s* R E D-bi J A ■KN J rž N j CA V CE LJU i St. 6 Leto XXVIII 27. 3. 1978 Celie - skladišče ^214/1978 »Ar S?* .«s COBISS e GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE OZD EMO je ena izmed največjih delovnih organizacij v Celju. Zaradi tega bi človek pričakoval tudi vzorno podjetje glede reda in discipline, če pa nekoliko natančneje pogledamo samo urejenost naših prostorov ter urejenost naših dvorišč, kaj hitro lahko ugotovimo, da temu ni povsem tako. Konferenca sindikata EMO 14. marca 1978 je bila v sejni dvorani delavskega sveta konferenca naših sindikatov. Na dnevnem redu so bila poročila, kot je to navada. Značilno za potek konference pa je to, da so v razpravi mnogo govorili o gospodarski problematiki, pri čemer pa niso bila zanemarjena druga važna vprašanja, s katerimi se ukvarja sindikalna organizacija. Sprejet je bil tudi program dela naše sindikalne organizacije. Ta program smo objavili v prejšnji številki Emajlirca. Poročilo predsednika Jožeta Oštirja o delu sindikalne organizacije vsebuje delo sindikata po 8. kongresu sindikatov. Sestavek povzemamo po poročilu. Ze bežen sprehod skozi tovarno nam daje občutek neurejenosti, še s posebnim ozirom na to, ker so razni repromateriali, odpadki, končni izdelki, razni pripomočki in podobno odloženi vsepovsod in le malokdaj na za to predvidenih prostorih. Tudi razne dvoriščne lesene in provizorične iope in stavbe ne dajejo izgleda neke utečene urejene notranje organizacije poslovanja. Vsemu termi je res vzrok postopno 'razvijanje obratov in skladišč, veliko pa smo temu krivi tudi delavci, ker se ne zavedamo tega, da že red pri delu in proizvodnji pomeni pol uspeha pri začrtanem delu. V tem momentu je potrebno tudi poudariti to, da je bila urejena vzhodna stran dvoriščnega prostora, predvsem okrog nove čistilne naprave za odpadne vode. Odstranjena je bila najbolj pereča točka onesnaževanja okolja —r* tj. katranska jama ter da je kontejnerski terminal vendarle dobil izgled urejenega skladiščnega prostora. Kljub tem pohvalnim dejanjem pa se že na teh u-rejenih dvoriščnih prostorih pojavljajo nezaželeni kupi raznih odpadnih materialov in nevestno zložen material. Republiški delovni inšpektor je pri obisku naše gospodarske organizacije med drugim ugotovil, da so naši skladiščni prostori ter splošna urejenost naših zunanjih skladišč neustrezni ter da je potrebna sanacija navedenih razmer v najkrajšem možnem času in to predvsem kar zadeva red in disciplino, na drugi strani pa z zagotovitvijo sredstev predvideti izgradnjo novih ustreznih prostorov za skladiščenje raznih repro-materialov. Pri realizaciji te naloge je potrebno seveda upoštevati naslednje momente: — lokacijo posameznih skladišč glede na porabnike repromateria-la, — potrebne površine oz. prostornine skladišča, — varnost pri delu, — znižanje stroškov obratovanja, — predlog požarnovarnostne inšpekcije SO Celje, — vodnogospodarske zahteve, — možnosti izgradnje in finančne vire, — predlog nabavne službe za vrste in obseg repromateriala za perspektivno obdobje do leta 1985. Jasno je, da mora biti izgradnja vseh skladišč in skladiščnih prostorov — tako zaprtih kot od- prtih — v skladu z razvojnim programom OZD EMO kot celote. S sanacijskim programe, ki je bil posredovan inšepktorj« dela, je bilo predvideno, da se uredijo naslednja skladišča: — skladišče barv in repromateriala, — skladiščenje barv, lakov in lahko vnetljivih tekočin — kot e-nega izmed najbolj perečih vprašanj, predvsem s področja varstva pri delu; predvidena lokacija je skrajna vzhodna stran s približno ocenjeno vrednostjo 3,450.000 din, — skladišče plinskega olja je potrebno primerno varno urediti ter ga opremiti s cisterno 10 m3 ter ustrezno varno črpalno postajo; lokacija bi ostala obstoječa, skupna vrednost pa bi znašala približno 300.000 din, — skladiščenje raznih posameznih kemikalij, kot je žveplena kislina, solna kislina in podobno, bi morala biti urejena s cisternami, od katerih bi bila oskrbovana razna potrošna mesta prek napajalne mreže, — ureditev skladiščnih prostorov za kartone in ostalo embalažo bi lokacijsko ostalo na istem mestu kot je danes, s tem da bi se zgradila večetažna stavba s potrebnimi prostorninskimi kapacitetami. Z opremo vred se predvideva približno 5 milijonov din naložb. — za ureditev vseh skladiščnih prostorov, kjer je sedaj material neprimerno skladiščen, je potrebno urediti primeren skladiščni prostor, katerega predvidevamo vzporedno ob današnji SOKO hali, v kateri bi uredili skladišča e-lektromateriala, raznih rezervnih delov, toplotnih delov, skladiščenje raznega profilnega železa in podobno. Skupna investicija bi znašala 13,400.000 din. — za dokončno ureditev skladišča raznih plinov in oskrbovanja z njimi vseh potrošnih mest, je predvideno, da bi se uredile cisterne za tekoči CO» in argon na zelenici, severno do obstoječe kotlarne in bi se s tem močno zmanjšali stroški manipulacije z jeklenkami. Vrednost investicije bi znašala za tri cisterne, torej tudi za kisik, 1,500.000 din, izgradnja pa bi bila možna v 6 mesecih po izdelavi investicijske dokumentacije, — ostanejo nam torej še vsa o-stala skladišča, katera predvidevajo pokrite ali nepokrite površine, predvsem za skladiščenje pločevine — debele, srednje, kakor tudi koilsov za razne potroš- (Nadaljevanje na 2. strani) Razvoj samoupravlj anj a Razvoj samoupravljanja v naših TOZD prek samoupravnih delovnih skupin in sindikalnih skupin se ni v popolni meri uveljavil tako dolgo, dokler si nismo znali poiskati pravih oblik informiranja in komuniciranja na samoupravnih delovnih skupinah ter sindikalnih skupinah. Prihajali smo na omenjene skupine z obsežnimi, mnogimi nerazumlji-mi materiali. Danes je praksa že drugačna. Stremimo za tem, da so sestanki dobro pripravljeni, kratki, kar pogojuje predhodno pripravljeno gradivo. Čeprav se še v polni meri zavedamo, da še nismo storili dovolj, oziroma sindikati v TOZD bodo morali sproti spremljati, usmerjati razvoj samoupravnih odnosov na podlagi samoupravne sakonoda- Jože Oštir, dosedanji predsednik sindikata EMO. je, pri tem pa bomo delovali tako, da bodo dosledno spoštovana določila samoupravljanja, sporazumov in statutov in da bodo vsi drugi samoupravni akti usklajeni s temi temeljnimi dokumenti. V kolikor smo lahko zadovoljni z delovanjem IO OOS TOZD in sindikalnih skupin pa za ostali delegatski sistem ne bi mogli trditi. Spremljajoč delovanje dele-gatov in delegacij samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti nam to ni uspelo. Vedno je bila problematična nesklepčnost delegacij, nepripravljenost za njihovo delovanje. Zato pa je bilo na skupščinah opaziti interes posameznikov ne pa širši interes naših delavcev. Slaba povezanost Morda je taki pasivnosti delegatov botrovala tudi nezainteresiranost vodstvenih delavcev in strokovnih služb, ki niso čutili potrebe povezovanja z vsemi delegacijami. Družbenopolitične orga- Ervin Belak, novi predsednik na še sindikalne organizacije. nizacije so bile tudi dolžne nuditi delegacijam več neposredne vsebinske pomoči pri oblikovanju stališč in pomembnih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu zborov OS ali skupšične SIS, da bi bili sklepi in odločitve teh organov zares odraz potreb delovnih ljudi ter nadaljnjega razvoja delovne organizacije in občine. Organizacije Zveze komunistov, sindikatov so dolžne upreti se vsakemu podcenjevanju, omalovaževanju