15 Raziskave Otroške glasbene igre na Kosovu Trena Jordanoska Univerza Sv. Cirila in Metoda – Skopje, Makedonija trenajordanoska@t-home.mk Arnisa Rexhepi Glasbena šola – Gnjilane, Kosovo arnisa.rexhepi@gmail.com Povzetek Prispevek se ukvarja z digitalno video zbirko otroških glasbenih iger iz podeželskih in urbanih območij leta 2010 na Kosovu. S pomočjo raz- iskovalnega načina zbiranja podatkov so bile posnete glasbene igre, ki se jih otroci v prostem času igrajo v šoli, doma in na ulici. Postopek di- gitalizacije posnetega gradiva je zaokrožen z oblikovanjem kataloga s sekundarnimi podatki o posnetih igrah in informatorjih. Digitalni ka- talog gradiva vsebuje 1.281 poročil od 1.114 informatorjev. Iz skupne video zbirke je bil izbran vzorec 50 melodičnih in 50 ritmičnih iger, katere so nato melografirane, izdelan besedilni in grafični opis igre ter vneseni dodatni podrobni podatki. Celotno digitalno gradivo zbirke velikosti 156.83 GB je deponirano v arhivu BuzAr, zbirka z melogra- mi pa je bila izdana na Kosovu leta 2013. Sekundarni in terciarni podatki iz kataloga kot tudi naša neposredna spoznanja med samim snemanjem, digitalizacijo in izdelavo melograma, so uporabljeni pri analizi in obdelavi podatkov, v kateri je uporabljena opisna statistika, frekvenčna porazdelitev, kontingenčne tabele in hi-kvadrat. Ključne besede: otroške glasbene igre, digitalno arhiviranje, Kosovo Kosovo Children’s Play Songs Collection Abstract The paper presents the digital video collection of children’s play songs recorded in rural and urbal settlements in Kosovo in 2010. The data collected through exploratory method are related to the play songs children play during their leisure time in the school, at home and on the streets. The process of digitisation of the recorded material also included a catalogue with metadata about the play songs and the in- formants. The digital catalogue consists of 1,281 entries from 1,114 informants. A sample of 50 melodic and 50 rhytmic play songs was selected. The 100 items were transcribed into notation with textual and graphic descriptions of the play songs, and the additional data catalogized. The entire digital collection (156.83 GB) was deposited in the archive BuzAr, while the collection of the 100 transcriptions was published in Kosovo in 2013. The secondary and tertiary data from the catalogue, as well as our direct insight into the recording, digiti- sation and transcription process, were used during the data analysis which relied on descriptive statistics, frequency distributions, contin- gency tables and chi-square test. Key words: play songs, digital archiving, Kosovo 16 Dokumentiranje otroške glasbene igre Dokumentiranje otroške glasbene igre se začne pojavljati v 19. stoletju v okviru etno-znanstvenega gibanja, ko so številni folkloristi začeli zapisovati, analizirati in interpretirati otroške igre. V tem obdobju sta nastali dve zelo pomembni knjigi o otroški glasbeni folklori: prva je Igre in pesmi ameriških otrok (Games and Songs of American Children), ki jo napisal Willi- am Wells Newell (1839–1907), v kateri je razvrščena ena prvih zbirk otroške glasbene folklore Amerike (Newell, [1883] 1911); druga knjiga je bila izdana v dveh delih, katera se imenuje Tra- dicionalne igre iz Anglije, Škotske in Irske: z melodijami, verzi in načini igranja glede na obstoječe različice, posnete v različnih regijah Kraljestva (The traditional games of England, Scotland and Ireland: with tunes, singing rhymes and methods of playing according to the variants extant and recorded in different parts of the Kingdom) avtorice Alice Bertha Gomme (1853–1938), ki je bila napisana leta 1894 in 1898. Pred prihodom fonografa so raziskovalci beležili otroško glasbeno folkloro z opazovanjem otrok pri njihovi igri. V naj- boljšem primeru je poleg zapisovanja besedila igra bila me- lografirana oziroma označena, način igranja pa je bil opisan in prikazan na enak način kot v omenjeni izdaji Alice Berthe Gomme. Na začetku dvajsetega stoletja se s prvimi posnetki iz fonografa pojavljajo tudi prvi posnetki otroških narodnih pesmi. Na splet- ni strani Državnega arhiva ameriških otroških pesmi Karen Ellis (Karen Ellis’s National Children’s Folksong Repository) je navedena kronologija posnetkov otroških pesmi iz Amerike, ki segajo v zgodnja leta dvajsetega stoletja (http://www.edu-cy- berpg.com/NCFRD/). Prihod magnetofona je poenostavil registracijo gradiva, nje- govo nadaljnje shranjevanje, možnosti ponovnega poslušanja in obdelave. Vendar pa je pri dokumentiranju te vrste ljudske ustvarjalnosti, pri izvajanju katere se poleg glasu uporablja tudi celotno telo, bistvenega pomena možnost za snemanje z video formatom. Ta težava je bila odpravljena v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja z razvojem video