ali manj, to je tej gospodi pač vse eno I Zmaga v Galiciji. 28. maja so se vršila občinske volitve v Galiciji na Koroškem. Nasprotniki se niti k volitvi niso upali. Tako so zmagali naši somišljeniki na celi črti. Živeli na-prednjaki! V sv. Jakobu v Rožni dolini se je {oddalo pri volitvi vendar precej glasov za naprednega kandidata. Zato bruha farški »Mir" zdaj svoj strup na uradnike v sv. Jakobu ter na obče spoštovano družino Schuster. Zlasti rad bi naredil, da se odstavi g. Schuster od poštne složbe. Ali — ne boš kaše pihal! Kdo bi se brigal za cviljenje farške cunje, katere se sramujejo celo lastni pristaši ?! Obsojeni duhovniški hujskač. V volilnem boju se je posebno odlikoval kaplan Seybold v Beljaku. Predrznost takih gospodov je itak znana Pred kratkim so vrgli gostje tega »božjega namestnika" iz neke gostilne. Pri tem je kaplan stražnika opsoval. Zato je bil obsojen na 3 dni zapora. Radovedni smo, je-li bode hujskač i zanaprej otroke »krščansko" vzgajal. Župnik — Obsojeni Župnik Laure v Taj-seneku je bil obsojen na 100 K globe, ker je žalil g. Tomaža Steinkeller. čudni postajajo »božji namestniki" na Koroškem! Živinski Sejmi se vršijo: dne 17. junija v St. Vida; — dne 24. junija v Staremdvoru, Djekšah, Waldsteinu in Gatštajnu ter Pollingu; due 26. junija v sv. Janeza (St. Johann am BriAckl), dne 28. junija pa v Greifenburgu. Porotna sodnija v Celovcu. 2. t. je stal pred porotniki bivši magigtratni oficial Johan Sumper. Od marca 1. 1904 naprej je poneveril skupno čez 2500 K. Obsojen je bil na 2Vi leta težke ječe. — Dne 3. junija imel se je zagovarjati urednik naprednega lista »Freie Stimmen", g. J. Lackner. Tožili so ga klerikalni lastniki t. zv. »Josefidruckerei", ker jim je očital umazano konkurenco. Med razpravo je dokazal g. Lackner da delujejo črni tiskarnarji edino z neumnostjo ljudstva. Vsak kupec dobi v klerikalni tiskarni molitev s 300 dnevnim odpustkom. Nadalje se je dokazalo, da so ponatisnili črnnhi razne slike brez pravice. Zastopnik črne gospode je sicer menil, da je dobil kaplan Watcher eno teh slik od neke pevke. Hm, hm, kaplan in gledališka pevka?! Nadalje se je dokazalo, da klerikalci niti nedeljskega počitka ne poznajo itd. Na podlagi vsega tega bil je napredni urednik edno-glasco oproščen, klerikalni tožitelji pa morajo plačati troške. Cesarski manevri se vršijo na Koroškem od 4.—7. septembra in to med 3. in 14. korom. Pri tej priliki bode stanoval cesar v Celovcu. Požar. 6. t. m. je bil v Galiciji veliki požar. Pogorela so vsa cerkvenemu predstojništvu pripadajoča poslopja in žandarmerijska kasarna. — V Tinju je gorelo 5. t. m. Pogorela so vsa poslopja posestnika Polašeka p. d. Efe, vso pohištvo in krma ter 4 prašičov. Veter je zanesel ogenj še na poslopja posestnice Kraut, ki ao tudi popolnoma pogorela. * Poštenjak. Gostilničar Schellander iz Pod-ljnberja je našel denarnico s 1.300 K in jo takoj vrnil. Vlomi. V noči od 5. na 6. t. m. so vlomili tatovi v mesarijo Strntz in v zelharijo Koschitz v Celovcu ter odnesli precej denarja. Lep Sin! V Vrbi je imela neka zakonska dvojica 15 dni ženino maji zaprto. Sodnija ima stvar že v roki. ^ MrtVO Žensko so našli 7. t. m. pri Gospej-sveti; baje je umrla vsled božjasti. Po svetu. Vihar. V Gradiville (Kentuki v Ameriki) je bila velika nevihta. 