OB DESETLETNICI OSVOBODILNE FRONTE Pred desetimi leti smo odprli .Slovenci novo stran v svoji dokaj skromni zgodovini. Komaj dobrih sto petdeset let je tega, ko smo se začeli zavedati svoje narodnosti. Im šele deset let smo resnično svoboden, neodvisen narod, šele deset let je minilo, odkar smo nehali biti narod hlapcev, podložen in pokoren tujemu gospodarj u. Komu se moramo zahvaliti, da smo dosegli ta cilj slehernega naroda, pa naj bo še tako majhen in odrinjen od virov blaginje? Kdo nas je uvrstil med napredne, politično, gospodarsko in kulturno razgibane narode, ki 'jim tuji, močnejši narodi nikoli več ne bodo krojili usode? To je storila naša enotna ]>o-iitična Organizacija, naša Osvobodilna fronta, zlato je prav, da praznujemo Slovenci njeno desetletnico kot svoj največji praznik, kot tilsti dogodek v naši zgodovini, ki pomeni konec starega in začetek novega, dogodek, o katerem 'lahko po pravici rečemo, da pomeni naše resnično narodno prerojen je. Ko je pred desetimi leti pljusknil čez slovensko zemljo val fašizma in jo preplavil z nasiljem, pustošenjem, požiganjem celih vasi - in streljanjem talcev, je bila Komunistična partija edina politična organizacija, ki je burni dogodki niso zbegali, ki se terorja ni ustrašila. Pred seboj je imela ravno pot in jasen cilj. Tujčeva peta je bila poteptala, kar mora biti najsvetejše vsakemu narodu, če naj zasluži to ime. Zato je pozvala Komunistična partija vse rodoljube v neizpro-/ sen boj proti okupatorju. Njenemu klicu so se odzvale vse naše politične stranke, organizacije in skupine, razen dveh največjih, ki sta takoj zaslutili, da pojde za biiti ali ne biti, in sta se raje naslonili na krvnike slovenskega naroda, kakor da hi bil? podredili svoje ozke koristi skupni narodni blaginji. Tako je bila na pobudo Komunistične partije 27. aprila 1941 ustanovljena v Ljubljani, sredi do zob oboroženih italijanski ih fašistov in njihovih domačih prisklednikov enotna, močna in odločna politična organizacija vseli pošteno mislečih in narodno čutečih Slovencev. Dobili smo Osvobodilno fronto slovenskega naroda, nam samim v tolažbo in vzpodbudo na trnovi poti skozi strašne preizkušnje, tujcu pa v strah in trepet. Osvobodilna fronta je bil naš mogočni svetilnik, ki smo vanj obračali poglede v naj večji nevarnosti, ko so nam valovi tujega morja izpodjedali temelje našega narodnega življenja. lin luč v tem svetilniku ni nikoli ugasnila. Svetila nam je tudi v najbolj črni temi, ko se je zdelo, da nas bo vihar fašistične furije požrl. Pred seboj milsmo imeli več poti, ampak -samo še ozko, strmo stezico, po kateri smo hodili tipaje za našo slavno CiF. Da ni bilo nje, bi nam bila ušla izpod nog še ta zadnja stezica in utonili bi bili v tujem morju. Smrtnemu sovražniku naše svobode, fašizmu, pa je bila Osvobodilna fronta živa vest, ki mu je noč in dan klicala, da so zaman vsi) njegovi napori, da bi nas podjarmil in zasužnjil. Naroda s tako izkušenim, tako prekaljenim in na vse žrtve pripravljenim političnim vodstvom, kakor je bila OF, ni moč streti, ne podjarmiti. In fašizem se je o tem kaj kmalu prepričal. Zato je pobesnel. Začet je požigati, ropati in moriti širom po slovenski: zemlji, da je zasenčil vse strahote, kar so jih počeli po naših krajih v starih časih Turki iin janičarji. Toda Osvobodilna fronta ni klonila. Na udarce je odgovarjala z udarci po načelu: zob za zob. In klonila tudi ni, ko je zamenjal italijanskega krvnika še straš-nejši in še brezobzimejši hitlerjanski. Tudi z njim smo se spoprijeli na življenje in smrt, dokler ga naša narodnoosvobodilna vojska ob pomoči drugih jugoslovanskih 'narodov ni pregnala s slovenske zemlje. Vse to nam je še živo v spominu. In zdaj, ko se oziramo nazaj na teh deset let bojev, trpljenja, žrtev, zmag, premagovanja težav, ko pregledujemo dosežene uspehe in ko se pripravljamo na nove spopade z nalogami1, ki nas še čakajo, stojimo strnjeni in odločni okrog naše Osvobodilne fronte, kakor smo stali takrat, ko je šlo za našo usodo,__ za vso našo bodočnost. In ni sile na