tehnologije in njeno naraš- čajočo dostopnostjo. Kot primer lahko služi raziskava, katero je Kathryn Marsh izvedla na 448ih avdiovizualnih primerih otroških iger (Marsh, 1995, 2), raziskava Mary Dzansi, ki prav tako uporablja video tehnologijo za delo na terenu (Dzansi 2004: 85), raziskava Akosua Obuo Addo-e, ki uporablja digi- talno opremo in posebej razvito multimedijsko programsko opremo za analizo 52 otroških iger iz Gane (Addo, 1996, 5–6) kot tudi raziskavo Warrene Brodsky in Idit Sulkine, v kateri se uporablja digitalni fotoaparat, kamera in računalnik za sneman- je in vrednotenje otroških glasbenih iger s ploskanjem (Brod- ski, Sulkin, 2010, 6). V dobi digitalnih medijev in interneta so možnosti za shran- jevanje in skupno uporabo otroške glasbene folklore ogrom- Prispevek predstavlja raziskavo in zbirko otroških glasbenih iger, posnetih leta 2010 na Kosovu. Raziskava se je začela, bila načrtovana in izvedena pod vodstvom profesorja dr. Dimitrija Bužarovskega. Celotno digitalno gradivo te zbirke (156.83 GB) je deponirano v arhivu BuzAr, zbirka s 100 melogrami pa je bila izdana leta 2013. (Slika 1) (Rexhepi, Jordanoska, 2013). Digitalno shranjevanje in katalogizacija osnovnega gradiva je omogočila in še naprej omogoča izvedbo raznih postopkov analize in obdelave. Iz obširnega posnetega in digitaliziranega gradiva smo izbrali 100 glasbenih iger, s katerimi smo začeli naše teoretično osvajanje posebnosti otroške glasbene folklo- re. Poleg teoretične razsežnosti tako oblikovane melogramske zbirke ima le-ta tudi praktično vrednost pri nadaljnjem prena- šanju in ohranjevanju te tradicije. Pri izbiranju oziroma tvorbi vzorcev smo skrbeli za to, da je vzorec bil reprezentativen in so- razmeren s tradicijo v različnih mestih in na podeželju. V tem smislu melogrami pokrivajo širše območje od nižinskih in gor- skih vasi pa vse do malih, srednjih in velikih mest na Kosovu. Ta prispevek predstavlja del naših teoretičnih spoznanj iz ob- delave zbirke. V njegovi strukturi smo najprej izdelali pregled pomembnejših segmentov zgodovine arhiviranja otroških glasbenih iger. Sledi definicija in klasifikacija otroških glasbe- nih iger skozi prizmo glasbene vzgoje in glasbene folklore. Po- sebno poglavje je posvečeno procesu snemanja in shranjevanja video zbirke. Predstavljen je tudi proces zapisovanja igre, ki vključuje melografiranje, opis načina igranja in ilustracijo igre. Na koncu so predstavljeni rezultati in sklepi, do kateri smo pri- šli z analiziranjem vzorca 100 glasbenih iger. Slika 1: Knjiga Otroške glasbene igre na Kosovu, Arnisa Rexhepi in Trena Jordanoska, Albanološki inštitut, Priština, 2013 Otroške glasbene igre na Kosovu ne. Elizabeth Tucker, na primer, v svojem Priročniku otroške folklore (Children’s Folklore: A Handbook) napotuje na splet- no stran: http://www.edu-cyberpg.com/NCFR/NCFR2.html omenjenega Državnega arhiva ameriških otroških pesmi Ka- ren Ellis, ki obstaja od leta 1998 (Tucker, 2008, 11), kjer se na- hajajo informacije o eni najbogatejših zbirk te vrste. Leta 2011 je Britanska biblioteka (British Library) promovirala spletno stran imenovano Čas za igro: Stoletje otroških iger in pes- mi (Playtimes: A Century of Childrens Games and Rhymes). Spletna stran je interaktivna in multimedijska ter ponuja zbir- ko avdio, video, fotografskih vsebin ter ročno napisana gradiva, ki izvirajo iz obdobja od leta 1900 do 2010. Med drugim so v okviru britanskega projekta digitalizirani zvočni posnetki iz zbirke otroških iger in pesmi ene najuglednejših raziskovalk na tem področju, Ione Opie. Poleg tega spletna stran vsebuje tudi video posnetke otroških folklornih iger iz sodobne Britanije in dokumentarne filme z izjavami raziskovalcev otroške folklore. Otroška glasbena igra kot del glasbene vzgoje in glasbene folklore Otroške glasbene igre so predmet zanimanja več znanosti – etnologije, kulturne študije, psihologije, sociologije, jezikoslov- ja, pedagogike in še zlasti glasbene vzgoje in etnomuzikologije. Otroška glasbena igra je v interesu glasbene pedagogike, saj se igra šteje za osnovni in najdostopnejši postopek za delo z otroki. Po mnenju Đurkovića ‒ Pantelića se z “igrami spodbuja sposobnost, da otroci skozi gibanje izražajo glasbo, njen značaj ali izrazne elemente, glasba po pripomore k temu, da gibanja postajajo bolj harmonična in ritmično bolj izrazna” (1998, 97). Po mnenju Susan Tarnowske je pomen glasbe v otroški igri mogoče videti tudi v socialni komponenti, ki je povezana s čus- tvenim razvojem otroka: “glasba omogoča otrokom, da izraža- jo svoja čustva in se soočajo z njimi” (1999, 28). V pedagoški literaturi se glasbena igra poudarja kot posebna oblika glasbene aktivnosti, v kateri je “glasbena misel gonilo in nosilec vseh aktivnosti, ki se dogajajo v igri” in v kateri so “gibanja sredstvo za