10 oseb je prišlo ob življenje, 31 oseb pa se doslej ni našlo. Na karolinških otokih je uničila nevihta domovje 1600 ljudi. Utonilo je 250 oseb. Vse otoke pokriva pesek, katerega je dvignil vihar iz dnu morja. Tudi v državi Illinois je bil velikanski vihar, v katerem je prišlo več oseb ob Življenje. „0dilien zavod za slepce v Gradecu" sprejme z dnem 15. septembrom 1907 vse slepe 4—12 let stare otroke za odgojo in pouk, ki imajo domovinsko pravico v Štajerski; prav tako sprejme otroke, ki zaradi slabega vida ne morejo obiskovati javnih ali zasebnih ljudskih šol. Plačati je na leto le malenkost; ako pa je pro-silčevo uboštvo dokazano, tedaj ga sprejme »štajerski Odilien zavod v Gradcu" brezplačno. PoduČnje se vse predmete ljudskih šol; aspešno se goji petje in godba, kakor tudi ročna dela, kakršna zamore izvrševati slepec samostojno. Prošnje na tukajšnje ravnateljstvo zavoda naj se oddado najkasneje do konca julija. Pridenejo naj se zajedno sledeči listi: Krstni list, list cepljenih koz, domovinski list, nbožni list in zdravnikovo izpričevalo, ki naj priča da je otrok slep in da je sposoben za pouk in vzgojo. Naslov zavoda: Graz, Leonhardstrasse Nr. 130. Novo Avstrijo, kakor se kaže po volitvah, nam predoeuje prav jasno in lepo avstrijska volilna karta (Reichsratswahl-Karte), katero je izdala tvrdka G. Preitag & Berndt, Dunaj Vlljl za ceno K 2.—. Vsak volilni okraj je lepo po strankah razdeljen, tako, da se ima jasni pregled. Karta obsega poleg tega še več koristnega. Kdor se za take stvari zanima, temu priporočamo karto! Gospodarske. Prašičja paša. Da bi gonili kje prešiče na pašo, o tem se večini naših kmetov niti no sanja. In vendar je paša osobito brejim svinjam in mladim prešičem jako prikladna. Posebno dobro vpliva paša na živali, ki rastejo in na take, katerih ne mislimo naglo debeliti. Doječe svinje, ki so telesno oslabele, se na paši v kratkem popravijo, ako se jim polaga vsak dan po dvakrat še nekoliko zdrobljenega ječmena ali zdrobljene turšice. One pa ne zadobe naglo samo prejšnje telesne moči, marveč ohranijo več let rodovitnost in skotijo vedno močne mladiče. Ko pridejo prešiči v jeseni iz paše v hlev, so jako požrešni in se hitro odebelijo, ker se je želodec na paši jako razširil. Tudi okostje je bolj močno, pa tudi živci in sploh cela telesna oblika se zboljša. Breje svinje ostanejo lahko na pasi do tedaj, ko imajo skotiti. Paša je bolj poceni, nego krmljenje prešičev v hlevu. Pa tudi razne kužne bolezni se prikažejo na paši bolj pored-koma nego v hlevih. Kjer imajo naši ljudje dobre pašnike in redijo več prešičev, tam priporočamo naj jih pasejo. Da ne bodo mogli prešiči po senožetih riti, je najboljše, če se jim dene v nos železne kolobarčke, kakoršni se stavijo navadno bikom. Ako puščamo prešiče vedno zunaj, napraviti jim je tudi priprosto lepo, kjer bo ob slabem vremenu skrijejo. Tudi moramo skrbeti, da dobe dovolj sveže vode in če le mogoče napraviti jim je tudi primerno lužo, kjer se bodo lahko kopali. Na taki paši ostanejo prešiči lahko celo poletje, seveda mora biti pašnik dobro ograjen. Prešičjerejci na nemškem, kjer je paša skoraj že Bplošna, računajo na 10 svinj. 