delegacij, neodgovornosti, nedisciplini, površnosti pa tudi praksi nekaterih vodilnih struktur, ki so in še vedno skušajo pomembna vprašanja svoje TOZD urejati mimo delegacije. Menimo, Franček Gazvoda, glavni direktor je na konferenci temeljito razčlenil gospodarsko stanje v EMO. (Nadaljevanje na 2. strani) KONFERENCA SINDIKATA ENO (Nadaljevanje s 1. strani) da je opravljanje delegatskih funkcij vsakega delegata delovna dolžnost, če pa je to delovna dolžnost, je dolžnost poslovodnega organa, da zagotovi delegatu vse potrebne pogoje za uspešno delo, da je delegat dobro seznanjen s problematiko TOZD, da vidi in sliši, ocenjuje in analizira vsa dogajanja v TOZD in delovni organizaciji. Le tako lahko zagotavlja potrebe in interese. Eden od pomembnih pogojev za uspešno in učinkovito delo delegatskega sistema je tudi krepitev odgovornosti. Odgovornost pa moramo razvijati kot stalen in kontinuiran proces po sistemu nenehnega preverjanja izvrševanja sprejetih nalog, obnašanje posameznikov, skupin delegacij do uresničevanja sklepov in dogovorjenih nalog, moramo sproti opozarjati in in odločno reagirati. V pripravah na volitve naših delegacij, moramo poskrbeti, da bi pozitivne izkušnje, ki smo jih opazili pri sedanjem delu delegacij, pravilno prenesli na naše delegacije, slabosti pa resnično odpravili. Kaj več o delegatskem sistemu naj bi dopolnila konferenca. Vloga in delo samoupravne delavske kontrole Ko analiziramo delo delavske kontrole po TOZD in na nivoju delovne organizacije, ugotavljamo, da je ta svojo nalogo vršila dokaj zadovoljivo, da ni bilo opaziti poskusa omejevanja svobode kritike in ugotavljanja odgovornosti, še zlasti velja to za tiste delavce, ki bi zaradi pobud ali zahtev trpeli kakršne koli šika-ne. Kadar je bilo potrebno, je bila omogočena delavcu zaščita preko pravne pomoči v sindikatih. Dokaj pomanjkljivo pa je bilo u-sposabljanje delavcev za delo v organih delavske kontrole. To o-menjam zaradi tega, ker smo se zadovoljili samo z nekaj bežnimi seminarji, ki jih je organiziral občinski sindikalni svet. Produktivnost in dohodek Prizadevanje za večjo produktivnost ¡dela v TOZD je predvsem spoštovanje družbeno dogovorjene kadrovske politike, nenehno razvijanje nagrajevanja po delu, usklajen razvoj za usmerjeno razporejanje dohodka, nenehno posodabljanje tehnologije, organizacije dela, za varčevanje povsod, kjer se odloča o stroških in o vseh oblikah porabe družbenega dohodka, za zagotavljanje samoupravnega vpliva na obračanje denarja, za stalno in ustvarjalno kritiko sistemskih rešitev, ki vplivajo na delavčev odnos do gospodarjenja. Naraščanje osebnega in družbenega standarda je odvisno od rezultatov dela. Zato je bila in bo dejavnost sindikata usmerjena v razvijanje vseh oblik produktivnosti, ker je to edina resnična podlaga za povečanje dohodka. Sindikati smo in bomo vključeni v organizirano delo pri razvijanju sistemov nagrajevanja v TOZD, kar nam posebej nalaga Zakon o združenem delu, da takoj odpravimo zastarele metode merjenja rezultatov dela, kajti te ne spodbujajo boljšega dela, zato smo dolžni spremljati učinkovitost samoupravnih sporazumov o delitvi sredstev za OD, njihov vpliv na produktivnost dela, opozarjati na slabosti, ter predlagati spremembe. Da je temu tako, dokazuje nadpovprečno število pritožb, ki pa so bile v večini po možnosti rešene. Seveda pa s tem delo ni končano, ter opozarja na še resnejše obnašanje pri iskanju pravilnih rešitev. Da pa bi resnično napravili še večje korake za dosego boljše produktivnosti in ob njej ustvarjali resnično boljši ostanek dohodka, nismo dajali dovolj poudarka na sistem, s katerim bi spodbujali interes delavcev za vse oblike varčevanja, od drobnih prihrankov pri materialu, orodju, predvsem pa na času. Novator-stvo in racionalizatorstvo je v naši DO sicer zaživelo, prizadevati pa si bomo morali, da bodo v samoupravnih aktih opredeljene možnosti za še širši razvoj u-stvarjalnosti delavcev in merila za pravične odškodnine in nagrade avtorjem. Uresničevanje zgoraj navedenega je eden izmed pomembnih pogojev za zdravo gospodarsko rast in hitrejšo stabilizacijo TOZD in delovne organizacije. Vzroki za krize, ki so se pojavljale v mandatni dobi, predvsem pa v letu 1976, so bili: • slabo zastavljeni programi, • premajhna agresivnost na trgu, • nepravočasno reagiranje na cene, • koriščenje zalog, • slaba delovna disciplina in • neučinkovitost družbenopolitičnih organizacij. Ne trdimo, da je sindikat odigral v popolnosti vlogo, ki mu jo je nalagal Zakon o združenem delu. Verjetno nismo znali pritegniti k sodelovanju tistih struktur, ki so usposobljene, da nam nudijo svojo strokovno pomoč. Da bi dosegli socialno varnost delavcev, smo bili nosilci pobud za izdelavo sanacijskih programov, ki so porok za socialno varnost zaposlenih, za razvoj TOZD, za zboljšanje dohodka. S tem pa smo zagotovili, da bodo delavcu in njegovi družini zagotovljene temeljne življenjske možnosti, v odvisnosti od dosežene stopnje e-konomske razvitosti in splošnih razmer okolja, v katerem delavec živi in dela. Zavzemali smo se ter dajali poudarek izobraževanju (osnovna šola in podobno), za boljši sistem družbene prehrane, kar nam pa še ni uspelo. Medtem ko se je rekreativna dejavnost v zadnjem obdobju občutno izboljšala. Stanovanjska in druga problematika Na področju stanovanjske izgradnje smo prišli v zelo nezavidljiv položaj. Spričo nenačrtne gradnje v občini Celje in delno zaradi finančnih težav nam ne u-spe zadovoljiti vseh prosilcev za stanovanja, kljub temu da smo podpisali samoupravni sporazum o minimalnih standardih za no-vosprejetega delavca, ki smo jih zaradi velike fluktuacijske delovne sile bili primorani zaposlovati, če smo hoteli realizirati zastavljene proizvodne plane, iz drugih republik. Ta problematika nas bo spremljala vse do tedaj, ko bomo pri sprejemanju delovne sile kadrovali le toliko, da jim bomo Večino naših TOZD je zajela sanacija, ki je po bilančnih podatkih v preteklem letu deloma uspela, ki pa se mora nadaljevati vse dotlej, ko bomo prešli v normalno tekočo proizvodnjo. Leto 1976 je TOZD tovarna frit zaključila z nemajhno izgubo, ki jo je bilo treba odpraviti. No, v letu 1977 je TOZD poslovala bolje in izguba je odpravljena. S tem pa ni rečeno, da mora sedaj stopicati na mestu. Ta TOZD mora iti smelo dalje v smeri, ki si jo je zastavila. Da se da v marsičem uspeti, če je le dobra volja in pravilen odnos do dela dokazuje to, da je bila proizvodnja frit v letu 1977 v primerjavi z letom 1976 povečana količinsko za 39 odstotkov, vrednostno pa za 48 odstotkov. Glede na postavljeni plan za leto 1977 je bila proizvodnja dosežena po količini 96 odstotkov, po vredno- (Nadaljevanje s 1. strani) nike. Ravno zaradi tega predvidevamo različna skladiščna dvoriščna mesta, katera bi bila ograjena in prirejena tako, da bi bilo možno na povsem določenem mestu z ograjenimi in omejenimi površinami vendarle najbližje potrošnemu mestu. Navedenih skladišč bi bilo več, katera bi bila z vidika trdnosti tal ter urejenosti okolja primerno urejena. — Skladišče za odlaganje odpadnega materiala bo urejeno s kontejnerji ter točno označenimi vrstami materiala, da bomo lahko zagotovili minimalne življenjske pogoje. Omeniti je potrebno tudi, da bi morali sodelovati s službo varstva pri delu, ker menimo, da bo ena izmed permanentnih nalog bodočega dela, kajti število delovnih invalidov — 240 je zaskrbljujoče. Ravno