svetu, ki nas bi odvrnila s te edino zanesljive in pravilne poti. Naj živi Osvobodilna fronta slovenskega naroda, naša preizkušena voditeljica in učiteljica! IZPOLNILI SMO PETLETNI PLAN Ko je tov. Slavko Kelher prevzemal iz rok zastopnika Centralnega odbora ESJ prehodno zastavo Sveta za kulturo in znanost vlade FLRJ, je v imenu celotnega kolektiva obljubil, da bomo petletni plan izpolnili do 27. aprila, do 10, obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, ter tako počastili naš veliki praznik začetka odpora proti fašističnim osvajalcem. v Izpolniti to obljubo v tako kratkem o asu nikakor ni bila lahka naloga, saj nam je ostalo za letošnje leto še 7.89% Petletnega plana. Težava je bila še toliko v®čja, ker plana v januarju im februarju nismo dosegli. Tako je bila vsa teža na Itlarcu in aprilu. Partijska in sindikalna organizacija, Upravni odbor in Delavski svet so se zavedali težav in storili primerne ukrepe, da bi jih naš delovni kolektiv premagal. Na številnih sejah in proizvodnih sestankih so razpravljali o vsem tem in iskali možnosti, **a bi se naša proizvodnja povečala. Pa ae samo vodstvo podjetja, tudi kolektiv Se te zavedal svoje obljube, porazgovoril ?e je im napel vse sile, da bi jo izpolnil, jsi ti napori so morali roditi uspeh. Dne , aprila 1951 je naš kolektiv v celoti •zpolnfl petletni plan in tako dosegel | svojo največjo zmago. S tem je ponovno dokazal, da upravičeno nosi naziv _ zaslužnega delovnega kolektiva graiične stroke FLRJ. Poglejmo še, kako smo v posameznih letih izpolnjevali naš petletni plan. Leta 1947 smo izpolnili 18,70% plana, leta 1948 22.10“/», leta 1949 24.77%, leta 1950 26.54% in do 25. aprila leta 1951 7.89%. Te številke nam pokažejo razen izpolnjevanja plana tudi to, da je naša proizvodnja od leta do leta naraščala, to se pravi, da smo dali našim odjemalcem od leta do leta več tiskanih izdelkov. Pripomnili ba le še, da z izpolnitvijo petletnega plana naše naloge še niso končane. Čoka nas še trdo delo, da našo proizvodnjo še povečamo im izpolnimo tudi druge prevzete obveznosti. KAKO n Z DELOVNIMI NORMAMI Po ukitnitvi Glavne direkcije grafične industrije so se na splošno razširile govorice, da bodo ukinjene delovne norme v grafični stroki. Ker so te govorice že precej porazno vplivale ne. samo na delo v normi, temveč tudi na našo produktivnost, se ml zdi nujno potrebno, da napišem o tem nekaj besed. Delovne norme so v naši državi uzakonjene. Vsak delavec je dolžan opravljati tista dela, ki se dajo normirati, oziroma, ki so že normirana, v normi. Če delavec noče opravljati dela v normi-, se mu plača normirani čas, ki je za tisto delo predviden, ne glede na to, ali je normo dosegel ali ne. Seveda ni s tem rečeno, da mora delati po normi, ki ni pravilna. Proti vsaki krivični normi se delavec mora pritožiti, ker krivične norme ne škodujejo samo tistemu, ki dela po njih, temveč celotnemu kolektivu. Pod krivičnimi normami pa razumemo vse norme, ki so ali previsoke ali pa prenizke, ne pa samo previsoke norme, kakor nekateri mislijo. O tem, čemu so norme potrebne, pa je bilo že toliko napisanega, da se mi zdi vsaka nadaljnja beseda o njihovi potrebnosti tu popolnoma odveč. -J - Misli ob rnednarbdnem praznihu dela ■ Mednarodni delavski praznik je razmeroma še mlad. Komaj dobrih 60 let je tega, ko so ga začeli delavci oseh dežel praznovati kot praznik mednarodne delavske solidarnosti. Prvikrat so ga praznovali leta 1890. In če pogledamo nazaj, bomo videli, da se vleče ko rdeča nit skozi vseh teh šestdeset let boj delavskega razreda za preprosto, samo po sebi razumljivo pravico, .da vsaj en dan o letu praznuje kot svoj praznik, da počasti delo kot temelj sleherne blaginje na svetu. Ta nit pa ni bila in ni rdeča samo prispodobno. V boju za to preprosto, človeško razumljivo pravico delavskega razreda je tekla, teče in utegne še teči kri. Prvi maj namreč ni samo praznik dela v tem smislu, da se proizvajalna sredstva ustavijo in da delo počiva. Praznovanju prvega maja pripisuje delavstvo vsega sveta še poseben