17« do 17» hektarja srednjega zemljišča za pašo. Ta pašnik razdelijo v tri oddelke, od katrerih popasejo vsako toliko časa po enega. S tem se paša boljše izkoristi, če je paša dobra, se le malo krmi ali pa nič in sicer se daje krmske dodatke (sezamove, kokosove, la-nene tropine ali pogače, luculus itd.) pri slabi paši pa je treba tndi nekoliko krmiti. Doječim svinjam dodajati je krme tudi pri dobri paši. Znamenit nemški svinjerejec pravi: Prešičja paša ima torej namen: 1. Živali ostanejo zdrave in močne, kar je velike važnosti, če pomislimo, kako so podvrženi prešiči raznim boleznim; 2. Živci se bolj okrepijo nego v hlevu, s čimur zadobijo prešiči pravo obliko in dajo tudi lepe mladič in 3. s pašo imamo od prešičereja ve5 dobičkov. Škropite v drugo in tretje! — Letos zna biti peronospora huda, ker so jutranje rose precej močne. Ne moremo si kaj, da bi ne naših vinogradnikov vnovič opozorili na najbolj važno delo v vinogradnikih, ki se ne sme odnašati, na škropljenje. Sedaj bo čas za tretje škropljenje in vendar so nekateri posestniki, ki še prvega niso opravili. Trta nam je letos lepo pokazala, varujmo jol — 6 — Listne UŠlCe se nahajajo od spomladi do jeseni na zelenih mladikah sadnega drevja ter povzročujejo dostikrat precejšno škodo. Zima vzame sicer vse listne nšice, toda iz mnogobroj-nih črnih zimskih jajčic, katerih je vse polno po vejicah, kakor bi bil smodnik potresen, pridejo v spomladi mlade nšice. Te nšice srkajo sok na zelenih mladikah, vsled česar se listi skodrijo in namehnrijo, mladike pa skrivijo in pokvečijo tako, da drevje ne dobiva potrebnega živeža, da torej ne more rasti in tndi ne donašati sadic. — Listne nšice najlože nničimo, če škropimo večkrat v letu ali operemo napadene vejice z vodo, v katerej smo sknhali tobaka in raztopili žajfo. — Polonica ali božja kravica (Marien-k&ferchen) in njene ličinke zrejo listne nšice: zato jim moramo prizanesti. Listnim ušicam podobne so krvave nšice. Te napadajo pa samo jablane. Kaj rade se nahajajo na deblu in vojak, kjer je drevo ranjeno, že od daleč ugledamo na takšnih mestih bele kosmiče, to je cela družba rudečkostorujavih ušic, ki imajo na svojem zadku tanko belo volno. — če te nšice zmastimo, dado neko umazano rudečo tekočino od se, vsled katere so dobile ime »krvave ušice". Te nšice pa zabodejo svoje sesalo skozi Ijnbad in se rede kakor sploh vse nšice od drevesnega soka. — Vsled tega poškodovanja nastanejo grčaste raku podobne otekline, ki pozneje spokajo; drevo oslabi in se pogostoma posuši. Krvave nšice kakor sploh vse ušice se ogromno množijo; zato nam jih je povsod zatirati. Najzanesljiveje jih pokončnjemo, ako jih z cunjo zmastimo. Vinogradski škodljivec Bzavijač" (Reben- stecher) je majhen modri ali ziatorumeni rilčkar. On škoduje stem, da pregriznje na raznem listnatem drevjn in na vinski trti listne reclje ali celo mladike. Ko je pregrizeno listje zvenelo in postalo mehko, leže svoja jajčica nanj, ter sesuka to listje v smodkam podobne zavitke. — On oglodava pa tudi pope, mlade liste in na vinski trti nežna razcvetja ter napravi na ta način veliko škodo. Tega škodljivca najložje zatiramo, da zbiramo v spomladi njega samega in njegove zavitke, katere sežgemo. Proti gosenicam. — Letošnje leto je pravo goseničino in črvino leto. Toliko je te zalege, da so Badovnjaki in tndi hrastovi gozdovi ponekod popolnoma