tako je zaskrbljujoč nadpovprečni bolniški stalež, ki nam zavira doseganje planov in zmanjšuje dohodek, s tem pa tudi prepotrebna sredstva za družbeni standard delavca. sti pa 89 odstotkov. Razlika med količinsko in vrednostno proizvodnjo izhaja iz različnih cen, ki so bile kot odobrene upoštevane v letnem planu. V TOZD tovarna frit so imeli velike težave s pomanjkanjem delovne sile in zaradi velike odsotnosti delavcev z dela. Res je, da so pogoji dela v tej TOZD mnogo težji kot v drugih TOZD, vendar je kljub temu pokazatelj povečanja boleznin v primerjavi z letom 1976 zaskrbljujoč. Zaradi bolezni nad 30 dni znaša ta pokazatelj kar 241 odstotkov. Močno je bila povečana tudi hranarina do 30 dni v primerjavi z letom 1976. Pokazatelj tega podatka je 163 odstotkov. Povečani obseg proizvodnje se zelo dobro odraža na stroških poslovanja, saj so stroški na enoto s povečanim obsegom poslovanja nižji. tudi naš odpadni material prodajali po ustrezni ceni. Iz navedenega sledi, da nam je že danes potrebno razmišljati o tem, da bi v današnjih pogojih skrbeli vsi tangirani samouprav-ljalci, da se vzpostavi red pri iz-gledu naših skladiščnih in dvoriščnih prostorov ter da že pri samem raztovarjanju in odnašanju odpadkov zložimo primerno material tja, kamor spada. S tem si prihranimo čas, ugled ter denar, obenem pa vsakršnemu zunanjemu obiskovalcu naše OZD dajemo občutek urejenega kolektiva ter sposobnih delavcev in samo-upravljalcev. Povečana proizvodnja frit Pogled na tovarno frit Odnos do urejenosti vafah&C' Samoupravljanje in uspehi Naša TOZD tovarna radiatorjev je redka izjema, saj se je tu samoupravljanje močno uveljavilo v skladu z načeli ustave in zakona o združenem delu. V tej TOZD delajo skladno samoupravni organi in družbenopolitične organizacije kakor tudi vodstvo TOZD. Takemu načinu dela in prizadevanju so sledili tudi delovni uspehi v letu 1977, ki so prikazani v bilanci. Tu je treba povedati, da so samoupravne skupine razpravljale o gospodarskih problemih in postale ter ostale močno zainteresirane, da dosežejo najboljši delovni uspeh. Pri vsem prizadevanju niso pozabili na nove proizvode, kar je eden izmed glavnih pogojev za dobro poslovanje v bodoče. Poslovanje v TOZD radiatorji je potekalo v okviru zastavljenih planskih ciljev. Proizvodnja kot prodaja je v celoti dosežena. Proizvodni program dosega proizvodnjo EMOTERM in TRIKA radiatorjev. Glede na strukturo količinske proizvodnje predstavlja proizvodnja TRIKA radiatorjev 2/3 celotne proizvodnje, proizvodnja EMOTERM radiatorjev pa 1/3 celotne proizvodnje. Struktura vrednostne proizvodnje pa je za 10 % boljša od količinske, v korist EMOTERM radiatorjev, njeno razmerje znaša 43 : 57. TOZD veliko misli na razširitev proizvodnega programa v smeri ogrevanja. Zadala si je več nalog na področju razvoja. Tako je v letu 1977 osvojila atmosferski plinski kotel (APK), katerega vključuje v proizvodni program v letu 1978. Pri izpolnjevanju proizvodnih nalog TOZD v glavnem ni imela težav. Nabava oziroma oskrba pločevine kot ostalega materiala je bila v glavnem skozi vse leto zadovoljiva. Izkoriščenost delovnega časa se je nekoliko poslabšala v primerjavi z letom 1976. Število neopravljenih ur se je povečalo predvsem zaradi porasta boleznin do 30 dni. Povprečni mesečni osebni dohodek znaša 4.405 din in je za 17 odstotkov večji kot v letu 1976. Skupni stroški poslovanja so za 4 % višji od predvidenih. Glede na vrsto stroškov pa so stroški materiala kljub večjemu obsegu poslovanja nižja za 4 %. Na znižanje teh stroškov so vplivale nižje nabavne cene in manjša poraba materiala, na drugi strani pa so stroški vzdrževanja delovnih sredstev v močnem porastu in sicer zato, ker so ti povečani stroški nastali v zvezi s predstavitvijo proge TRIKA radiatorjev v EMOTERM halo. Glede na močno spremenjeno strukturo variabilnih in fiksnih stroškov velja omeniti, da so variabilni stroški znižani zaradi nezakonskih sprememb, ker se velik del variabilnih stroškov prenese med fiksne. Kot variabilni strošek ostane samo dosedanja variabilna amortizacija in namembno potrošni material. Zaradi tega so se močno povečali fiksni stroški. Ta temeljna organizacija združenega dela je v poslovnem letu 1977 ustvarila zadovoljiv finančni rezultat. Temu so pripomogle višje prodajne cene radiatorjev, nižje nabavne cene pločevine, močno znižana neplačana realizacija in seveda tudi povečan doseg poslovanja, kot je bil predviden. PROIZVODNJA KONTEJNERJEV Dolgo je že, odkar smo se odločili za proizvodnjo kontejnerjev in zgradili tovarno, ki je prestala velike preizkušnje preden je dosegla današnjo stopnjo. Kvaliteta in strokovna izdelava kontejnerjev ni bila pri nas poseben problem, saj so se naši strokovni delavci kmalu znašli in osvojili teh- nologijo izdelave kontejnerjev. Vse pa ni šlo tako gladko, mnogo je bilo truda, preden je stekla proizvodnja natančno izdelanih kontejnerjev po predpisanih normativih. Sodeč po podatkih zaključnega računa za leto 1977 je tovarna kontejnerjev morda končno do- segla zeleno »vejico« do zelene veje pa še ni prišla. Dotlej bo treba še mnogo truda vseh delavcev v tej TOZD, zlasti pa močne delovne zavzetosti strokovnega kadra tako v procesu proizvodnje kot v prodaji. TOZD EMOKONTEJNER je s sanacijskim programom v polletju 1977 sprejel velike obveznosti, katerih pa zaradi objektivnih vzrokov ni bilo mogoče vseh realizirati. Kljub temu da niso bila pravočasno odpravljena ozka grla v proizvodnem procesu, da so bile ogromne težave pri pridobivanju tako proizvodnih kot strokovnih delavcev, da so bile težave pri kooperantih (peskanje) in še bi lahko naštevali, smo lahko z doseženimi rezultati zadovoljni. Proizvodni plan v celoti ni bil realiziran — pomeni pa bistven premik tako po količini kot vrednosti nasproti letu 1976. Izpad v proizvodnji je predvsem pri proizvodni grupi radius, katere nismo uspeli realizirati, ker naročnik ni mogel izvesti investicije. Zaloge gotovih izdelkov so med letom rastle, vendar ob koncu leta niso kritične (po višini), ker ne predstavljajo niti enomesečne proizvodnje. Izvoz kontejnerjev je dosežen prvič preko 1 milijon dolarjev, vendar pa je tudi uvoz velik predvsem zaradi tega, ker Železarna Jesenice ni izdobavila naročenih materialov. Stanje zaposlenih se je povečalo nasproti 1. 1. 