hitrejše memoriziranje in zadovoljstvo otrok preko igre in gibanja” (Đurković-Pantelić, 1998, 139). Po mnenju Tarnowske so glasbene igre sestavljene iz aktivnosti, ki otrokom omogočajo, da raziskujejo, improvizirajo in ustvarjajo zvok (Tarnowski, 1999, 27). Omenjena avtorica podaja nasled- njo delitev glasbenih iger: – funkcionalne glasbene igre – lahko vključujejo raziskovanje glasovnih, inštrumentalnih in zvočnih okolij kot tudi način, na katerega so ti zvoki ustvarjeni; – konstruktivne glasbene igre – predstavljajo nadgradnjo funkcionalnih iger, pri čemer zvočno raziskovanje začenja osmišljati glasbeno strukturo z opredeljevanjem ritmičnih, melodičnih, agogičnih, dinamičnih in tonsko obarvanih obrazcev; – dramske glasbene igre – lahko vključujejo pesmi ali inštru- mente kot del glasbene ali zunajglasbene igre (ibid., 1999, 27–8). Leta 1980 sta na Kosovu Seniha Spahiu in Sevime Gjinali izdala učbenik Naše veselje, Pesmi, igre, ritmične in melodične skladbe, ki se še vedno uporablja kot učbenik glasbene vzgoje predšol- skih otrok, uporablja pa se tudi na nižjih ravneh specializirane glasbene vzgoje, še posebej pri poučevanju glasbene teorije in klavirja (Spahiu, Gjinali, 1980). Delo vsebuje več otroških na- rodnih melodij, ki so otrokom že poznane, ko začnejo obisko- vati prve učne ure glasbene teorije in klavirja. Nekatere od teh iger so se pojavile v naši zbirki: “Vajzat kajzat” , “Roza, Rozina” , “Shoqe eja të kërcejm” , “Më ka humb një motër” , “Sillem rro- tull kopshtit” , “Po nget lepri” in “Gu, gu” . Velik prispevek temu področju daje Xhevat Ismaili in njegovo delo Glasbene igre (Lojëra muzikore, 2009), ki je namenjen predšolskim in zgo- dnje-šolskim otrokom. P oleg glasbenih iger , katere se otroci igrajo v okviru vzgojno-izob- raževalnega procesa, obstajajo glasbene igre, katere se otroci igrajo v prostem času. Po navadi se šteje, da so le-te del folklo- re, ker vsebujejo bistvene značilnosti folklore: kolektivni avtor, odprtost dela oziroma njegov obstoj v številnih različicah, ki so predmet stalnega spreminjanja. Seveda pa s prihodom zapisov različnih oblik: besedilo, notni, avdio in video zapis, nastaja fik- siranje ravnanja, kar se enako nanaša tudi na naš primer. Po drugi strani pa so otroške igre za razliko od folklore od- raslih, katerih regionalne značilnosti pogosto spremljajo tudi etnične, verske, mestne, podeželske, socialne in druge poseb- nosti, otroška glasbena folklore oziroma imajo otroške igre precej višjo raven univerzalnosti, kar jim daje obliko posebne kategorije. Kljub temu pa tukaj ne bomo podrobneje razlagali tega vprašanja, ki zahteva celovit meta teoretični pristop, v na- daljevanju pa bomo še naprej uporabljali izraza otroške glasbe- ne igre in otroška glasbena folklora kot sinonima. Etnomuzikolog Constantin Brăiloiu (1893–1958) pa za pisanje besedil o otroških glasbenih igrah uporablja izraz otroški ritmi (“Le Rhythme Enfantin” , 1956): ... otroški ritmi se vedno pojavljajo z besedami kot posredniki. Na prvi pogled so le-ti torej vokalni ritmi. Vendar pa ne rabi- jo vključevati glasbe. Obstajajo ločeno od vseh melodij, tudi kadar se prilagajajo z neko melodijo, pri čemer so to lahko zelo arhaični melodični elementi ali odlomki šaljivih pesmi in sodobnih besednih zvez, ki si jih je enostavno zapomniti in katere so otroci povsem slučajno slišali in na katere vsiljuje- jo svojo intonacijo. Otroci po navadi recitirajo na en ton ali preprosto skandirajo na metričnih stopnjah, medtem ko izgo- varjajo besede. Ne glede na to, ali otroci pojejo ali skandirajo, ritem njihove izgovorjave ostaja enak in zaradi tega se melo- dije popolnoma izključujejo (Brăiloiu, 1984, 206–7). 17 Raziskave 18 Po mnenju Brăiloiu-ja “besede, preko katerih se manifestirajo otroški ritmi... sestavljajo organizirana zaporedja, ki se rimajo na različne načine, z drugimi besedami: verze” (1984, 207). ... [Z]načilnosti otroških ritmov so tako očitne, da jih takoj prepoznamo... Poleg tega so le-te v naši zahodnoevropski pod- zavesti kot ostanek tisočletne dediščine: morda nikoli ne bodo mogli skomponirati najmanjšo melodično frazo v priljublje- nem slogu, vendar ne bomo naredili napake, če bomo morali improvizirati natančno obdobje otroškega ritma (Brailoiu, 1984, 207). Brăiloiu navaja 5 načel za izdelavo otroških ritmov: trajanje, stili, ki so pravzaprav povezani dva na dva, tvorijo serije s spre- menljivo dolžino, zaradi česar je njihov ritem binarni; vsaka serija se začne s tezo; merilne težave in dolžina serije; povezo- vanje heterohronosti i heteromorfnosti; možnosti predsodkov (ibid., 209). Izčrpna analiza tonskih zaporedij (prevladujoče heptatonična zaporedja dobimo s pomočjo shematske organizacije not v vsaki pesmi); obseg (do oktave); melodije (pesmi so v struk- turi melodične, vendar ne harmonične, konture