pomen. Pripisuje pa mu ga tudi razredni sovražnik delavskega razreda širom po svetu. S praznovanjem prvega maja delavstvo vsega sveta vsako leto pokaže in dokaže, da se zaveda svoje moči, da ima pravico skupaj s kmeti in delovnim izobraženstvom odločati na oseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. To pa ni prav tistim čedalje redkejšim mogotcem, ki so se tako ali drugače dokopali do oblasti in ki mislijo, da delovni človek sme in mora biti samo molzna krava. In prav v tem grmu tiči zajec. Nikjer na svetu ne bi kapitalisti, ne bi sovražniki delavskega razreda nasprotovali praznovanju prvega maja, nikjer ne bi policija razganjala prvomajskih sprevodov in drugih delavskih manifestacij, ko bi šlo zgolj za praznovanje v ožjem pomenu besede. Ker pa se dobro zavedajo, da drži ugotovitev ustanovitelja znanstvenega socializma, da redi kapitalizem v svojih, nedrjih lastnega grobarja v osebi industrijskega proletariata, si na vse kriplje prizadevajo rast tega grobarja zadržati, če ga že ne morejo uničiti. Toda .industrijski proletariat, tesno povezan s kmečkim in razumniškim, ne-zajezljivo raste, se krepi in koraka naprej. Kapitalizem izgublja trdnjavo za trdnjavo. Še ima v rokah večji del sveta, še je videli močan in mogočen, še rožlja z orožjem, še brne stotisoči njegovih puške, topove in bombnike izdelujočih strojev. Toda noge tega orjaka so že trhle in njegova moč je od dne do dne bolj navidezna. Resnična moč prehaja čedalje bolj na stran delovnih ljudi. Tam, kjer le-ti že imajo v rokah oblast, je boj za praznovanje prvega maja dobojevan. Tam je prvi maj vsako leto praznik radosti in zmagoslavja, praznik zmagovitih -množic, ki so si priborile pravico, da same odločajo o svoji usodi. Hkrati pa je praznik novih naporov, novega brušenja meča, kajti boj za zmago socializma v svetovnem merilu še ni končan. Tam pa, kjer se morajo delovni ljudje še boriti ne toliko za oblast, kolikor šele za osnovne pravice do človeka vrednega življenja, je prvi maj dan, ko pregledujejo svoje vrste, ko jih kale in strnjujejo, da se pripravijo na nove spopade s svojimi sovražniki. Mi smo se po zmagi v narodnoosvobodilni vojni uvrstili med tiste napredne narode, ki praznujejo prvi maj kot praznik svoje državne in družbene skupnosti. Našemu delovnemu človeku se ni treba več bati, da bi udrihal policaj s pendrekom po njegovi glavi, ko bo dajal prvega maja duška svoji solidarnosti z mednarodnim delavskim gibanjem. Nam so na stežaj odprta vrata v praznovanje' prvega maja v najširšem pomenu besede. Mi ga praznujemo v svobodi in neodvisnosti. Praznujemo ga o znamenju velikih zmag v naši graditvi socializma, v znamenju odločilnega spopada z zaostalostjo, ki nam jo je zapustil stari družbeni red. Praznujemo ga v znamenju novih naporov, nove mobilizacije oseh naših sil, da bomo še z večjim poletom kakor doslej premagovali ovire in težave na naši poti v srečnejšo bodočnost. Svobodnega, nemotenega _praznovanja mednarodnega delavskega praznika tudi nam ni nihče podaril. Tuzli naš delovni človek si je moral fo pra- vico priboriti v žilavem, cesto krvavem boju z nazadnjaštoom, tudi naš delavec, kmet in izobraženec se je- moral prebijati skozi trdo steno bridkih preizkušenj in razočaranj, dokler ni med narodnoosvobodilno vojno hkrati z okupatorjevo zlomil tudi hrbtenice svojemu razrednemu sovražniku. Tudi pri nas je bilo rojstvo prvega maja kot priznanega . mednarodnega delavskega praznika združeno z bolečimi poroch nimi krči. Zato pa je našemu delovnemu človeku ta praznik tembolj pri srcu. Praznuje ga skupaj z mednarodnim proletariatom v trdnem prepričanju, da bo ves svet obsegajoča fronta delovnih ljudi od leta do teta močnejša in da ni več daleč čas, ko bo ta fronta zmagala. 