1977 za 29 sodelavcev, je pa bila velika fluktua-cija med letom, kar se je tudi odražalo v proizvodnji, posledica odhajanja kadrov iz TOZD so bili nizki osebni dohodki v prvem polletju (posledica izgube). Ob doseganju boljših rezultatov v proizvodnji se je dvignil tudi povprečni osebni dohodek in zmanjšala fluktuacija zaposlenih. Bolj organizirana obdelava domačega in tujega trga ter vrsta organizacijskih premikov na vseh področjih ima za posledico, da je TOZD dosegla planirani dohodek 95 %. Ob jubileju TOZD Tobi Kot smo že poročali v zadnji številki, praznuje naša TOZD TOBI v Bistrici pri Limbušu letos svojo petdesetletnico. Delavci te naše TOZD si mnogo prizadevajo, da bi to pomembno obletnico proslavili z dobrimi gospodarskimi uspehi v letošnjem letu. Kot vemo, je imela naša TOZD velike težave v njeni proizvodnji, zlasti kar zadeva zastarele tehnologije. Letošnje leto je bila zgrajena nova proizvodna hala, kar bo mnogo izboljšalo pogoje dela. Pokazatelji zaključnega računa TOBI kažejo, da se razmere počasi popravljajo in da bo letošnje leto bolj plodno od lanskega. Proizvodnja je bila glede na plan realizirana po količini 94 %>, po vrednosti pa 97 %. Največji delež v proizvodnji predstavljajo kamini, oljne peči in etažni kotli. Pri prodaji je prišlo v I. polletju do težav pri prodaji okenskih klimatizerjev zaradi nepoznavanja teh artiklov na trgu in slabe reklame. Vendar pa se je tudi pri tem izdelku pokazal premik v II. polletju. Precejšen u-speh smo v II. polletju dosegli tudi s sušilniki za perilo po uspeli reklami na televiziji ter z u-sklajeno akcijo v veleprodaji in ž zadostno založenostjo tega proizvoda v maloprodaji. Tako je bila prodaja presežena za 11 %, nasproti letu 1976 pa večja za 57 °/o. Uvoz je v glavnem zajemal dele za klimatizerje, kamine in oljne peči in se je vršil le s konvertibilnega področja. Stroški so bili glede na plan preseženi za 10 %. Do velike razlike med planiranimi in dejansko doseženimi variabilnimi stroški je prišlo zaradi zakonskega prenosa večjega dela variabilnih stroškov v fiksne, tako da ostane kot variabilni strošek le še namensko potrošni material in dosedanja variabilna amortizacija. V strukturi fiksnih stroškov predstavljajo fiksni stroški TOZD 73 %, stroški DSSS 15 %, fiksni stroški vzdrževanja 6 °/o in pa stroški izvozne stimulacije 6 %. Planiran ostanek za sklade je dosežen 87 %. • Doseženi finančni rezultat kaže nasproti letu 1976 bistven premik, kar je posledica boljše organizacije in usklajenega dela vseh v poslovnem procesu, je pa tudi zagotovilo, da TOZD s svojim programom lahko zagotovi vsem zaposlenim varnost in uresniči sanacijski ter razvojni program. Uspešen zaključek Delovna skupnost skupnih služb združuje pomembne funkcije za celotno delovno organizacijo, in sicer: • poslovna koordinacija, • finance, plan in računovodstvo, • skupne tehnične službe, • marketing in • vzdrževanje z energetiko. Za leto 1977 so znašali planirani' stroški delovne skupnosti skupnih služb 175.000.000 din. Poraba je znašala 180.123.080 ali 103 odstotkov nasproti planu. Te stroške so pokrivali TOZD po kriterijih za pokrivanje stroškov delovne skupnosti skupnih služb, kakor tudi usluge vzdrževanja in energetike, po samoupravnem sporazuiiiu o medsebojnih ekonomskih odnosih na osnovi združitve dela in sredstev družbene reprodukcije. Za službo vzdrževanja in energetike se vodi interni obračun poslovanja, iz katerega je razvidna dejavnost po posameznih vrstah uslug in njihova vrednost. a Le delo ustvarja dohodek TOZD posoda je naša najstarejša TOZD in mimogrede povedano znana po vseh kontinentih sveta, saj izvaža svoje proizvode v veliko število držav po vsem svetu. Tudi v tej TOZD se po podatkih zaključnega računa za leto 1977 lahko takoj spozna velik učinek prizadevanja za izpolnitev sanacijskih programov. V sklop teh prizadevanj je treba omeniti zlasti poslovni odbor, ki si je mnogo prizadeval, da je pomagal tej TOZD iz težav. Pri tem mislimo na poslovni odbor EMO. Ta je na vsaki svoji seji o-bravnaval problematiko gospodarjenja v TOZD tovarna posode. Rezultati bi bili lahko še mnogo boljši, če ne bi bilo »če« in če bi (Nadaljevanje s 3. strani) Nasproti istemu obdobju lanskega leta pa so ti stroški porasli za 28 %. Važnejša opravila, ki so bila izvršena na področju vzdrževanja, so remontna dela važnejših proizvodnih kapacitet, kakor tudi tista dela, ki jih opravlja sektor s področja investicij. Pri tem je treba, kot največje opravilo omeniti prevezavo vseh plinskih peči na novi energetski vir — mešani plin (BPZ). Z izvršitvijo te naloge je bila ustavljena proizvodnja generatorskega plina, ki se je odvijala na področju energetike. Konec leta 1977 so prenehali obratovati plinski generatorji, s čimer so se bistveno izboljšale ekološke razmere, odpadla je tudi velika skrb in manipulacija s temi napravami. Prehod na mešani plin je izvršitev dela sanacijskega programa delovne organizacije, ki se izvaja že dalj časa. Na splošnio lahko rečemo, da je stanje osnovnih sredstev na obratovalnih napravah, transportnih sredstvih, ki obratujejo v delovni organizaciji, že precej dotrajalo zaradi svoje zastarelosti, kar je seveda pogojevalo vse manj zanesljivo obratovanje. S preventivnimi ukrepi in planskimi pristopi k izvrševanju najnujnejših vzdrževalnih del s področja investicijskega vzdrževanja, smo uspeli zagotoviti proizvodne naprave v funkcionalnem stanju, tako da se je lahko odvijala redna proizvodnja brez večjih nepri-čakovnih zastojev. Pri tem je treba omeniti, da je zagotavljanje obratovalne sposobnosti proizvodnih naprav zelo težavno, ker so vzdrževalni obrati močno dislocirani, ne dovolj opremljeni in je zaradi tega koordinacija te še težavnejša. ti »če« bili spremenjeni v dejstva. Dejstvo je namreč, da če bi bila peč za kopalne kadi že v o-bratovanju, bi bil boljši poslovni rezultati, če bi bili urejeni stroji za nanašanje emajla... če ne bi bilo večjih izpadov strojnega parka, skratka teh »čejev« je mnogo in ti so tudi vplivali, da je bil plan proizvodnje za leto 1977 dosežen le 84-odstotno. Temu pri- Ob tem, da naša opremljenost za izvajanje nalog na področju vzdrževanja ni najsodobnejša, je treba poudariti, da primanjkuje ustrezne strokovne delovne sile za posamezna področja. Precej problematično je bilo pravočasno zagotavljanje reprodukcijskega materiala, kakor tudi rezervnih delov, še zlasti tistih, s katerimi se oskrbujemo iz inozemstva. Tudi projektiranje in izdelava varnostnih in drugih pomožnih naprav je vse težje izvajati, ker enostavno ni na razpolago, na posameznih področjih, zadostnega števila delavcev. V delovni skupnosti skupnih služb sta zajeti tudi industrijski prodajalni Celje in Beograd ter Počitniški dom. Prav tako je v realizaciji zajeta prodaja materiala oz. trgovskega blaga. Ker je v skupnih službah tudi vzdrževalna služba, bremeni skupne službe tudi celotna zaloga materiala za vzdrževanje in rezervni deli za celotno opremo delovne organizacije. Povprečno število zaposlenih znaša 700 ljudi. V obdobju poročanja se je na novo zaposlilo 112, odšlo 85, tako da je stanje konec leta 1977 706. Nasproti planu delovne sile za leto 1977 je to povečanje za 36 oseb ali 5 %. Izkoriščenost delovnega časa je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta skoraj enaka in predstavlja 76 % opravljenih ur, neopravljene ure znašajo 17,69 % in boleznine do in nad 30 dni pa 6,23 °/o. Opravljenih nadur je bilo 3,70 % v primerjavi s celokupnim številom ur. Povprečni osebni dohodek z u-poštevanjem regresa je znašal 5.086 din, planirani pa 4.622 din. Finančni pokazatelji poslovanja delovne skupnosti skupnih služb za leto 1977 so naslednji: merno je bil dosežen tudi plan prodaje. Poslovnim rezultatom primerni so tudi nizki osebni dohodki, kar zelo neugodno vpliva na stabilnost delovne sile ali na novo zaposlitev delavcev, ki jih je v lanskem letu močno primanjkovalo. V našem glasilu smo že mnogo pisali o delovnih pogojih na delovnih mestih, ki v TOZD tovarna posode niso zadovoljivi. Tu bi morali še marsikaj storiti, da bi se delavci pri svojem delu bolje počutili in dosegli večji delovni učinek. No, pa tudi o tej problematiki smo že pisali in objavili celo slike. Samoupravni organi v TOZD in družbenopolitične organizacije, vodstvo TOZD in tudi vodstvo EMO se bodo morali slejkoprej bolj vroče spopasti s to problematiko in jo začeti reševati sistematično v skladu s srednjeročnimi plani, ki morajo vsebovati na prvih mestih take pogoje dela na delovnih mestih, da bo