melodije pa oblikujejo tone opredeljene višine in govornih tonov; njihova značilnost so tudi, da so sestavljeni iz kratkih stavkov, z drsečih not, kot neke vrste intonacija); ritmične organizacije (binarne, ternarne in hemiole, ki lahko postanejo zelo zapletene zaradi usklajevanja z gibi); odnos ritem in besedilo (problem poudar- janja in ponavljanja); oblika (veliko različic in ponovitev in v marsičem odvisno od izvajanja); izvajanja in socialni pomen otroških iger iz Gane podaja Akosua Abuo Addo (Addo, 1996). Tijana Jakovljević našteva 11 značilnosti, katere otroške kolek- tivne igre določajo kot obliko folklorne komunikacije in katere se lahko uporabljajo tudi za predmet našega zanimanja: anonim- nost avtorjev, neposredna komunikacija, ustno komunicira- nje, medsebojnost komunikacije, neformalna distribucija, per- formativnost, javnost, kolektivnost, rekreativnost, variabilnost in tradicionalnost (2009, 34–5). V albanski folklorni književnosti obstajajo pesmi in igre za otroke od zgodnjih zbiralcev pa tudi različnih zbirk in antalo- gij iz kasnejših obdobij. Pomemben prispevek na tem področju je dal Halil Kajtazi, ki je leta 1967 objavil malo zbirko, imeno- vano Xingli-Mingli: pesmi in narodne otroške igre (Xingli-Min- gli: kangë dhe lojna popullore fëmijsh). Leta 2008 je folklorni ansambel Bajram Curri objavil knjigo Igre (Lojëra), ki poleg drugega vključuje igre za otroke (loja kile, symshelëza, lojra të imitimit) (Kadriu et al., 2008, 185–8). Pri preučevanju in zbiranju glasbene folklore s področja Ka- radak, kateri je bil izveden pred to raziskavo, smo arhivirali 10 otroških iger iz te regije, od katerih se jih je 9 pojavilo tudi v video zbirki: “Trendafili fleta fleta”, “Unë jam Jako”, “Përr tik tik pulat e mija” , “Çfarë po bon moj Andralina?” , “Shiri o shiri” , “Nën tavolinë”, “Majmuni maj”, “Son makaron” in “Sementa” (Rexhepi, 2010, 37, 46–7). Predmet raziskave Deset otroških glasbenih iger, katere smo snemali in arhivirali na področju Karadaka, kot tudi spoznanja o arhiviranju otroš- kih glasbenih iger v svetu, so predstavljali spodbudo za večji projekt o otroških glasbenih igrah na celotnem ozemlju Koso- va. Potreba po ohranjanju in raziskovanju otroških glasbenih iger v njihovi izvorni obliki snemanja in katalogizacije v digi- talni obliki je pripeljala do opredelitve predmeta naše raziska- ve, ki vključuje 4 segmente: 1) otroške glasbene igre, ki so izključno povezane z igrami, ka- tere otroci igrajo v živo, posamično ali skupaj, v interakciji z vrstniki, brez uporabe rekvizitov in igrač, kot del aktivnosti v prostem času v okviru vzgojno-izobraževalnih institucij (predšolskih in šolskih) ter v svojem prostem času doma (v domovih, na dvoriščih) ter zunaj (v parkih, na igriščih, na ulici). Pomembno je še enkrat poudariti, da je govora o glas- benih igrah oziroma vseh igrah, ki vsebujejo glasbena ele- menta ritem in melodijo. Ta segment vključuje tudi starost informatorjev. To so otroci stari od 4. do 15. let. Kot bomo videli kasneje, video zbirka vsebuje več kot 1.000 informa- torjev, od katerih jih je 332 vključenih v ta prispevek; 2) področje, v katerem so igre snemane – mesta in vasi glavnih regij Kosova. Kosovo je balkanski regija, ki je posebej zani- miva za preučevanje glasbene tradicije otrok zaradi neneh- nih interakcij med etničnimi skupinami; 3) časovno obdobje, v katerem je raziskava bila izvedena – leto 2010; 4) izdelava video zbirke otroških glasbenih iger, kar vključuje snemanje v SD video formatu z avdio zvokom 48 kHz in ka- talogizacijo posnetega gradiva v skladu s standardi za izde- lavo digitalnih katalogov zbirke glasbene kulturne dediščine arhiva BuzAr. Snemanje in shranjevanje Postopek snemanja video zbirke je potekal v treh fazah: pri- prava, pridobitev dovoljenja za snemanje in snemanje. V pri- pravljalni fazi smo zato, da bi pridobili dovoljenje za sneman- je, najprej stopili v kontakt z učnim in strokovnim osebjem v šolah in vrtcih ter s starši (izdana knjiga vsebuje seznam šol, predšolskih skupin in družin informatorjev) ter jih seznanili s predmetom in pomenom raziskave ter tudi s tem, da se bo gradivo uporabljajo izključno za znanstvene namene. Ko smo pridobili soglasje, smo se lotili snemanja in vzporednega zbiran- ja sekundarnih podatkov o glasbenih igrah in informatorjih. Metoda zbiranja primarnih podatkov je bila raziskovalna, Otroške glasbene igre na Kosovu oziroma smo informatorjem podali zahtevo za izvajanje glas- benih iger (Bužarovski, 2000, 10). Zbirka je bila snemana v obdobju od 2. oktobra do 9. novem- bra leta 2010. Zajeli smo mesta in vasi vseh regij na Kosovu: Đakovica (Gjakovё) Gnjilane (Gjilan), Kosovska Mitrovica (Mitrovicё), Peč (Pejё), Priština (Prishtinë), Prizren (Prizren) in Uroševac (Ferizaj). Naselja so razdeljena v 5 kategorij: 