'Z n jeno zmago pa bo dosežen tudi tisti višji pomen in cilj, ki ga ima vsakoletno praznovanje prvega maja. Ne pozabimo na naše sklepe Na letni skupščini sindikalne podružnice smo sprejeli več sklepov, ,ki smo jih objavili v št. 41 našega glasila Črno na belem«. Zdi ,se mi potrebno spregovoriti nekaj besed o njih, saj so bili sprejeti po volji vseh članov sindikata in so kažipot sindikalnemu aktivu za njegovo nadaljnje^ delo. Za uresničevanje sklepov je potreben discipliniran in vztrajen sindikalni aparat. Vprašati pa se moramo, ali ima podružnica taik aparat? — Da,, ima ga Morda še ni dovolj razgiban ali bolje rečeno, -morda se ne čuti še dovolj odgovornega za izpolnjevanje nalog, ki jih je prevzel, iko je članstvo glasovalo zanj in mu s tem zaupalo vodstvo v sindikatu. Predvsem -mislim tu na naše osnovne sindikalne celice, t. j. na naše skupine, ki jih imamo 14. Lede morajo postati žarišče vsega sindikalnega jdela, kajti, če je upravni odbor podružnice še tako aktiven, ne- more opravljati vsega drobnega dela v sindikatu, pa tudi potrebe vseh članov podružnice mu niso znane. Zavedati se moramo, da je upravni odbor čini-telj, iki daje le »smernice, po katerih naj bi skupine delale samostojno. Naloga -skupinskih odborov pa je, d-a- -z načrtnim in vztrajnim delom stalno skrbijo za blaginjo članov in za povezavo skupin z upravnim odborom. Priznati moramo, da i-mamo več dobrih -skupim. So pa tudi skupine, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti in ki jih v sindikalnem življenju sploh ni op-aziti. Zgodi se, da upravni odbor skliče sestanek te ali one komisije, pa pride samo nekaj tovarišev. Alj se drugi tovariši, ki bi se morali sestanka udeležiti, ne zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzeli, ko so sprejeli funkcijo v sindikalnem aparatu?, Zavedati -bi, se morali, da z brezbrižnostjo zavirajo plodno delo sindikata. Sindikat je kakor veriga, sestavljena iz mnogih členov. Če -pa posamezne člene niz nje odstranimo, se veriga raztrga. Tako nam brezbrižne skupine zavirajo naše sindikalno delo, da ne more bi-ti uspešno. Skupine je treba utrditi, s tem- pa se bo tudi delo ,razgibalo. V skupinske odbore izvoljeni člani morajo svo-je naloge tudi vestno .izpolnjevati, saj ima članstvo vso pravico to od njih zahtevati. Dolžnost članov pa je. da odbornike skupin vsestransko podpirajo pri delu. Člani sindikata nismo samo zato, da plačujemo članarino lin da dobimo enkrat v lle-tu objavo za znižano voznino. Čutiti, moramo notranjo povezanost z vsem kolektivom, v katerem smo zaposleni. Na sestankih, ki jih sklicuje -podružnica, pa moramo sodelovati z nasveti in predlogi. Boriti se moramo proti raznim pomanjkljivostim in napakam. Izpopolnjevati se moramo v kulturnem in političnem oziru, kajti to nam bo podlaga za razširjanje našega obzorja. Le-to nam je potrebno, da bomo znali upravljati podjetja, saj je odvisno predvsem od nas samih, kako se bo v njeni gospodarilo. Za hspesno uresničevanje sklepov je treba temeljito poživiti delo v sindikatu. Rako pa bomo temu kos, pa sem v pričujočem članku vsaj delno nakazal. Prostovoljnih prispevkov za patronat je še vedno premalo Za april -smo prostovoljni prispevek za patronat v primeri, z -marcem znatno zvišali. To pa ne sme biti vzrok, da bi prispevki nazadovali, -temveč moramo skrbeti, da jih bo- od meseca do meseca več. Morda vas bo motila vest, da se socialni fond z dnem 31. IV. 1951 ukine. To ni v nobeni zvezi -s prispevkom za patronat. Znesek, ki s-mo ga nabrali za patronat vsak mesec, smo izročili patronatu. Prostovoljne prispevke za patronat bomo še pobirali. Zato prosimo člane, naj prispevajo po svojih močeh za onemogle našega -patronata, da jim bomo na stana leta vsaj nekoliko olajšali življenje. V aprilu smo zbrali zanje: Zaposlenih Skupni prispevek Povprečno na člana Strojna -stavnica in stereo-tipija .... 31 170,— 5.48 Uredništvo 49 240. t— 4.89 Pisarne 35 133,— ' 3.80 • Litografija 40 107,— 2.67 KemigraZiija 23 60,— 2.60 Knjigoveznica 59 150:— 2.54 Ročna stavnica .. . . . 25 65.— 2.50 Uprava 48 95.— 1.97 Ba-krotisk 26 45.— 1.73 Knjigotisk in rotacija 72 75,— 1.04 Skladišče in delavnice 23 — Skupaj . . 