razjedeni. Proti ti golazni bi bilo treba ptiče bolj čuvati. Žal, da se pri nas strašansko mnogo koristnih ptičev polovi in pomori. Nekateri otroci po deželi ne dajo nič drugega, kakor da iščejo po šumah gnezda. Šole in županstva bi morala tu bolj strogo nastopati in s kaznijo zabraniti tako škodljivo delovanje. Tudi strariši ne bi smeli svojim otrokom vsega dovoliti; če jim dajo primerno delo, se ne bodo mogli otroci potepati. Razun s čuvanjem ptičev, skrbeti bi se moralo, da se nekoliko zatre škodljivo golazen z boljšim oskrbovanjem sadnega drevja. Vzlasti v jeseni bi se moralo sadno drevje očistiti in pobeliti. S tem bi se zamorilo mnogo gOBeničnih jajc in drevo ne bi spomladi toliko trpelo. Kjer je napravil pedic ali mera mnogo škode, tam je treba nastavljati v jeseni lepljive kolobarje. Ako napravimo dve ali tri leta v polni meri bvojo dolžnost, iztrebimo tega poslednjega škodjivca lahko popolnoma iz svojega zemljišča. Sušenje sena in detelje. — Dokler traja lepo in vroče vreme je sušenje sena in detelje pač lahko delo. Ne pa tako, ako nastopi dež. Dokler je trava še sveža, ne škodi ji, če leži pokošena na dežju, na pol posušeno seno pa se v mokroti popolnoma pokvari. Ako pustimo tako ■eno razrnjeno, izpere voda mnogo redilnih snovi, aroma in barve, če pa denemo na pol snho seno v kopo, se lahko vname in spleana. Plesnjivo seno je skoraj nerabno. Sušenje sena in detelje v mokrem vremenu si jako olajšamo, ako napravimo na travniku ali deteljišču kozle ali kozolce. Priprost kozolec si lahko v nekolikih minutah napravimo na ta način, da zabijemo v zemljo po vrsti 2 do 3 metre dolge stebriče ali močne kole in Bicer po 2 metra narazen. Na te stebre pripnemo v več vrstah žico ali pa prive-žemo na nje prekle. Dobro je konečna stebra podpreti, da jih teža trave ali detelje ne pre-vrže. Kot končni steber služi lahko tudi kako drevo. Ko smo napeli spodnjo žico, je najboljše, da jo hoj obložimo s travo in šele potem nategnemo za kakega pol metra bolj visoko drugo žico. Dolgost takih kozolcev se ravna po množini trave. Deteljo je najboljše vselej snšiti t kozolcih, ker se izgubi s preobračanjem preveč deteljinega listja. Na kozolce je deti deteljo, ko se je na pol posušila. Proti polžem se priporoča cesarski tulipan (Frittilaria imperisliti). Polži to rastlino, ki cvete jako lepo, prav radi glodajo, ker je pa strupena. po nji poginejo. Rastlino je razrezati na majhne koščeke ter jo potrositi tje, kjer delajo Blinarji škodo. Poslano. (Montpreis), v zadnji številki je prinesel >Slov. gospodar< notico iz Planine. Jaz sem bil na po del način napaden, saj bi ne bilo ničesar drazega pričakovati, zakaj ta list je enakih podlosti že vajen. To me pa kar nič ne vznemirja. Pomnile: »Lass t man die Hunde belleu, so horen sie von selbst auf« — slovenski: pusti pse lajati, saj nehajo sami. — Toliko v pojasnilo. Ernst Huttler Pri zdravljenju raznih ran se moramo zlasti nato ozirati da se rane popolnoma Šele tedaj ozdravijo, kadar so odstranjeni iz njih vsi nezdravi deli. Kratkomalo je potrebno da se varuje rano takoj pred vsako nečistostjo in da se rabi sredstva, ki hladijo ter branijo bolečinam. Dobro temu namenu služeče domače sredstvo je obče znana Pragerska domača žavba iz apoteke B Fragner, c. kr. dvomi liferant v Pragi, ki se dobiva tudi v tu-kajSnih apotekah (glej inzerat). Listnica uredništva in uprav-ništva. G. Voliein: Plačano do 15/2 1907. ■«* Več do pisov smo odložili za prihodnjič. — Rog Slatina: Al ste dobili vse ? Pozdrav! — Loterijske številke. Gradec, dne 1. junija: 78, 63, 80, 3, 4. Trst, dne 8. junija: 90. 