1) nižinske vasi: Koretin (Koretin), Požarane (Pozharan), Doberćan (Miresh/Dobёrqan), Lužan (Lluzhan), Kabaš (Kabash), Zrze (Xёrxё), Velika Kruša (Krush е Madhe), Sa- dovina (Sadovinё), Raušić (Raushiq), Zahać (Zahaq), Žegrs (Zhegёr), Sojevo (Sojevё), Brekovac (Brekocë); 2) gorske vasi: Mramor (Mramur), Busovata (Busavatё), Stari Kačanik (Kaqaniku in Vjetёr), Graštica (Grashticё), Šurlan (Shurdhan), Janjevo (Janjevё), Lapušnik (Llapushnik); 3) majhna mesta: Lipljan (Lipjan), Novo Brdo (Novobёrdё), Vitina (Vitia), Kosovska Kamenica (Dardanë/Kamenicë), Žur (Zhur), Štimlje (Shtime), Elez Han/Đeneral Janković (Hani in Elezit), Kačanik (Kaqanik); 4) srednje velika mesta: Orahovac (Orahovac), Suha Reka (Suharekё), Vučitrn (Vushtrri), Podujevo (Podujevё); 5) velika mesta: Priština (Prishtinё), Peć (Pejё) Gnjilane (Gji- lan), Uroševac (Ferizaj), Prizren (Prizren), Kosovska Mitro- vica (Mitrovicё), Đakovica (Gjakovё). V teh naseljih so pretežno posneti informatorji albanske narod- nosti. Poleg tega so posneti tudi: Bosanci iz gorske vasi Reča- ne (Reqan); Turki iz nižinske vasi Mamuša (Mamushë); Srbi iz nižinske vasi Šilovo (Shillovë); Hrvati in Romi iz gorske vasi Janjevo (Janjevë); Romi muslimani iz nižinske vasi Brekovac (Brekocë); Srbi in Romi, pravoslavni kristjani iz malega mesta Kosovska Kamenica (Dardanë/Kamenicë). Gradivo je bilo posneto s kamero Sony HDR-FX1 v DV for- matu, z avdio zvokom s 48 kHz in 16-bitno ločljivost. Posneli smo 14 MiniDV kaset. Pri snemanju smo skrbeli za raven iz- postavljenosti, raven avdio signala in kompozicije kadra, da bi zajeli celotno skupino in celotno telo informatorja. Za večino del so bili uporabljeni statični kadri, široki načrti, kadri s skupi- nami, gradivo pa je bilo posneto iz človeške perspektive. Poleg snemanja igre smo posneli tudi okolje, v katerem poteka igra ter intervju z informatorji. Snemalci zbirke so Arnisa Redžepi, Fadbard Limani (Fatbardh Limani) in Gzim Brestovci (Gëzim Brestovci). Video zbirka je shranjena v 3 izvodih. Prvi izvod je izdelan z uporabo računalnika Macintosh G5 in programsko opremo Final Cut. Zbirka se hrani v QuickTime Movie formatu nasled- njih značilnosti video posnetka: dimenzije 720 x 576 pikslov, DV–PAL; in avdio: stereo, frekvenca vzorčenja 48 kHz ter 16-bitna ločljivost. Video zbirka je bila razdeljena na 14 .mov datotek, ki ustrezajo številu DV kaset. Komentarji so evidentirani v obliki K1, K2 itd. Zbirka obsega 156.83 GB s skupnim trajanjem v obsegu 12 ur, 20 minut in 7 sekund. Drugi, delovni izvod, je bil izdelan v stisnjenem formatu MPEG-1 z avdio zvokom 48 kHz in 16-bit- no ločljivostjo. Dimenzije video posnetka so 352 x 240 pikslov. Tretji izvod zbirke obsega 14 DVD-jev. Izvorni posnetki ter drugi in tretji izvod se hranijo v osebnem arhivu Arnise Redže- pi, prvi izvod pa je del BuzAr arhiva. Metodologija obdelave Nadaljnje delo na zbirki je potekalo v skladu s standardnim postopkom za arhiviranje glasbene dediščine. Gradivo je bilo pregledano in vneseno v digitalni katalog glasbenega gradiva in informatorjev. Digitalni katalog gradiva vsebuje 1.281 po- ročil od vsega skupaj 1.114 informatorjev. Glede na velikost posnetega in katalogiziranega gradiva smo se v nadaljnjem po- stopku obdelave odločili izdelati vzorec. Izbira vzorcev med 50 melodičnimi in 50 ritmičnimi igrami je bila narejena v skladu z merili reprezentativnosti in naključnosti oziroma smo po- skrbeli za zastopanost iger iz različnih mest oziroma različnih kategorij mest in vasi; samo informatorji albanske narodnosti različnih starosti in različnega spola; in zastopanosti iger z raz- ličnim številom udeležencev. Za delo na terenu smo uporabili vprašalnike, katere je med izvajanjem intervjujev z informatorji izpolnjevala Arnisa Red- žepi. Ti vprašalniki so bili vneseni v ustrezni digitalni katalog. Polja katalogov so bila definirana v skladu z našimi potrebami. Katalogi so bili izdelani v Microsoft Excelu, nadaljnja analiza pa je bila izdelana v StatView programu, uporabili pa smo na- slednje tehnike: opisna statistika (srednja vrednost, standardni odklon, modus, najmanjša in največja vrednost, obseg); fre- kvenčne porazdelitve (s tabelarnim prikazom in histogrami); kontingenčne tabele in izračunavanje hi-kvadrata. Melografiranje in ilustriranje Sto izbranih iger smo melografirali, prav tako smo opisali na- čin igranja. Poleg tega so bile narejene ilustracije, ki prikazujejo položaj roke, noge ali celotnega telesa v odvisnosti od tega, kar je vključeno v igro. V nadaljevanju bomo posamično prikazali določene posebnosti snemanja. 