431 1.140,— 2.61 Proizvodne konference po oddelkih so nam pokazale tekmovalni polet celotnega delovnega kolektiva Ko smo dne 16. marca 1951 prejeli od Centralnega odbora ZSJ in resornega Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ prehodno zaistaivo za uspehe v drugem polletju 1950, smo sprejeli tekmovalno obveznost, da bomo izpolnili petletni s plan do 27. aprila 1951, t. ji, do desetletnice Osvobodilne fronte. Tudi naši sindikalni podružnici ije do uspešnega izpolnjevanja plana.. Zato je bil na seji Upravnega odbora sprejet sklep, da bomo morali krepko poprijeti za delo, če hočemo do 27. aprila petletni plan izpolniti. V ta namen je Upravni odbor sklenil sklicati po oddelkih proizvodne konference. Le-te so bile sklicane v toreik, 10. t. m. Na vsaki sta bila navzoča po en član podjetja in upravnega odbora podružnice. V imenu podjetja so govorniki delavstvu pojasnjevali izpolnjevanje plana v prvem četrtletju. Glede proizvodnje pa so nakazovali uspehe in pomanjkljivosti z raznimi podatki številčno v odstotkih. Po oddelkih se je razvila ponekod bolj, drugod manj živahna razprava. Na splošno pa so se navzoči strinjali s predlaganimi sklepi. Sklenili so: Knjigotiskarska strojnica: 1. Strojniki si bodo medsebojno pomagali, prav posebno na velikih strojih. 2. Delovno disciplino bodo utrdili. Knjigoveznica: 1. Nadurno delo se bo začelo v sredo, 11. aprila 1951. 2. Večje naklade bodo začeli delati po brigadnem sistemu. 3. Vsa dela, !ki se dajo normirati, bodo odpravljali po normi. 4. Kar najbolj bodo pazili na kakovost izdelkov. 5. V proslavo velike zmage — izpolnitve petletnega plana — bo -delavstvo s prostovoljnim delom uredilo delovne prostore. Litografija: 1. Da (bi izpolnili plan do določenega roka, bodo delali še z večjim poletom kakor doslej in tudi z nadurnim delom bodo pomagali izpolniti naloge. 2. Izboljšali bodo delovno disciplino. 3. Varčevali (bodlo z surovinami. Strojna stavnica: Za pravočasno izpolnitev plana bodo navzoči storili vse, kar je v njihovih močeh. Kemigrafija: 1. Utrdili bodo delovno disciplino. 2. Varčevali bodo z surovinami. 3. Pazili bodo na to, da bodo naši proizvodi kakovostni. Bakrotisk: 1. člani skupine se zavezujejo izpolniti vse naloge, iki jih čakajo. 2. Povečali bodlo udeležbo na mladinskih sestankih. 3. Pomagali ibodo plesti vence za okrasitev poslopja. Ročna stavnica: 1. Sindikalni funkcionarji bodo na skupnih sestankih s planskim oddelkom obravnavali razna vprašanja. 2. Čimve-č dela bodo opravili po normi, 3. Uredili bodo popoldansko delo v izmenah po abecednem redu. Če pogledamo delo proizvodnih konferenc, moramo priznati, da smo dosegli svoj namen. Delavstvo je pravilno razumelo pomen tekmovalne obveznosti. Zato je sprejelo sklepe, ki bodb prav gotovo pripomogli k izpolnitvi naše obljube, da borno petletni plan do 27. aprila izpolnili. Z izpolnitvijo petletnega plana nam bo poplačan ves trud, ki smo ga vložili v naše delo. S tem pa se bo' dvignila tudi naša zavest, da niso zaman naši delovni napori za (čimprejšnjo zgraditev socializma v naši državi, saj nam bo to omogočilo lepšo bodočnost. O REVIZIJAH Pri izpolnjevanju proizvodnih nalog nastajajo ovire, ki so v našem podjetju zelo različne. Začno se že v tehnični pisarni, končajo se pa šele v ekspeditu, ko tiskovine in knjige odpremimo naročnikom. Ovira, ki naj o njej ta članek govori, so revizije. Prve vzroke revizij je treba iskati v slabih rokopisih. Ko naročnik odda v tiskarno rokopis, nima nobenih popravkov. Večkratne korekture posameznih delov ali poglavij, ki 'jih pri rednem delu nismo upoštevali, ne zavlačujejo samo dola, temveč povzročajo tudi kopičenje stolpcev in pol v ročni stavnici. Pred tiskom pa bi se morala zaradi mnogih korektur pregledati vsa knjiga. Tega pa 116 utegnemo, ker se jo delo že tako Zavleklo in primanjkuje pol za, strojnico. Večkratne .korekture in zavlačevanje de-la pušča sledove tudi v stavku: posamezne strojne vrste so neenako razprte, Zaradi mnogokratnega prekladanja desk Pa 66 vrSite tudi obtolčejo. Kljub večkratnim korekturam pa se le ne izognemo napakam, temveč imamo ravno zaradi n)ih še revizije. Revizije »Jugoslavije« in Likovnega sveta« so poglavja zase, ker so v teh zapopadene še