68, 72, 19. 79 Jim fop. mfflvW^Miimoiic! i 3ri1bcLmriALM£odM Pristni urno v Izvirnih zavojih z Imenom Kathrelner. Nihče na] bi ne pil močno razburjajoče zrnate kave nemesane! Kathreinerjeva Knelppova slatina kara sama se je obnesla za najokusnejSo primes, ki lahko prebavna, redilna In krvotvoma spesl zdravje. Otroke bi bilo samo Se navajati Kathrelnerjeve kave. Prava britev iz Solinga za vsako mojo britev prevzamem polnogaran-cijo, k ('■ r je vsaka iz najboljšega angleškega jekla izdelana. Štev. 8700 Dobra britev, a fino polirano votio brušeno klino, povsem ostra, črno pobran les in etui K 1.60 Štev. 8700. Posebno dobra britev, najfinejše po-liraua Vi votlo brušena, povsem ostra, črno pol. les in etui . •.............K 2.— Štev. 8703. Ista britev kSt 8702. ali •/« volI° brusena K 260 Štev. 8706. Najfinejša britev iz posebno dobrega dela *jt votlo brušena« črno pobran les, povsem ostra in etui..............K 2f0 Štev. 8710. Izredno fina britev v izbomi izpeljavi '/, votlo bruSena, črno pol. les, povsem ostra s etui..................K 3.50 Štev. 8716 mesto lesa prava slonova kost, 'I, votlo bruSena povsem ostra, izvestno delo, tudi etui K 4.80 Varstveni aparat za briti, jako ugoden in brez nevarnosti .................K 3.60 Jermena za britve K t.20, K 1.50 in K 8—. «jupo Hanns Konrad rT£n «« Anton Kiffmann največja zaloga nr srebrnega in zlatega blaga. Eksport v vse dežele. Marburg P I, štajersko. gtyria-bicil^eliii Novi modeli 1907. Gena za gotov denar: Styria-bicikelni močr.i (Strassenrad) po K 140 160 Styria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad) 5^ po K 180K200 Styria-bicikelni (Halbrenn-Masehine po K 240 Styria-bicikelni (Luxus-Herrenrad und Strassenrenner mit Patent-Styria- : Doppelglockenlager po K 280 ===== Že rabljene, toda še prav dobre bieikelne prodajava po 80, 100 K. Na obroke (rate) po ugodni pogoji prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesefi-nemu poplačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, pošlje cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bici-kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luft-schlauche und Laufmantel). zastopnika za okraje Ptuj, Ormož in Rogatec, Naročila naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posameznih 336 koles ne razpošilja in ne proda. Brata Slawitsch, -HtneriRa-Chiie. Najhitrejša vofr nja po morja 5 dni, 7 ur, 38 minut. Red-nadirektnacve-za z brzo- in poštnimi par-tiiki, ki imajo d vojnate vijake, is lianiburka do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argon tirajo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura ta štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10. ..Osterr. Hof." iT Jos. Kasimir, Ptuj trgovina s špeoerijo, materij alom, barvnim == blagom. ===== Priporočam: Za živino klajno apno, komaj -burški redilni prašek, rdečo sol, grenka sol, žvepleno cvetje i. t. d. Za setev: za travo, repo in draga semena. 