19 Raziskave 20 Melografiranje je pripravil in izdelal Gzim Brestovci v progra- mu Sibelius 4, ilustracije (vektorske slike) pa v Adobe Illustra- tor CS5a. Melogrami so opremljeni z eno ali več fotografijami (kot posamična slika) iz igre s posebnim položajem informa- torja, hkrati prikazujejo tudi okolje oziroma prostor, v katerem je narejen posnetek. Slika 2 predstavlja primer, kako izgledajo dodatni podatki in končni melogram. Sledijo primeri ilustracij: Sestav izvedbe Ritmična igra št. 61 “Elelena perpelena” Ritmic ˇno ploskanje Ritmična igra št. 71 “Koka Kola” Ritmična igra št. 83 “ A mani njolla” Poskakovanje Melodična igra št. 1 “Pokcen zogu” Gibi razlic ˇnih skupin Ritmična igra št. 93 “Du du deci” Govorno petje Melodična igra št. 39 “Ori gresa” Ritmična igra št. 53 “ Ananasi” Dva dela (vprašanje in odgovor) Melodična igra št. 7 “Çfarë po bon moj Andra lina” Ritmična igra št. 87 “Përr tik tik pulat e mija” Vec ˇ variant pri ponavljanju Melodična igra št. 21 “Erdhi shoqja” Glisando Melodična igra št. 49 “Po t’ qon Lala” Ritmična igra št. 97 “Tom in Хheri” Otroške glasbene igre na Kosovu   Koretin - Kamenicë q = 60 PO KCEN ZOGU Lojë melodike nr. 1  Po kcen Xhiroi dhe transkriptoi: Arnisa Rexhepi Informatorë (mosha): Grupi (9) Më: 5.10.2010 Vendi i xhirimit: në klasë. zo gu - rreth simile     e rreth i Mënyra e të luajturit: Vajzat formojnë një rreth duke u kapur dorë për dore dhe fillojnë të këndojnë këngën. Një djalë qëndron në mes dhe kërcen me një këmbë nga njëra vajzë tek tjetra. Po kcen zogu rreth e rreth i thotë fluturës krahëlehtë hop një hop dy radhën e ke ti. Në vargun e fundit të këngës djali ndalon dhe e ndërron vendin me vajzën të cilës i bie rrokja e fundit. Vajza e vazhdon lojën në të njëjtën mënyrë.     thotë Numri i fëmijëve: flut rës - kra     hë - letë - 11 1 hop      nji  hop  dy  ra dhën - e ke ti.           q = 100 ENGELE BENGELE Brekoc - Gjakovë           Lojë ritmike nr. 65 En   ge - le - ben     ge - le - shap     shap   shap    o re - di se - rap       se  - dri dhe - mo re - dap       se  - vjen simile  tak  si  - sti  - 6 ko Xhiroi dhe transkriptoi: Arnisa Rexhepi Informatorë (mosha): Grupi (10/11) Më: 13.10.2010 Vendi i xhirimit: në klasë. Mënyra e të luajturit: Vajzat formojnë një rreth duke u kapur dorë për dore dhe fillojnë të rrotullohen në kahun e kundërt të akrepave të orës. Në -shap, shap, shap- ndalojnë dhe tokin duart. Në rreshtin e dytë, fillimisht ngrenë njërën këmbë pastaj këmbën tjetër deri në gjunjë dhe përshkojnë trupin me duar lartë. Në rreshtin e tretë dhe katërt vendosin njërën dorë në bel dhe bëjnë lëvizje me gishtin tregues. Njëkohësisht, ato bëjnë edhe lëvizje me ijët. Në rreshtin e pestë vendosin të dy duart në bel, pastaj qëndrojnë si ushtarë. Në rreshtin e gjashtë trokasin në mënyrë diagonale me pëllëmbë në supe. Në rreshtin e fundit fillimisht ngrenë lart njërin krah, pastaj krahun tjetër. Tokin duart mes tyre, më pas rrotullohen dhe tokin duart edhe një herë mes tyre. Engele bengele shap shap shap (x2) ore diserapse (x2) dridhe more dapse (x2) vjen taksisti komunisti moda stop a a argeta p p pashteta argeta pashteta tungjatjeta.  mu  - ni  - sti  - mo da -    stop    a a ar ge    - ta -p   p pash te    - ta - ar   ge - ta - pash    te Numri i fëmijëve: - ta - tun    gja -    tje 7 - ta. -      21 Raziskave Slika 2: KonËni izgled melodijskega in ritmiËnega melograma in dodatnih podatkov: 1. Naslov igre; 2. Število in vrsta igre v katalogu; 3. Mesto; 4. Metronomska oznaka; 5. Notni sistem za glasove; 6. Podpisano besedilo igre; 7. Ilustracija pozicij in gibov; 8. Število otrok; 9. Spol; 10. NaËin igranja s celotnim besedilom igre; 11. Kader specifiËnega položaja igre; 12. Splošni podatki o snemanju in melografiranju. Rezultati raziskave Značilnosti otroške glasbene igre predstavljamo v povzeti obli- ki z izbranimi porazdelitvami rezultatov digitalnih katalogov. Predstavitev rezultatov je organizirana po vrstnem redu polj v katalogu. Skupno trajanje 100 otroških glasbenih iger iz našega vzor- ca znaša 57 minut in 27 sekund, s povprečjem 34 sekund in standardnim odklonom 30 sekund. Modus znaša 15 sekund. Najdaljša igra je melodična in traja 3 minute ter 52 sekund, naj- krajša pa je ritmična in traja samo 5 sekund (št. 91). Ritmična igra št. 91 “Pula virusi” V polju za naslov igre so se pojavile igre z istimi naslovi, ven- dar preostale komponente iger niso bile enake. Na primer, “Trendafili fleta fleta” št. 31 in 98; “Bum qike qike qak” št. 46 in 55; “Përr tik tik pulat e mija” št. 4 in 87 poleg razlike v na- činu igranja in besedilu pripadajo tudi različnim vrstam igre: ena je melodična, druga pa ritmična. Večino glasbenih iger oziroma 49 od 100 iger izvajata 2 infor- matorja, zatem sledijo igre s 4, 3 in 7 informatorji; večino glas- benih iger izvajajo skupine stare 10 in 11 let, zatem pa sledijo igre, katere so odigrali devetletniki in desetletniki. V večini primerov se igre igrajo samo dekleta (64), sledijo me- šane skupine (20) in na koncu so igre, katere se igrajo samo dečki (16; Tabela 