delavec dosegel optimalni učinek pri delu brez ovir, ki jih je sedaj ničkoliko. Kot smo že omenili, je bilo skozi vse leto precejšnje pomanjkanje delovne sile. Kot glavni vzrok za tako stanje so nizki OD in slabi delovni pogoji na delovnih mestih, kjer iščemo novo delovno silo, saj večina novih delavcev zdrži na delu le kratek čas. Slabo smo izkoriščali razpoložljiv delovni čas. Stanje je: • boleznine do 30 dni so porasle v primerjavi z letom 1976 za 28 °/o, • ostali plačani izostanki so porasli za 5 %, • neopravljene neplačane ure so porasle kar za 71 °/o, • delovne ure pa so pri 12 % povečani delovni sili ostale enake kot v prejšnjem letu, • nadure pa so porasle za 66 odstotkov. Plan celotnega prihodka, kot rezultat vseh dejavnosti, je bil dosežen 90 %, dohodek 88 °/o, medtem ko je ostanek za sklade dosežen le 87 %. Čeprav je ta rezultat v primerjavi s prejšnjim letom lep, pa z njim ne moremo biti zadovoljni, saj po obveznostih, ki jih pokrivamo iz ostanka za sklade, nam za takojšnjo razširitev materialne osnove dela ni ostalo nič. glavnem naj bi bile večje aktivnosti na naslednjih področjih: • večja angažiranost samoupravnih organov, DS-TOZD in PO-TOZD, ki naj bi sprejemalo bolj akcijske ukrepe s konkretnimi zadolžitvami, roki in realizacijo teh budno spremljala; vsa odstopanja pa temeljito analizirala in sprejela takojšnje ustrezne ukrepe; • večja informiranost in angažiranost celotnega kolektiva prek samoupravnih delovnih skupin; • večja prizadevnost in fleksibilnost vodilnih in vodstvenih struktur, ki naj bi v kočljivih situacijah hitro in odločno ukrepali; • seznaniti celoten kolektiv o izredno slabem izkoriščenju delovnega časa ter prikazati izgube, ki jih zaradi brezvestnosti nekaterih TOZD ima. GRUPA Izvršeno Plan Izvršeno Indeks 1976 1977 1977 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Vzdrževanje 32.161 38.683 43.532 135 113 Energetika 46.700 54.347 54.838 117 101 DSSS za TOZD 104.073 81.970 90.100 87 110 Industr. prodajalna 13.786 12.000 14.672 106 122 Prodaja trg. blaga 16.034 10.578 18.297 114 173 Poč. dom Crikvenica 457 500 476 104 95 Usluge — trg 320 — 385 120 SKUPAJ: 213.531 198.078 222.300 104 112 V TOZD tovarna posode je vse preveč utesnjeno ... — Francelj, nočne nadure že že, tema pa spet taka, da še pijače ni videti. — Pusti ti pijačo, ko pa smrdi in se kadi, kot da se »kšir« žge. Uspešen zaključek Manjka jim prostora Naši orodjarji tako tisti, ki so nekoč orali orodjarsko ledino in današnji so znani kot dobri mojstri svojega poklica ne samo v Celju temveč sega njihov sloves daleč čez meje naše ožje domovine. To ni le hvala ali samohvala, temveč dejstvo, ki se ga ne da zanikati. V orodjarni (v znanju ljudi) razpolagamo torej z velikim bogastvom, ki ga bomo morali znati v bodoče bolje izkoristiti kot doslej. Orodjarji si že leta prizadevajo, da bi zgradili novo orodjarno, v kateri bi bili delovni pogoji taki, da bi dosegli vrhunec njihovega ustvarjanja. No, to se jim v bližnji prihodnosti tudi o-beta in zato si tudi sami prizadevajo. Lanskoletne izkušnje in pokazatelji zaključnega računa kažejo, da TOZD orodjarna lahko zelo solidno posluje, če dela smotrno po določenem planu in skrbno gospodari. Zlasti se mora v letošnjem letu uresničiti tako kot v drugih TOZD tudi v orodjarni plačilo po dejansko dobro in kvalitetno opravljenem delu. V letu 1977 je orodjarna poslovala po sprejetem planu in dosegla določene uspehe. Proizvodni program je dosežen 111 %. Delno je povišana zaposlenost z namenom, da že sedaj mislimo na izgradnjo nove orodjarne, ki bo zahtevala znatno povečanje delovne sile in ostalo za normalno poslovanje. Raziskava tržišča je pokazala, da smo dobro ocenili potrebe le-tega, saj smo skozi vso to obdobje bili polno zaposleni, za v bodoče pa imamo že tudi precej ponudb in že nekaj sklenjenih pogodb, tako da bomo za leto 1978 morali preveriti potrebe za EMO, šele nato pa ponuditi proste kapacitete zunanjim naročnikom. Po zadnjih podatkih imamo naročil najmanj še za I. trimesečje 1978, le-ta pa še vedno prihajajo, tako da smo prepričani, da v letu 1978 ne bomo imeli težav z naročili. Tudi v tem poročilu moramo ponovno poudariti zaradi vedno večje proizvodnje pomanjkanje proizvodnih prostorov, kar bi lahko imelo hude posledice za varnost proizvodnje. Kljub temu da bi lahko z ozirom na naročila proizvedli še več, nam to ne dopuščajo proizvodni prostori, saj smo tako utesnjeni, da je včasih problem dovoz in namestitev surovin ob samem stroju. Nujno je, da se preveri možnost razširitve orodjarne in zamenjava ključnih dotrajanih obdelovalnih strojev. Izkoriščenost delovnega časa je glede na enako obdobje lanskega leta nekoliko slabša, saj so se neopravljene ure povišale za 1,7 % in znašajo 21,9 %, prav tako so se povišale boleznine, in sicer 2,2 °/o ter znašajo do 30 dni 3,6 % in nad 30 dni 2,1 %. Povprečni osebni dohodek z u-poštevanjem regresa je znašal 5.317 din na zaposlenega. Planirani povprečni osebni dohodek za leto 1977 na zaposlenega znaša 4.883 din. V preteklem poslovnem letu smo skupno z razvojnim oddelkom in investicijskim oddelkom sestavili razvojni program, ki naj bi bil sestavni del poslovanja naše TOZD. Na podlagi raziskav in ugotovitev pri mehanski obdelavi elementov, smo uporabili nekatere izboljšave, ki so se izkazale tudi v tehnoloških postopkih za uspešne. Med letom smo skrbeli tudi za urejanje samoupravnih aktov. V ta namen smo imeli redne sestanke vodstva in DPO ter seje delavskega sveta, zbora delovnih ljudi in samoupravnih delovnih skupin. no odškodnino po stališču posvetovanja civilnih sodnikov, sodišč splošne pristojnosti v SRS priznavati odškodnino za posamezne oblike premoženjske škode v naslednjih primerih: • za fizične bolečine, kamor se štejejo tudi vse druge neugodnosti med zdravljenjem, • za strah ob nesreči in bojazen med zdravljenjem, • za skaženost, • za izgubo in zmanjšanje iz-gledov za uspeh, • za duševno trpljenje ob smrti bližnjega svojca, • za izgubo roditelja, • za duševno trpljenje zaradi telesnih poškodb bližnjega svojca. Poudariti je treba, da so stališča o priznavanju odškodnine za citirane oblike nepremoženjske škode rezultat razprave o številnih spornih vprašanjih, ki se pojavljajo v sodni praksi in pravni teoriji za priznavanje odškodnine. Dosedanja sodna praksa je zadnjih 20 let močno razširila krog pravnopriznanih nepremoženjskih škod. Ta razvoj končno dokazuje tudi zakonodaja, saj zakon o združenem delu in zakon o delovnih razmerjih širita odškodninsko odgovornost delavca proti temeljni organizaciji od odgovornosti za materialno — premoženjsko škodo tudi na odgovornost za imate-rialno — nepremoženjsko škodo. Medtem ko doslej veljavna delovno pravna zakonodaja določa, da je delavec odgovoren svoji organizaciji združenega dela samo za povzročeno ji materialno škodo, pa citirana zakona nalagata delavcu, da povrne temeljni organizaciji škodo — torej premoženjsko in nepremoženjsko. V praksi vse preveč prevladuje miselnost, da je sankcija za nepremoženjsko škodo le denarna odškodnina, denarno zadoščenje — satisfakcija. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo je samo ena od možnih oblik sankcij, satisfakcij za povzročeno ¡materialno škodo. Pri kršitvah določenih osebnostnih pravic je mogoče doseči satisf akcij o tudi z objavo sodbe ali popravkom oz. preklicom. Vendar pojmovanje, da lahko trpi nepremoženjsko škodo le fizična oseba, da se to kaže v kršitvi osebnostnih pravic in da je za nepremoženjsko škodo edina sankcija denarno zadoščenje, se zdi prežive- lo. Vprašanje zastavlja ali je pravna oseba v najširšem smislu upravičena zahtevati od povzročitelja škode tudi odškodnino za nepremoženjsko škodo, oz. natančneje, ali zaradi narave te škode pravna oseba sploh lahko trpi nepremoženjsko škodo. Ce imamo v mislih samo tisto škodo, ki zadene telesno integriteto fizične osebe, je seveda dilema odveč. Kadar pa gre za prizadetost tudi drugih interesov npr. pri zlorabi i-mena organizacije združenega dela pa je seveda podana možnost za uveljavitev nepremoženjske škode. Končno je treba imeti v mislih tudi to, da nepremoženjsko škodo ni nujno povrniti v denarju z denarnim zadoščenjem pač pa jo je mogoče povrniti tudi z drugimi oblikami sankcij, kot je objava sodbe na podlagi različnih zakonov ali pa simbolična obsodba na enoto denarja, ki je naš pravni sistem ni sprejel, čeprav ni razlogov zakaj ne, V francoskem pravu se npr. priznava odškodnina na enoto denarja. Dostikrat se namen doseže, da se oškodovancu prizna, da mu je z nepravilnim dejanjem bilo prizadejano nedopustno stanje ter je nasprotna stranka obsojena na plačilo 1 franka. V tem primeru ne gre za satisfakcijo v denarju, marveč za zadoščenje, da se prizna, da je bilo ravnanje tistega, ki je posegel v osebno sfero drugega, nepravilno. Glede vprašanja stopnje krivde in odgovornosti v sodni praksi ni problem, da se pri odmeri odškodnine za nepremp-ženjsko škodo upošteva stopnja krivde na strani povzročitelja škode oz. tistega, ki je zanjo odgovoren ne glede na to ali njegova odgovornost temelji na objektivnem ali krivdnem načelu. Po stališčih VSJ ima oškodovanec v primeru poškodovanja ali uničenja stvari pravico do povračila vse škode — premoženjsko in nepremoženjsko ne glede na stopnjo krivde povzročitelja škode. Vendar je v sodni praksi prišlo do izraza stališče, kjer ima stopnja krivde povzročitelja škode določen vpliv na višino odškodnine in sicer ob upoštevanju. Tudi naša zakonodaja pozna primere, da stopnja privde vendar le vpliva na odškodninsko odgovornost in s tem na plačilo nepremoženjske škode. Sodna praksa gre v tej smeri, da se bodo upoštevale premoženjske razmere povzročitelja škode, kar pomeni, da prisojena odškodnina zaradi slabih premoženjskih razmer povzročitelja škode ne sme izgubiti smisla odškodnine oz. denarnega zadoščenja — satisfakcije, na drugi strani pa ne sme dosojena odškodnina povzročitelja škode tako ogroziti, da bi zadelo njegovo socialno varnost. Poskusi, da bi se tudi pri pravnih osebah upoštevalo pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo njene slabe premoženjske razmere, se v sodni praksi niso uveljavili. Prevladala je sodna praksa, da se premoženjsko stanje tistega, ki odgovarja za drugemu povzročeno škodo, upošteva kot socialna kategorija samo v primerih, ko bi ta zaradi odškodnine sam prišel v socialno stisko in bi bil s tem odgovoren njegov socialni položaj. Lichtenegger Herman, pravnik Priznavanje poškodbe ponesrečencem pri delu Vprašanja reševanja pravne problematike, nepremoženjske škode in odmere nepremoženjske škode oz. odškodnine za nastale poškodbe pri delu so izrednega pomena, saj škoda, ki utegne zadeti delavca ali koga drugega, ker niso upravi j eni varnostni ukrepi, je lahko ogromna. Zlasti lahko znese osebna, tako imenovana ne-premoženjska škoda velikanske vsote, kadar je treba za to škodo plačati denarno odškodnino. Res je, da je dostikrat poškodovanec sam delno kriv, vendar teorija in praksa stojita na stališču, da odgovarja tisti, ki je zanemaril varnostni ukrep, spričo daljnosežnih posledic, ki nastanejo zaradi njegovega ravnanja ali opustive sam, ne glede na orgovornost žrtve, če je prispevek žrtve k škodi v primerjavi s prispevkom organizacije, ki je odgovorna za varnostne ukrepe, majhen. Potencialna nevarnost, ki jo pomeni obratovanje, je lahko tolikšna, da je treba manjše neprevidnosti žrtve zanemariti, ker igrajo sorazmerno majhno vlogo pri tehtanju vzro- kov, ki so pripeljali do škode. V zadnjih dveh desetletjih so vprašanja v zvezi z odškodnino za nepremoženjsko škodo dobivala zaradi vseštevilnejših nesreč pri delu in prometnih nesreč vse večji pomen. Zlasti pri nesrečah pri delu, v glavnem pa tudi pri prometnih nesrečah ne predstavlja tolikšnega problema določitev odškodnine za različne oblike materialne — nepremoženjske škode. Problematika i-materialne — nepremoženjske škode pa se začenja že pri sami teoretični opredelitvi bistva odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode. Vendar sodna praksa stoji na stališču, da je povzročitelj škode ne glede na obliko krivde (majhna malomarnost, velika malomarnost, naklep) ter ne glede na vrsto odgovornosti (objektivna ali krivdna) dolžan povrniti celotno škodo, torej premoženjsko in nepremoženjsko, med premoženjsko pa tako dejansko škodo kot izgubljeni dobiček. Med katere oblike nepremoženjske škode pa je mogoče oškodovancu priznati denar- O' V o < * a ► -. v o < k Dopisujte ** * ► < ► < v naše glasilo e Narodna žaščita O narodni zaščiti in njeni formaciji smo že pisali, vendar ne bo odveč še nekaj stavkov o nalogah, ki jih ima pri nas tako važna formacija. Večkrat namreč slišimo, da vsak ne more biti v narodni zaščiti iz tega ali onega razloga, da tisti, ki so, so premalo obveščeni in podobno. Dejstvo pa je, da se za tako važno formacijo, kot je narodna zaščita, premalo prizadevamo, da bi bila v naši delovni organizaciji dobro organizirana in učinkovita. O raznih pomanjkljivostih pri varnosti delovne organizacije smo tudi že pisali, vendar zgleda, da smo naleteli na gluha ušesa ali slepe oči, kajti nekatere fotografije, ki smo jih objavili, so ostale take kot so. Nič se ni spremenilo. »Naloge narodne zaščite opravljajo vsi delovni ljudje in občani ne glede na starost in spol, izjema so le vojaški obvezniki za čas, ko so vpoklicani na izpolnjevanje obveznosti po Zakonu o ljudski obrambi v JLA, TO ali CZ. V samoupravnih aktih tozdov in krajevnih skupnosti se lahko določijo razlogi, zaradi katerih so posamezniki oproščeni te svoje zakonske obveznosti npr. razlogi pri ženska, kot so skrb za otroke, nosečnost itd. O oprostitvi odloča, odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Nalog v narodni zaščiti ne morejo opravljati tisti, ki so bili obsojeni ali pa so v kazenskem postopku za dejanja iz 29. člena Zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, kar u-gotavlja odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.