3-7 letna detelja brez grinta karbolinej, barve, laki, čepici (pinsel). IC Peljem le dobro blago po najnižjih cenah in zagotavljam vedno reelno dobro postrežbo; Omenim še, da se nahaja moja trgovina le v lastni hiši, kjer je bila preje glavna tobačna trafika I -^1 130 ••••»••••••&••••»••• Dve vili na prodaj! V gomo Savinjski dolini splave lepi vili z vrti na prodaji; najbolj apdsobni za privatne ali vpokojene (penzijoniste); ena bi bila tudi prav primerna za vinskega trgovca, kateri bi si lahko tudi z vožnjo (fijakerja) dosti zaslužil. Več pove Franc Jama gostilničar pošta Režiška vas ob ob Paki (Rietzendorf. P. Cilli). m AVIZO! Ako hočete realiteto ali obrt vsake vrste, hotele, vile, gostilne, posestva, ceglarne, sanatorij itd. na prostoru ali v provinciji hitro in zaupno kupiti ali prodati, obrnite se zanesljivo na prvorazredno internacionalno podjetje in trg z realitetami Dunaj V/2, Schb'nbrunnerstr.80. Prvo največjo podjetje, zastopstvo v vseh provincah Avstro-OgrBko. Kar se ogledovanja in pogovora tiče zahtevajte brezplačni obisk, za kar vam ni treba n i č plačati._________________________129 Štev, 21 837 811 II 3.099 Razglas. Za uničenje strupenih kač, gadov in modrasov, se izplačuje tudi letos pren?ije in sicer v visokosti ene krone za kačo. [ Kdor hoče dobiti tako premijo, vposlati mora ubiti kače ali pa vsaj njih glave v svrho agnosciranja gospodu kustosu coolrjgične zbirke deželnega muzeja „Joanneum* v Graisc (Herrn Kustos der zooiogischen Sammlung am Landes-muaeum „Joanneum" in Graz). Da bo izdatke za poštnino prihrani, priporočamo, da se shrani glave ubitih kač v dobro zaprti, z denaturiranim špiritom napolnjeni steklenici (glažu), dokler se zamore vposlati večje število glav naenkrat; takrat je treba glave iz špirita vzeti, posušiti in v kartonskih ška-tljah (cigaretnih škatljicah itd.), na katerih naj bode označena natančna adresaod-pošiljatelja, vposlati. Izplačevanje premij se zgodi tekom enega mesesa po vpošiljatvi in agnosciranju kač. Reklamacij se ne vpošteva. V času odi. julija do 15. septembra se ne zgodi premiranje in se ne sprejme poši-ljatve kač, ker jih c. k. pošta v tem ča«u zaradi gnilobe vsled vročine ne transporting Med tem časom ubite strupene kače, oziroma njih glave, naj se na zgoraj označeni način shrani v špiritu in naj se jih vpošlje po 15. septembru k agnosciranju. Gradec, 28. maja 1907. Staj. deželni odbor. Dva pekovska učenca močna, zanesljiva, se sprejmeta takoj v pekariji BI. Smertschan v Celju. 359 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis-mah), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumann, Prag, Karolinental štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahtevanje brezplačno in franko. 366 Vodniki za hlode in les voziti najdejo dober zaslužek pri A. Lftsčn- nigg pri Sv. Lovrencu na kor. Železnici. 375 Ena hiša se proda v Ptuju. Hiša stoji z 9 sobami, z 2 vrtoma in svinjskim hlevom. Vpraša s« pri gospej Mariji A r n u š, Dravaka ulica 16. 