zadnja meterska oola. Vzrok teh revizij je zapletena gra-lcna izdelava. ... Le hočemo preprečiti zastoje pri stro-Pn, moramo večje revizije popolnoma °dpraviti. V reviziji smemo zamenjavati ** (UUlRaim 07n o rrvrio l/i irmio h nk n iinn n napako (slabo vlita vrsta, pokvarjena matrica, obtolčena vrsta), vse druge ovire, ki povzročajo revizije, pa moramo odstraniti že v ročni stavnici. Med druge štejemo predvsem vrste, v katerih so bile napravljene, nove nap.ake, in neko-rigirane vrste. Dela z ročnim stavkom in tabele moramo dobro popraviti že pri prvi korekturi. Večjo korekturo moramo znova pregledati, tako da bomo oddali stavek v strojnico brez napak. Le s skrbno korigiranimi strojnimi vrstami in skrbno opravljenimi korekturami v iročni stavnici bomo odpravili večje revizije, Prizadevati pa si moramo, da bomo odpravili revizije toliko, da ne bo zastojev pri strojih. V tekmovanju lahko tolmačimo' revizije kot delo strojne in ročne stavnice. Vemo pa, da velike in večkratne revizije zmanjšujejo storilnost strojnice. Skrbna priprava pol za tisk mora biti torej povsem tovariška dolžnost vseh tovarišev iz ročne in strojne stavnice do tovarišev v strojnici; prav zaradi'tega morama revizijam napovedati odločen boj. Revizije so pri posameznih delih zelo različne. Pri romanih oziroma gladkih stavkih revizije skoraj ne bi smelo biti. Pri znanstvenh delih, kjer je mnogo tabel, klišejev in formul, moramo korekturo v ročni stavnici še skrbneje opravljati. V posameznih delih lahko zdaj uporabljamo nove črte, zato morajo revizije zaradi slabih črt popolnoma odpasti. Slabe črke, ki jih je v ročni stavnici precej, zahtevajo, da se stavki skrbno preberejo in slabe črke zamenjajo. Stavke, ki jih izdelajo vajenci, je treba tako dolgo popravljati, da so povsem brez napak. Vse tehnične napake stavkov, ki jih delajo vajenci, najlaže odpravimo, če jih dosledno kontroliramo. Razgovori z oddelkovodji strojne in ročne stavnice, strojnice ter tovarišem revizorjem so dali vrsto predlogov. Le-ti so bistveno pripomogli k zmanjšanju revizij in zastojev strojev. Revizije so česte tudi pri naslovnih straneh, ‘ kazalih in (kolofonu. Te strani je treba v ročni stavnici natanko označiti s številkami, da jih korektor ne more spregledati. V korekturo se oddajajo odtisi teh strani brez številk, kar pa povzroča nesporazume in se vrstni red ureja šele pred tiskom. Zmanjšanje revizij smo dosegli s tem, da smo pri korigiranju v straneh odtisnili in prebrali vse korekturne vrste. Cesto so bile revizije zaradi slabo popravljenih vrst. Z odpravo napak v korekturnih vrstah ostanejo le vrste s tehnično napako. Na podlagi teh razgovorov se zdaj korekturne vrste odtisnejo in preberejo. Revizijske vrste pa mora strojni stavec prebrati. Prečestokrat smo imeli ponovno revizijo zaradi novih napak v revizijski vrsti. Meter, ki opravlja revizijo1, mora prav tako prebrati revizijsko vrsto. Za ponovne revizije sta odgovorna le strojni in ročni stavec. Kolikor pa imamo veliko revizijo, moramo te vrste prebrati izven stroja. (Revizija je dobro opravljena le takrat, če je tudi izvršena v pravem času. Zavlačevanje revizije je tudi pogost vzrok za zastoje pri strojih. Te zastoje odpravimo tako, da strojnik napiše čas oddaje revizije in čas, kidaij naj bo revizija izvršena. Večkrat se primeri, da dobi revizor hkrati več revizij; v tem primeru pa mora priskočiti na pomoč korektor iz ročne stavnice, da ni nepotrebnih zastojev strojev. Zaradi revizij smo izgubili prejšnja, leta mnogo ur. Tehnična pisarna je zadnje mesece kontrolirala, zakaj so bile revizije potrebne. Opozorjeni so bili tudi naročniki, da odpravijo- vzroke revizij, vzroki v oddelkih pa so bili sproti javljeni oddelkovodjem in delavcem in se to zdaj izboljšuje. O NAMIZNO TENIŠKI SEKCIJI Š. D. GBAFIČAR Namiznoteniška sekcija ŠD Urafičar-ja je še mlada. Vendar pa moška ekipa potem, ko je lani zasedla prvo mesto v tekmovanju za consko prvenstvo Ljubija: ne, letos tekmuje v H. slovenski namiznoteniški ligi. Trenutno je po drugem kolu v tej iskupini