« »Delovni ljudje in občani v funkciji narodne zaščite opravljajo tiste naloge, ki so določene v načrtu. Načrt vsebuje obseg stalnega zavarovanja in preventivnega delovanja enotne narodne zaščite. Pri tem je mišljeno zlasti, katera mesta v tozdu oziroma Voliive so za nami Devetega marca smo po temeljitih, upamo si trditi tudi uspešnih političnih pripravah, izvedli volitve. Izvolili smo delegate in delegacije za zelo pomembna področja samoupravnega odločanja, na katerih je zelo prisoten in poudarjen naš osebni in skupni interes. Priprave na volitve so sovpadale z volitvami novih vodstev o-snovnih organizacij sindikata. Zanimivo je bilo spremljati odnos in aktivnost posameznih, predvsem novih predsednikov osnovnih organizacij sindikata, ker je to bila skoraj za vse prva pa še tako odgovorna politična naloga. In kako so se obnesli? Upamo si trditi, da so vsi prestali to prvo preizkušnjo in da je le-ta garant, da bodo nova vodstva uspešno nadaljevala delo svojih predhodnikov. Zato jim v imenu vseh volivcev iskreno čestitamo. Že sam podatek, da nas je 86 % od skupnega števila zaposlenih opravilo svojo samoupravljalsko in državljansko dolžnost, dovolj zgovorno potrjuje, da je visoka'naša zavest in da so priprave dobro izvršene. Primerjava s podobnimi akcijami zadnjih nekaj let nam kaže kvalitetne premike. Torej s tem našim kolektivom se le nekaj dogaja. To je nov dokaz, da kolek- tiv sprejema ideje o novi EMO, kot nekaj svojega, kot edino možno pot k dokončni stabilizaciji. Kljub tem ugotovitvam pa so le nekateri med nami, katerim hodijo na pot ne samo spremembe, katerim smo priče, temveč tudi vse ostalo, kar je vezano na našo samoupravno socialistično družbo. To so pokazali tudi pri teh volitvah. Kako drugače razumeti te »bele vrane«, ki se niso hotele udeležiti volitev in dati svoj glas sodelavcem in sotova-rišem. Težko sprejemamo nekatere trditve tudi teh posameznikov »da je reakcija na odnos kolektiva do njih«, »da na ta način izražajo svoje nezadovoljstvo« itd. Težko sprejemamo mnenja, da so le-ti povzdignili svoje »male probleme« in svoje »male interese« nad interese kolektiva. Menimo, da so v ozadju globlji razlogi! Za primer navajamo glasno izrečeno izjavo enega od »abstinentov«: »Jaz volim samo TITA krajevni skupnosti je treba varovati in katerem času ter na katerem prostoru se na območju krajevne skupnosti izvajajo preventivne naloge narodne zaščite. Delovni ljudje in občani opravljajo naloge narodne zaščite: • s stalnim opazovanjem okolice ali določenega objekta oz. določenih mest; • z opravljanjem stalne stražarske službe na določenih mestih, pri vstopih v določene prostore, zlasti skladišča razstreliv, goriva, v zaupne arhive itd.; • z nastopom enote, če je potrebno preprečiti ekscese ali možnost masovnejših ekscesov, ki bi lahko povzročili posledice, zaradi katerih bi bila nujna zunanja intervencija organov javne varnosti; • s preprečevanjem vstopa nepooblaščenim osebam v določene prostore, dostop k določenim objektom, oziroma s prisilno oddaljitvijo; • z zadrževanjem osebe, ki je zalotena pri kaznivem dejanju ali poskusu povzročitve škode, do prihoda pooblaščenih delavcev državnega organa, ki ga nemudoma o tem obvestijo; ® s pregledom osebe ali vozila, če sumijo, da prikriva ukradeni predmet ali napravo, ki bi lahko ogrozila varnost ali povzročila škodo. Če delavec oziroma občan najde pri pregledu osebe ali vozila ukradene stvari ali orožje, razstrelivo ali kakšne druge predmete ali naprave, ki bi lahko ogrožale varnost ali povzročile škodo, takšne stvari, predmete ali naprave zaseže, osebo ali voznika zadrži, zavaruje vozilo in prtlja-(Nadaljevanje na 8. strani) Veselo razpoloženje na volišču TOZD tovarna koles in nobenega drugega!« Oprosti, tovariš, toda ne verjamemo ti! Ti delegati, katerim ti nisi dal svoj glas, se bodo pojavili v skupščini SFRJ in v našem imenu glasovali tudi za tov. TITA. Zakaj navajamo primer tega »abstinenta«? Navajamo ga predvsem zato, ker smo se naveličali poslušati njega in peščico njihovih somišljenikov. Motijo nas! Motijo nas tudi zato, ker so pred nami za nas zelo pomembne naloge. Letos bomo začeli z izgradnjo objekta družbene prehrane, nove tovarne kotlov in nove orodjarne. Zastavili smo si tudi take proizvodne plane, ki zahtevajo polno angažiranost slehernega člana kolektiva. Torej nimamo več časa poslušati in prenašati posameznike, ki so »drugačni«, kot pa je štiritisoččlanski kolektiv. Samo zato omenjamo tudi vas, tovariši »abstinenti«. Na volišču v TOZD tovarna kotlov Na volišču v TOZD tovarna posode Sestanek - oblika neposrednega dogovarjanja in odločanja V prvem zapisu o »Sestanku kot obliki neposrednega dogovarjanja in odločanja«, smo govorili poleg uvodnih misli o namenu vsake diskusije in o skupini. Danes nadaljujemo z razmišljanji o skupini, na kaj moramo biti posebej pozorni pri obravnavi skupine in o vodji sestanka. Moramo biti pozorni, če v skupini ni morebiti: — občutljivcev, ki so lahko nezaupljivi, sicer pa morda izredno sposobni. Taki ljudje so plašni, bojijo se »svojega glasu«. Če bodo čutili, da jih zasmehujemo, se ne bodo več oglasili, — prepirljivcev, ki jim ni potrebno dvakrat reči, pa se bodo brez sramu sprli, — komplikatorjev, ki besedičijo več, kot je potrebno. Zraven so toliko zapleteni, da jih ne moremo razumeti, — kritikov, ki brezkompromisno cepijo »delčke dlake« in vodjo in skupino spravljajo v obup in nemoč, — diktatorjev, ki se vedejo o-blastno in z odgovori kakor z diskusijo skušajo uveljaviti svojo voljo, — hinavcev, ki s svojim vedenjem in diskusijo previdno pritrjujejo vsem in vsakomur, vendarle za »vogalom« delajo in mi- slijo drugače. Običajno organizirajo premišljene akcije s točno določenim osebnim smotrom in i-ščejo korist ter izrabljajo slabosti, — nezainteresiranih in »odsotnih« udeležencev, ki jih enostavno ničesar ne interesira. Pozornost in pravilen pristop k posameznemu članu skupine nam omogoča kvalitetno diskusijo in oblikovanje skupnih in za večino sprejemljivih odgovorov. VODJA SESTANKA Kdorkoli vodi sestanek, želi u-speti, ohraniti dostojanstvo, avtoriteto in ugled. Praksa kaže, da nekaterim to uspeva, drugim pa kljub dobri volji ne. Razlika med prvimi in drugimi je v tem, da imajo prvi uglajeno pot, določeno svojstveno tehniko vodenja sestankov, drugim pa tega manjka. V drugi skupini so vodje sestankov, ki uspevajo dobiti sklepe po nedemokratični poti, vidijo samo svoje želje, hotenja in ideje, drugih pa ne. Vse merijo po svojem kopitu, sklepajo »v imenu demokracije«, tako saj pravijo, v resnici pa »v imenu samega sebe«. Uravnovešenost in stabilnost To je kvaliteta, ki vodji sestanka tudi v najtežjih trenutkih diskusije ohranja avtoriteto, razsodnost, stabilnost in mirnost. U-ravnovešenost ocenjujemo predvsem po obnašanju pred skupino, po spremljanju in po reagiranju na pripombe diskutantov. Uravnovešenost in stabilnost bo večja: — če bo vodja sestanka vedel, kaj hoče; to pa terja pripravo za vsako točko dnevnega reda in — če bo preučil vzdušje skupine, ki se bo sestala. Vodja sestanka, ki zanemarja ti dve zahtevi, bo v bistvu nepripravljen vodil diskusijo. Zato naj se ne čudi, če doživlja presenečenja, ki bi jih lahko preprečil. Kaj povzroča neuravnovešeni in nestrpni vodja sestanka? — tiste, ki »počasi« mislijo, spravlja v zadrego, ker se ne morejo hitro izraziti, zato se izogibajo diskusiji; — občutljivcem ne daje priložnosti, da bi se postopoma vključili v diskusijo in pridobili zaupanje v svoje sposobnosti; — zadirčni diskutanti se čutijo ogrožene, ker dobivajo odgovore, ki niso pomirljivi, kooperativni; — molčečneže tak vodja se-' Stanka ne utegne prebuditi. TISTI, KI NE SPOŠTUJE LJUDI, NJIHOVIH KONSTRUKTIVNIH TODA KRITIČNIH IDEJ IN KOT VODJA DISKUSIJE NIMA RAZUMEVANJA ZA NASPROTNA STALIŠČA, NE BO USPEVAL. Znano je pravilo, da vodja diskusije mora imeti ŽIVCE NA LEDU. To vedno ni lahko. Tisti, ki »dviga« svoj glas, pa še ne ve zadostnih vzrokov, je podoben tistemu, ki objavi v časopisu napačne podatke, ki jih mora drugi dan preklicati. DIKTATORSTVO IN NASILJE NAD LJUDMI SE NIKOLI NI OBNESLO. VSI DIKTATORJI IMAJO ENO SKUPNO POMANJKLJIVOST, NE VEDO, DA JE VSAKEGA DIKTATORSTVA PREJ ALI KASNEJE KONEC. TO VELJA ZA VELIKE IN MALE DIKTATORJE, DEMOKRACIJA JE