373 Mranilttica (Sparkassa) Vstanovljena leta < Čekovnemu računu St. 808051 pri c kr. poš-tno-hran^ničnem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsa- dmbihbmbb kega med hranilnične zadeve spada-1 Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne nre za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8-12 ure. jooega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakorsnega posla z avst. ogersk. banko, tm^mmmmm Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. :avnateljstvo. XKXXKKXKXXXKXft*XKKXX Oblastveno varovano! Alleinechter Balsam »is tit blnbu|d-i,&tb Ms A.Thierry in PreeraJa tii HMMn Vsake ponarejanje kaznivo I Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specijalna steklenica s patentnim zaklopom K 6*—. Thierryjevo centifolijsko mazilo za vse Se za tako stare rane, vnetja, poškodbeitd.21ončkaK3-60. Pošilja se samo po povzetju ali denar aaprej. Te dve domači zdravili ste kot najboljši splnftnnznani in staroslavni. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisočiizvrnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. »OOOOOOOOOOOOOttOOO« Fabrika za poljedelske in vinogradniške mašine tosef Dangls Wtw. Grleisdorf priporoča najnovejše „G0pelnu, mlatilne stroje, mašine ia rezanje krme, Srot-mlii^e, za rezanje repe, „Maisrebleru, tribute, pumpe za gnojnico, brana za rr.ah (Moos-egge), konjske mrvne grablje, ročne grablje, vile za mrvo, kose za travo in žitje, najnovejše sadne mline 5 kamnitimi valjčki in za-cinarimi BVorbrecherjit. hidrav-tične preše (z original Oberdruck-Diff-Hebelpresswerke Patent Duch-seher (z največjim uspehom), ki se dobiji le pri meni,) Angleški »Gusstahlmesser". Rezervni deli. Prodaja mašin tudi na čas in garancijo. Ceniki zastonj in franko. 282 XXXXXXXXXXXXXXXXXXX Rudarji! Za Vrdniški rudnik sprejme ravnateljstvo v Zagrebu, Visoke ulice št. 22, dobre in gpretne knape (hajerje in lanferje). kateri niso čez 40 in ne pod 18 let stari. Delo traja samo 8 nr, a pogoji so ngodni. Na pismena vprašanja se tudi takoj odgovori. 306 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 334 Gumi = za zeleno cepljenje = (Kebengummi znr gtiinen Veredelnng) najizvrstnejši prima-vrste, garantirano blago, priporočata cenjenim odjemalcem brata Slawitsch v Ptuja. »OOOOOOOOOOOOO«*)«* MASTIN doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno srečstvo se dobiva tristno pri trgovcih le pod imenom Masthi. Previdni metovalec ga primeša krmi vsaki domaČi živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkoczy, Ljubljana. 51 V ptujskem mestnem soparnem kopališča m dobijo odsihmal kopele 8 hlaponom po alede-sib jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in viako nedelja in vsak praznik Ob Vali uri predptidan za 60 vm.fl(30 krajcarjev.) m Voootvo ptujskega mestnega kopalNIoa (fottauor Badeanstalt). TrdAVlVs hiČ9 s ^one. točenjem žganja, mošta 1 lgU I DM UlDd, in kave ter špecerijsko prodajalno, z pohištvom v obeh prodajalnah se proda takoj iz proste roke zaradi bolezni. Ugodni plačilni pogoji. Vpraša se pri N. Bratina, Maribor, Schmiedpla 2. 363 302 Lesna trgovina! Pri žagi dil in lesni trgovini Adalb. Ruzlcka v Ptuju se dobiva vedno vse vrste mehkega in trdega suhega rezne-ga lesa, vinogradniške palice, rezane, mehke, trde, 80-darski les iz hrasta, vse po nizki ceni. Ravnotako se nakupuje vse vrste okroglega in sodarskega lega po vi- Jajca kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku-povalec jajc v Ptuju (Rossmanova hiša blizo posojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). 