na prvem mestu in je resen kandidat za prvaka II. lige. V prvem kolu je premagala v Ljubljani ekipo Razlaga iz Brežic s 7:3, v drugem kolu pa ekipo Rudarja v Idriji z 9:1. V tekmoval1 nem moštvu so igralci Potočnik, Otujač, Hočevar in Omladič. Naloge, ki jo je prevzela sekcija na občnem zboru, da bo namreč razširila to panogo športa med grafičnim delavstvom, sekcija ni izpolnila v glavnem zaradi dveh objektivnih težavi Prva so žogice, ki jih je zelo težko do1 biti, in se to v omejeni količini, ker jih moramo uvažati. Druga stvar pa je, di sekcija nima lastnega prostora za tekme in treniiinge. Za zdaj gostuje v sindikalni dvorani Ljudske pravice, ki pa za to ni primerna. Republiški odbor je obljubil, da bo dobila dvorano v palači Grafike. Naloge, ki jih hoče Sekcija izpolniti letos, so: zboljšati moško ekipo ter ustanoviti mladinsko in žensko ekipo. MEDODDELKOVNO TEKMOVANJE PO TURNIRSKEM NAČINU po šestem (aprilskem) kolu 1 ŠTEVILKA M * 3 4 5 6 ŠTEVILO POENOV MESTO ŠTEVILKA 1 2 3 « 6 ŠTEVILO POENOV MESTO TEKOČA ODDELEK STROJNA STAVNICA ROČNA STAVNICA KLIŠARNA KNJIGOVEZ- NICA Pi O r—i oo š- OFFSETNA STROJNICA TEKOČA ODDELEK RETUŠA -JEDKALNICA FOTO- GRAFIJA < U o! t5 PRETISK BAKRO- STROJNICA ROTACIJA ŠTEVILO KONČNIH TOČK ŠIEVILO KONČMH TOfK STROJNA pipu 157-47 3-03 42 42 93-64 165-40 31573 RETUŠA - 615 3-32 12*60 1 -55*45 -32 38 VI 1 STAVNICA im 2 0 0 0 I 2 4 1 JEDKALNICA 0 0 0 0 0 0 ROČNA 66-28 93 20 0-83 91-30 27-69 279-30 % FOTO- 36-85 12-37 94 97 -1555 2*32 -8 97 2 STAVNICA 0 1111 2 0 2 o 4 PV. GRAFIJA 2 1111 0 0 0 0 2 KLIŠARNA 1T64 12-91 65 35 79-88 31-75 199*52 LITO- 3987 28*75 127-55 147.87 80-26 424-30 III 3 2 0 um 0 0 0 2 3 RISALNICA 2 2 im 2 0 0 6 KNJIGOVEZ- 155-43 105-84 6574 phh 92-47 181-50 60098 PRETISK 47-39 95-96 95 66 8959 18566 513 96 |. NICA 2 2 2 0 0 6 2 2 0 2 2 8 KNJIGOTISK. 14551 -32-61 10629 152*25 142.57 514-01 BAKRO- 3.98 1X103 163 63 32*57 3-45 324-76 IV. 5 STROJNICA 2 0 2 2 mn 2 8 5 STROJNICA 2 2 2 0 IHH 0 6 OFFSETNA 51-88 83'46 86 50 182-20 82-22 486-50 III OOTArilA 8932 77 89 137-48 98.76 117*42 HH! 52087 H. STROJNICA 0 2 2 2 l""o f§ i 6 6 KU 1 MVIJM 2 2 2 0 2 mn 8 Rezultati zadnjega, petega kola, so bili odločilni za vrstni, red oddelkov. Kakor je razvidno iz tabel, je dosegel v prvi skupini prvo mesto oddelek knjigoti-skarske strojnice," v drugi skupini pa oddelek notacija. Poudariti je treba tudi uspeh knjigoveznice, ki je v prvi skupini dosegla največ poenov, vendar se je zaradi manjšega števila točk uvrstila na drugo mesto. Ako poiščemo povprečje vseh petih kol, 'so uspehi po posameznih točkah celotnega tekmovanja naslednji: Normirani proizvodni količnik so presegli strojna stavnica 1%, ročna stavnica 6%, Mišama 1%, knjigoveznica 5%, knjigotisk 2%, offsetna strojnica 5%, litorisalinica 1%, pretisk 4%, ba-krostrojnica 1%, rotacija 4%, niso ga pa dosegli retuša in jedkatnica ter fotografija. Največ poenov zaradi izostankov sta izgubili ročna stavnica in klicama. Letna skupščina Dne 1. aprila je bila letna skupščina Republiškega odbora grafičarjev, ki je na splošno prav dobro uspela. Razlika med letno skupščino prejšnjega Krajevnega odbora in sedanjega Republiškega odbora je bila že v tem, da je bila to pot udeležba izvoljenih delegatov iz naše podružnice stoodstotna, vtem ko je bilo na prejšnjih skupščinah Krajevnega odbora naših delegatov zelo malo. Tajniško poročilo je na skupščini odpadlo, ker je bilo že prej objavljeno v »Obveščevalcu« in so ga lahko delegati že prej temeljito obravnavali in se dobro pripravili na razpravo. V predsedniškem poročilu je tov. Jurač, v zgoščeni obliki opisal delo RO v pol leta, namreč od ustanovne skupščine. Našla podružnica v poročilu ni bila nič kaj preveč pohvaljena. Nasprotno, grajali so nas zaradi naše letne skupščine, ki se je morala vršiti- dvakrat. Zato smo dobili »■priznanje«, kot edinstveni kolektiv v grafični stroki. Posebej smo bili »pohvaljeni« tudi zaradi predavanj, ki so se vršila na RO, češ dai se jih udeležujemo »najbolj množično«'. Po poročilu nadzornega odbora