STVARNOST, TO JE ZAKON RAZVOJA. \A KUMU Sobota, 28. januarja 1978. Planinci EMO smo se zjutraj zbrali na železniški postaji v Celju, od koder smo krenili na prvi izlet v tem letu. Do določene ure se nas je zbralo ducat in pol. Kmalu po osmi uri je napovedovalec vlakov objavil, da pripelje na peron elektromotorni vlak iz Maribora za Zidani most in Ljubljano. Vstopili smo v vlak in se razporedili po kupeju. Med tem časom je vlak že odpeljal proti Laškem, Rimskim Toplicam, Zidanemu Mostu, Hrastniku in naši izstopni postaji Trbovljam. Med vožnjo se je razvil pogovor o vsem, kako smo preživeli čas med zadnjim izletom do danes. Nekateri pa so opazovali okolico skozi okno drvečega vlaka. Izraz na licu je bil žalosten ob pogledu na nekdaj še čisto Savinjo in sedaj je kot in- dustrijski kanal z neprijetnim vonjem. Pa tudi Sava ni nič čistejša od Savinje, posebno še pri Hrastniku, ko priteče v Savo potok Boben popolnoma bele barve. Po slabi uri vožnje smo izstopili v Trbovljah. Od tu smo nadaljevali peš, prečili smo železniške tire do ceste in po njej na star lesen most čez Savo, katerega je čas že precej uničil. Nedaleč od železniške postaje se že kažejo nosilni stebri novega mostu čez Savo. Nadaljevali smo po makadamski cesti, ki se je ves čas vijugasto vzpenjala do vasi Dobovec. Cesta je bila dobro plužena in na nevarnih mestih posuta s peskom, tako da so jekleni konjički, obloženi s smučmi, brez težav obvadovali cesto in se varno privozili na zaželeno mesto. Mi pa smo počasi in vztrajno nadaljevali, si ogledovali okolico in Planinska skupina na Kumu ves čas poti do vasi Dobovec nas je spremljal na levi pred leti zgrajen najvišji dimnik v Sloveniji, ki je rešil dolino pred zastrupljenim zrakom. V vasi smo srečali skupino otrok na smučeh z vaditeljem, ki jim je posredoval abecedo smučanja. Napisna tabla nas je usmerila v snežen smrekov gozd Lontovževe planine pod Kumom. Po izhodu z gozda smo zopet hodili po cesti do Smučarske koče, okoli katere je lepo urejeno smučišče s sedežnico. Na tem prostoru sta še dve počitniški hiši zasavskih delovnih organizacij za oddih delovnih ljudi. V koči smo se le za kratek čas u-stavili, toliko da smo popili čaj. Nadaljevali smo po cesti, nato zavili na desno na gozdno stezo in po njej do travnika, od koder se je že videla cerkev in nedaleč zvonik in na levi televizijski stolp. S tega mesta je bil še pogled na Cemšeniško planino, Partizanski vrh, Mrzlico, Gore, Kal, Lisco. Do vrha Kuma (1219 m) in do planinske koče ki jo upravlja PD Trbovlje, ni bilo več daleč. Vendar vreme se je nenadoma spremenilo. Megla je prekrila vrh in v megli so se pojavile posamezne snežinke, ki jih je veter lahkotno vrtinčil. Pred vstopom v dom smo si otresli zasnežene čevlje ter se posedli na klopi okoli lje ter se posedli na klopi okoli tople lončene peči in že začeli brskati po nahrbtnikih, da bi se našlo kaj za pod zbo. Upravnik koče nam je dal ključ od cerkve in zvonika. Cerkev vidno razpada, vidne so še svete podobe. V tej cerkvi so službovali prosvetitelj Primož Trubar, kasneje Simon Gregorčič v družbi z Antonom Aškercem. Zvonik smo'si tudi o-gledali — lesene stopnice vodijo k dvema velikima bronastima zvoncema. Oba spomenika cerkev in zvonik sta pod spomeniškim varstvom. planinec ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega moža in očeta BEZENŠEK AVGUSTA se toplo zahvaljujem OOS EMO za darovani venec ter godbi na pihala vaše delovne organizacije in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala, žalujoča žena Marija z otroci ZAHVALA Ob oleči izgubi moje drage mame Terezije Mastnak se iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem in sodelavkam iz zavij alnice za izkazano pozornost in izraze sožalja v dneh žalosti. Iskrena hvala sindikalni organizaciji za denarno pomoč ter sočustvovanje v dneh žalosti. Žalujoča hčerka Rezika Sumrak Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje rilMMlH 14, marca 1978 je bila konferenca sindikalne organizacije EMO. Udeleženci konference so v živahni razpravi povedali marsikaj koristnega za nadaljnje delo našega sindikata, zlasti v letu kongresov ZK. Naš aktiv ZB NOV se ob dnevu žena in ne le na ta dan spomni svojih članic in jim priredi preprosto, vendar tovariško in prisrčno srečanje. Tako je bilo tudi letos za 8. marec. NARODNA ZAŠČITA (Nadaljevanje s 6. strani) To je le nekaj nalog, ki jih o-pravljajo pripadniki narodne zaščite. O njenih nalogah bomo v bodoče še večkrat pisali. go ter takoj obvesti pristojni državni organ zaradi izročitve osebe in predmetov ter izvedbe nadaljnjega postopka. Ob opravljanju nalog imajo pravico in dolžnost ugotavljati i-stost neznanih oseb znotraj tozda ali v bližini objektov v krajevni skupnosti, ki jih varujejo. Ugotavljati istost pomeni pravico legitimiranja takšne osebe in izvajanje nadaljnjih ukrepov, če se je pri legitimiranju pokazalo, da gre za sumljivo oziroma nevarno osebo. Ljudski odpor in družbena samozaščita Zakon o družbeni samozaščiti nam nalaga nešteto nalog, ki jih bomo morali še opraviti, kajti te naloge so stalnega značaj, zato je potrebno, da nenehno preverjamo, kako se opravljajo. V ta namen imamo v TOZD odbore za družbeno samozaščito. Vendar se njihovega dela danes v mirnem času še ne čuti dovolj. Še vedno imamo primere, da se vodi po tovarni preveč tujih ljudi. Dogovorjeno je bilo, da se bodo napravile za vse zaposlene posebne osebne delovne izkaznice. Stroj je kupljen, kdaj bo pa to v praksi, nam pa še ni znano. Zakaj je to tako, bomo morda zvedeli danes. KOORDINACIJSKI ODBOR VSEH KOMISIJ TOZD ZA MRDZD - EMO CELJE razpisuje za šolsko leto 1978/79 kadrovske štipendije za šolanje na poklicnih šolah SKIMC ŠTORE ZA POKLICE: ORODJAR EEZKALEC STRUGAR INDUSTRIJSKI KOVAČ STROJNI KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR EGŠC — MARIBOR ZA POKLIC: OBRATNI ELEKTRIKAR 10 11 3 1 8 2 Prijava za štipendijo mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS, k isti mora biti predloženo šolsko spričevalo o uspešno dokončani 8-letki, zdravniško spričevalo o zdravstveni sposobnosti za izučitev enega od navedenih poklicev, izpisek iz rojstne matične knjige in kratek življenjepis. Prijave sprejema EMO CELJE, oddelek izobraževanja, Kidričeva 3/II do vključno 31. 5. 1978. ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA EMO CELJE Kar se tiče pozornosti in spoštovanja do starejših delavcev, ki so v pokoju, prav gotovo prednjači naše društvo Ljudske tehnike. Na letni občni zbor povabi vedno starejše člane in jim priredi lep sprejem, kar si tudi zaslužijo. razpisuje kadrovske štipendije za šolsko leto 1978/79 za študij oziroma šolanje na: FAKULTETAH — VISOKIH ŠOLAH Strojništvo Strojništvo Strojništvo Kemija Kemija Ekonomska Ekonomska II. stopnja I. stopnja I. stopnja II. stopnja I. stopnja II. stopnja I. stopnja tehnološka smer konstrukcijska smer konstrukcijska smer konstrukcijska smer finančno poslovna smer finančno računov, smer SREDNJE ŠOLE Tehniška šola — strojni oddelek Tehniška šola — kemijski oddelek Ekonomska šola Upravno administrativna šola Prijava za štipendijo mora biti pravilno izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS, k isti mora biti predložena fotokopija ali overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala, oziroma poročila o opravljenih izpitih. Prijave sprejema EMO CELJE, oddelek izobraževanja, Celje, Kidričeva ul. 3/II do vključno 38. 6. 1978.