1). Koeficient hi-kvadrat (χ = 16.45) s sto- pnjo verjetnosti p = .0003 je pokazal, da obstaja povezava med spolom in vrsto igre. Post hoc analiza je pokazala, da obstaja večja verjetnost, (p < .05) da deklice izvajajo melodične igre, dečki pa ritmične igre. 22 Spol Vrsta igre Deklice Decˇ ki Mešane skupine Skupaj Melodične 40 1 9 50 Ritmične 24 15 11 50 Skupaj 64 16 20 100 Tabela 1 | KontingenËna tabela: vrsta igre in spol Skoraj 3/4 iger dečkov so naučene skozi druženje z vrstniki in starejšimi prijatelji (73), družina pa se kot dejavnik v igrah po- javlja v 25 primerih (Tabela 2). Naucˇ ena od Število glasbenih iger Prijateljev 73 Prijateljev in družine 2 Sami so si jo izmislili (št. 40) 1 Družine 23 Vzgojiteljev 1 Skupaj 100 Tabela 2 | FrekvenËna porazdelitev: nauËena od Melodična igra št. 40 “Bllu en dren” Razdelitev iger glede na mesta in vasi je bila 52 za mesta in 48 za vasi. Glede na našo kategorizacijo večina iger izhaja iz ni- žinskih vasi (30), najmanjše število le-teh pa iz srednje velikih mest (11). Največje število iger je bilo posnetih v mestecu Žur (8) in večjem mestu Gnjilane (7). Največje število iger je bilo posnetih v šolah (88), od katerih jih je 66 potekalo v učilnicah in 21 na šolskem dvorišču. Glede na razdelitev v prostoru prevladujejo igre, v katerih otroci stojijo obrnjeni drug proti drugemu ali pa so razporejeni v krog (Tabela 3). Razdelitev v prostoru Število glasbenih iger Krožna 45 En otrok nasproti drugega 50 Sprehajanje 2 Razporeditev v ravni črti 2 Polkrog 1 Skupaj 100 Tabela 3 | FrekvenËna razporeditev: razdelitev v prostoru V porazdelitvi rezultatov polja elementi igre se je pojavilo 72 kombinacij, od katerih ima 20 ritmičnih iger samo en element – štetje z roko, pestjo ali prsti. Prav tako se pojavljajo 3 igre (melodične “Son makaron” , “Em pom pi” , in ritmična igra “Eni meni duda meni”) s kombinacijo elementov: ploskanje in drža- nje za roke v krogu. V 63 igrah se pojavlja govorno petje (Tabela 4), izračunani ko- eficient hi-kvadrat (χ = 5.191, p = .02) pa je pokazal, da obstaja večja verjetnost (p < .05), da se govorno petje pojavi pri me- lodični igri. To je najverjetneje posledica dojemanja višine in razvoja pevskega glasu v teh starostnih skupinah, vsekakor pa so potrebne dodatne raziskave za namene preverjanja te pred- postavke. Govorno petje Vrsta igre Brez Z Skupaj Melodične 13 37 50 Ritmične 24 26 50 Skupaj 37 63 100 Tabela 4 | KontingenËna tabela: vrsta igre in govorno petje V polju z vsebino smo dobili 21 raven, z modusom 15 iger, ki so imele t.i. nesmiselno - giberiš (nesmiselne besede) vsebino, čemur so sledile igre, katerih vsebine predstavljajo živali (6), igre in prijateljstvo (6), igre in nesmiselne besede-giberiš (5), igre in hrana ter igre in pop ikone (po 4). V porazdelitvi jezika se pojavlja 17 kategorij in kombinacij 7 različnih jezikov, vključno z giberišem-nesmiselnimi beseda- mi. Več kot polovica glasbenih iger poteka v albanskem jeziku (56), v 13 igrah pa se srečujemo s kombinacijo albanskega je- zika in nesmiselnih besed (giberiš). Kot primer navajamo me- lodično igro št. 47 Majledina, kjer se prepleta jezik nesmiselnih besed (giberiš) in angleški jezik ter ritmično igro št. 86 “Okush bokush” , v kateri se prepletajo jezik nesmiselnih besed (giberiš), albanski in srbski jezik. Melodična igra št. 47 “Majledina” Majledin okshen bejbi, okshen bejbi shiva shiva bum, bum, bum (x2) Çarli Çaplin (x2) aj llov ju. Ritmična igra št. 86 “Okush bokush” Okush bokush për na kokësh nesi jaja pita kaja koliko ti treba tebe jaja? Otroške glasbene igre na Kosovu Porazdelitev rezultata polja takt izpostavlja binarnost (ne ob- staja igra, ki v celoti poteka v ternarnem taktu), z 80 glasbenih iger v 4/4 taktu in 5 v 2/4. V 13 primerih se pojavljava spre- memba takta (na primer št. 82), obstaja ena igra v 6/4 taktu (št. 28) in ena igra brez takta. V polju tonski niz obstaja 43 ravni (iz 50 melodičnih iger). Mo- dus za število tonov je 4. Ambitusi c 4 -a 4 ; cis4-fis 4 ; in d 4 -a 4 se pojavljajo pri 4 igrah. Celotni ambitus melodičnih iger, od najnižjega do najvišjega tona, ki ga izvajajo otroci je g 3 – des 5 . Najpogosteje se pojavlja 23 Raziskave ambitus čiste kvarte (15), sledi pa ambitus velike sekste (10). Najmanjši ambitus je velika sekunda (1), največji pa mala sep- tima (3). V porazdelitvi rezultatov polja dominanta–finalis se pojavlja 35 ravni, od katerih je pri 5 igrah odnos g-c, pri 3 igrah pa odnosi: b-g; e-cis; e-d; in g-e. Pri 4 igrah lahko opazimo spremembo tonalnega centra (na primer št. 48, katero je izvedel nadarjen otrok v natančni intonaciji). Opozoriti je treba, da so bile igre melografirane brez popravkov napak v intonacijah oziroma tako, kakor so prepevali otroci (na primer št. 24). Ritmična igra št. 82 “Njo dy tre” Melodična igra št. 28 “Eron bo” Melodična igra št. 48 “Em pom pi” Melodična igra št. 24 “Rello rello” 24 Otroške glasbene igre v našem vzorcu najpogosteje vključujejo 8 taktov, sledijo pa jim igre s 6 in 4 takti. Digitalni katalog informatorjev vsebuje 332 informatorjev, od katerih jih je 76.5% deklic in 23.5% dečkov. Najmlajši infor- mator je rojen 7. avgusta leta 2005, najstarejši pa 26. januarja leta 1995. Modus se nahaja pri informatorjih, rojenih leta 2000. Večina informatorjev je rojenih v Gnjilanu, Prištini in Peči, v katalogu pa se pojavljajo tudi informatorji, rojeni v drugih dr- žavah (Hrvaška, Albanija, Črna Gora, Makedonija, Velika Bri- tanija, Švica in Nemčija). Glede na kraj odraščanja, kraj predhodnega bivanja in kraj trenutnega bivanja izpostavljamo Gnjilane z 8.7% anketiran- ci, sledi Stari Kačanik s 5.7%, Žur s 5.4% in Požarane s 4.7% anketirancev. Verska pripadnost prikazuje porazdelitev s 325 muslimani in 7 katoličani. Po narodnosti je 330 anketirancev kosovskih Albancev, preostala dva anketiranca pa sta turškega oziroma romskega porekla. V skladu z navedenim je podob- na tudi porazdelitev maternega jezika: albanski jezik pri 330 anketirancih in turški oziroma romski pri ostalima dvema an- ketirancema. Porazdelitev polja izobraževanje vsebuje: 255 anketirancev, ki so učenci osnovnih šol, 65 učencev srednjih šol in 12 informa- torjev iz predšolske skupine. Največje število informatorjev so otroci iz četrtih (33%) in petih razredov (26%). Na koncu smo prišli do ugotovitve, da ima projekt Otroške glasbene igre na Kosovu poseben pomen in vrednost, zaradi tega ker je to: – prva video zbirka z otroško glasbeno folkloro iz Kosova; – vsebuje obsežno količino posnetega in digitaliziranega gra- diva; – zbrana je bogata zbirka glasbenih iger v njihovi izvirni obli- ki; – kaže na to, da se ljudska tradicija otroških iger nadaljuje tudi v današnjem digitalnem okolju. Otroške glasbene igre na Kosovu Viri in literatura: 1. Addo, A. O. (1996). A Multimedia Analysis of Selected Ghanaian Children’s Play Songs. Bulletin of the Council for Research in Music Education, no. 129, pp. 1–28. 2. Brăiloiu, C. (1984). Children’s rhythm. Problems of ethno- musicology. Cambridge University Press, pp. 206–38. 3. Brodsky, W ., Sulkin, I. (2010). Handclapping songs: a spon- taneous platform for child development among 5–10-year- old children. Early Child Development and Care, pp. 1–26. 4. Bužarovski, D. (2000). Osnovi na digitalnoto arhiviranje na zvukot. Skopje: IRAM. 5. Dzansi, M. (2004). Playground Music Pedagogy Of Gha- naian Children. Research Studies in Music Education, no. 22: 83–92. 6. Đurković-Pantelić, M. (1998). Metodika muzičkog vaspi- tanja dece predškolskog uzrasta. Šabac: Viša škola za obra- zovanje vaspitača u Šapcu/Art studio Šabac. 7. Gomme, A. B. (1894/1898). The traditional games of Eng- land, Scotland and Ireland: with tunes, singing rhymes and methods of playing according to the variants extant and recorded in different parts of the Kingdom, Vol.1, Vol.2. London: David Nutt, 270–72 Strand. 8. Ismaili, Xh. (2009). Lojëra muzikore. Prishtinë: Shkëndija. 9. Jakovljević, T. (2009). Dečje igre kao model folklorne ko- munikacije. Etnološka istraživanja 14, str. 31–50. Zagreb: Etnografski muzej. 10. Kadriu, F. Z., Aliu, H., Prustemi, Sh., Jetishi, A., Jashari, R. (2008). Lojëra, Ansambli i muzikës autoktone “Bajram Curri” 1970–2007. Shurdhan. 11. Kajtazi, H. (1967). Xingli-Mingli: kangë dhe lojna popul- lore fëmijsh. Prishtinë: Pioneri. 12. Marsh, K. (1995). Children's Singing Games: Composition in the Playground?. Research Studies in Music Education, no. 4, pp. 2–11. 13. Newell, W . W . ([1883] 1911). Games and Songs of Ameri- can Children. New Y ork/London: Harper & Brothers Pub- lishers. 14. Rexhepi, A. (2010). Video kolekcija za muzičkata tradicija vo planinskiot predel od oblasta Karadak. Trud za prva go- dina na magisterski studii, Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“ – Skopje, Fakultet za muzička umetnost. 15. Rexhepi, A., Jordanoska, T. (2013). Lojërat muzikore të fëmijëve në Kosovë. Prishtinë: Instituti Albanologjik. 16. Spahiu, S, Gjinali, S. (1980). Gëzimi ynë, Këngë, valle, ligjërime e dëgjime. Prishtinë: Enti i teksteve dhe i mjeteve mësimore. 17. Tarnowski, S. M. (1999). Musical Play and Young Chil- dren. Music Educators Journal, vol. 86, no. 1, Special focus: Music and Early Childhood, pp. 26–9. MENC. 18. Tucker, E. 2008. Children’s Folklore: A Handbook. West- port, Connecticut/London: Greenwood Press. 19. Playtimes: A Century of Children's Games and Rhymes. [Online] Accessed 2011: http://www.bl.uk/learning/news/ childrensgames.html. 20. Karen Ellis’s National Children’s Folksong Repository. [Online] Accessed 2011: http://www.edu-cyberpg.com/ NCFR/NCFR2.html; http://www.edu-cyberpg.com/NC- FRD/