in po poročilu Dobrodelnega društva se je razvila živahna razprava. V imenu naše podružnice sta govorila tovariš Brumen Povprečni odstotek dela po normah so presegli strojna stavnica 2%, offsetna strojnica 11%, knjigotiskarska strojnica 3%, vsi ostali oddelki pa ga niso dosegli. Pogonsko Težijo na eno proizvodno uro so znižali sledeči oddelki: strojna stavnica za 8 din, litorisalnica, pretifek in rotacija za 7 din, knjigoveznica in knjigotiskarska strojnica za 3 din, Mišama in offsetna strojnica za 1 din.Zvi-šali so jo ročna stavnica in bakrostroj-nica za 1 din, retuša in jedkatnica ter fotografija za 6 din. Za kvaliteto sta bila ocenjena samo knjigotiskarska strojnica im knjigoveznica : prva je dosegla 92, druga pa 83 poenov. Drugi- oddelki niso bili ocenjeni, ker niso predložili ocene kvalitete posameznih del. 'Iz teh rezultatov sledi, da so nekateri oddelki v petmesečnem tekmovanju dosegli lepe uspehe, vendar moramo pri- RO grafičarjev in tovariš Gašperlin. Tovariš Brumen je opisal na splošno delo naše sindikalne podružnice in se dotaknil vzgoje našega strokovnega naraščaja, ki ni ravno na zavidljivi višini. Tov. Gašperlin pa je razpravljal predvsem o tajniškem poročilu, ker je bila v njem naša podružnica po krivem grajana. Predsednik RO je obljubil, da bodo te napake v prihodnji številki »Obveščevalca« popravljene, vendar pa je še pripomnil, da mu ni všeč, da piše članke v našem domačem glasilu v glavnem en sam pisec. Delegati drugih podružnic so govorili o slabih straneh »Grafičkega rada«; o potrebi tujih revij, o pomanjkanju raznega tiskarskega gradiva, o delavskih svetih, o delu sindikalnih podružnic z delavskimi sveti itd. Po razpravi je govorili predsednik GO ZSS tov. Janko Rudolf, ki je pohvalil delo letne skupščine ter se dotaknil notranje- 'in zunanjepolitičnega položaja. V plenum RO je bil i'z naše podružnice izvoljen tov. Marjan Možina, v nadzorni odbor pa tov. Otmar Gašperlin. Na letni skupščini sprejete sklepe pa bomo objavili v prihodnji številki. - J - znati, da bi bil} lahko uspehi mnogo večji, ako bi bilo več pravega poleta in množičnega prizadevanja za zboljšanje in povečanje proizvodnje. Grajati je treba tudi odnos do tekmovanja nekaterih tekmovalnih referentov, ki niso članstvu stalno tolmačili uspehov im pomena tekmovanja iin s tem vzbujali tekmovalnega poleta, tako da n v bilo čutiti tekmovanja, ki se je v teh oddelkih v glavnem omejilo samo na evidentiranje rezultatov. Naša dramska skupina se je zopet izkazala Dolgo smo sicer čakali, pa smo le dočakali, da nas je naša dramska skupina zopet prijetno presenetila z dobro naštudirano in pripravljeno predstavo, ki je vzbudila med našim članstvom zasluženo pozornost. Od lanske uprizoritve »Babilona«, ob katerem smo se od srca nasmejali, je minilo toliko mesecev, da smo se skoraj upravičeno bali, da 'bo ostalo samo pri tem začetnem uspehu. Toda '* petek smo se prepričali, da smo bili v zmoti. Marljivi, požrtvovalni člani dramske skupine so nam pripravili pod strokovnim vodstvom tov. Dušana Acceta znano veseloigro Cvetka Golarja »Vdovo Ros-iliniko«. Kdor pozna to delo s tehnične strani, bo pač priznal, da glede naštu-diranja in uprizoritve ni med najlažjimi-In res, člani dramske skupine so morali žrtvovati mnogo časa in truda; da so Golarjevo veseloigro naštudirali. Imeli s° 36 vaj. Že to nam dovolj zgovorno pove, koliko volje, dela in osebnih žrtev so vložili v priprave. Naj jiim bo v zadoščenje naše priznanje in hvaležnost za užitek, ki smo ga imeli, ko smo jih gledal1 na našem, žal, mnogo pretesnem odru. .kako spretno so izpolnili dokaj težavno nalogo. Največ dela in skrbi je imel se?e tov. A c čet o. Naj še om enimo, da je 'lZ' delala litografija povsem nove kulise to uprizoritev, kair je tudi zahtevalo nemalo truda in požrtvovalnosti. Za zdaj samo toliko o uprizorit'1 »Vdove Rošlinke« na našem sindikalnem^ odru. Naša dramska sekcija jo je p vila v okviru praznovanja 10-letnice v torek 25. t. m. 0 uprizoritvi sami bOT« spregovorili v prihodnji številki »Črnog” na belem«.