62 Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik s čez £000 slikami o niklnastih, srebrnih in zlatih urah, kakor o vsakovrstnih srebrninah in zlatninab, godbenih inštrum. robe iz jekla in usnja po prvotno-tovarniskih cenah, Niklnasta remonter-ura......K 3-— Sistem Roskopf-patent......n 4-— Švicarska originalna sistem Roskopf patcnt-ura........." 6-— Registrirana "Adler- Roskopf niklasta anker-remontoar-ura . . . . „ 7#— Srebrna rem.-ura »Gloria" deh . . , „ 8 40 Srebrna rem.-ura z dvojnatim pokrivalo .....»12'00 Ura kukavica K 8-50, budilniea 2 90, kuhinjska ura K 3-— „SchwarwSlder"-ura K 2-80. Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Nobene rizike I Zamenjava ali pa se denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mestu (Briix) St. 876 (Češko). 518 [nI Nova velika trgov*; [j se je pričela v Celju na kolodvorskem prostoru na voglu hiše hotela Stadt Wien od Johanna Koss-a Velika zaloga vsakovrstnega!) modnega in perilnega blaga za ženske, Štofi in cajgi za moške obleke, a m e r i k a n-s k i h in tudi drugih svilenih robcev, zelo močno belo platno za perilo in prtiče, srajce, kravate, ženskega druka fiberja) vozičkov za otroke od 6 gl. naprej in vsakovrstnega drugega blaga po nizki ceni. Postrežba zelo solidna. Za obilni obisk se priporoča. Johann Koss, t Svarilo Jakob Riachnig, posestnik pri Sv. in njegova soproga Josipina, vdora Ga«:: Bkupno vse premoženje, ki se nahaja tega ali onega soproga, bodisi, da je to ženje na ta ali na oni način pridobil soprog. Valed tega gospa Josipina nima pravice, brez dovoljenja svojega, od tega premoženja karkoli prodati, meniti z dolgovi. Jakob Rischnig tega vsakega, naj brez njegovega pri" njegove soproge ničesar ne kupuje, ali način ne pridobiva in njej tndi nicV juje, ali prodaja. On bi v nobenem priznal takih, brez njegovega privolje" soprogo sklenjenih, opravil, zlasti t njegove soproge napravljenih dolgov, moral taka opravila, če treba, s tožbo' Za sv. birmo! Priporočava vsem cenjenim kupcem zalogo blaga. Posebno opozarjamo Sivif ogledajo naše razno blago in naglasamo, dobi vse po znani pošteni in nizki i brata SI trgovina v Meščanska parna ž Na novem lentnem trgu (Lendplatz) traven klalnice in plinarske hiše poeta nova parna žaga vsakemu v por Yaakemn se les hlodi, itd. po zahtevi iaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, apahati i. t. d. Nedoseženo! Svetovni čudež! w 600 komadov samo gold. I. 1 krasno pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko i" rancijo, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 1 krasni prstan za gospode z irn. biserom, 1 let"1 okraska za dame, obstoječa iz 1 krasnim kol. biserov mod. okrasek za dame s pat. zaključkom,' niči za dame, 1 par osesnik s pat. kavlji, 1 krasno zrcalo, 1 usnjato denarnico, 1 par manSetnih gumb, zlato, patent zaključek, 1 eleg. album za razglednice, gledi sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost pri 1 praktičen navod za tjubavna pisma gospodov in resp. predmetov, in se 300 predmetov, potrebnih v" psj z uro, ki je sama toliko vredna, samo gold. 1. po povzetju ali ako se posije denar naprej po d" siljevalni trgovini P, Lust, Krakova 41. — NB, stvari, ki ne dopadejo. »080000000000C Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart lak: W. Blanket