ŠIŠKA PO DOLCEM IN POČEZ
LITOSTROJČANI O SVOJEM DELU
Vzporedno z gradnjo Tito-vih zavodov Litostroj je na-stajal ob tovarni tudi nov sta-novanjski predel, ki ga sedaj zajema KS Litostroj. Lito-stroj, največje podjetje v Ljubljani, ki slavi letos dvaj-setletnico ustanovitve, je že v začetku krenil po novi, v marsičem revolucionarni poti našega razvoja, saj je med drugim vložil mnogo finanč-nih sredstev v izgradnjo no-vih modernih stanovanj za svoje delavce. 2al je okolica teh stanovanjskih blokov po-nekod še vedno neurejcna in brez komunalnih naprav, ker
polovico vseh sredstev, med-tem ko je preostanck prispe-vala občina.
OTROCI ODHAJAJO VSAKO LETO V KOLONIJE
Mimo komisije za komunal-no urejanje je precej aktivna še socialno-zdravstvena kornj-sija. Na svojem terenu imajo sicer le manjše število social-no ogroženih, ki prejemajo — na podlagi priporočil komisije — podporo od zavoda za so-cialno delo, zato komisija skupno s šolo Hinka Smre-karja   in   Vzgojmo   varstveno
Meja  KS  Litostroj:
Obirska ulica, desna stran Celovške ceste od številke 124 do 180 a, Djakovičeva ulica, Andrejaševa ulica, Dro-bošnjakova ulica in Korotanska ulica po levi strani med številkami 1 do 21 in po desni strani med številkami 2 in 28.
Stevilo prebivalcev:
Več  kot 3000,  od tega jih je več kot 75  odstotkov zaposlenih v Titovih zavodih Litostroj. Gospodarske organizacije: Titovi zavodi Litostroj, Terpeplast.
v času gradnje blokov še ni bilo komunalnega prispevka. To ,,dediščino preteklosti" je že preeej uredila KS Lito-stroj, ki je bila ustanovljena pred približno devetimi leti. KS se je lani združila, oziro-ma tesneje povezala s Stano-vanjsko skupnostjo Litostroj in sedaj obe organizaciji z ro-ko v roki rešujeta problcme svojega terena, kar je v Ljub-ljani edinstven primer.
Z delom KS Litostroj sta nas na kratko scznanila njen predsednik ing. Stane Brade-ško, ki je sicer zaposlen v Li-tostroju, in tajnica KS Kati Tomšič.
UREJANJE KOMUNALNIH PROBLEMOV
,,Kot snao že omenili, je naš teren komunalno še zelo ne-urejen, zato je med komisi-jami najbolj delavna prav ko-misija za komunalno dejav-nost," nam je povedal ing. Bradeško. ,,Na podlagi zdru-žitve sredstcv, ki smo jih do-bili kot dotacijo od občine, s sredstvi Stanovanjske enote Litostroj, smo do sedaj uredili že precej zelenic, nasadov, cest in tudi tri spomenike, za-poslenega pa imamo še vrt-narja, ki vse to urejuje in skrbi za redno vzdrževanje."
KS Litostroj je bila po na-menski porabi sredstev pre-teklo leto najboljša KS v ob-čini. V tem času so za komu-nalno urejanje terena porabili okoli 70 milijonov S din. To jim verjetno ne bi uspelo, če ne bi prišlo do tesnpjše pove-zave s Stanovanjsko skupno-stjo, ki je prispevala približno
ustanovo Litostroj skrbi v večji meri za otroke in šolar-je, ki jim nudi pomoč za leto-vanje v kolonijah. Tako odide vsako leto z njihovega terena v kolonije približno 150 otrok.
NAGRADE ZA NAJLEPSA OKNA
Od dveh komisij verjetno najmanj dela poravnalni svet. Res da tu in tam pride med prebivalci do prepirov, ker pa je večina zaposlena v Lito-stroju, rešujejo te spore v okviru podjetja. Zelo delavna pa je gospodarska komisija, ki kontrolira gospodarjenje, pri-.pravlja letni plan potrebnih sredstev in je poleg tega tudi revizijska komisija. V KŠ de-luje dljo časa še komisija za civilno zaščito, ki sedaj ureju-je popis prebivalstva in ga bo   končala   do   novega   leta.
Nekoliko več pozornosti vsekakor zasluži turistični pododbor, ki skrbi za lepši videz vsega listrojskega pod-ročja in ki je izvedel tekmo-vanje prebivalcev v ocvetliče-nju oken in balkonov in naj-boljšim razdelil oscm nagrad. Poleg teh nagrad bo pododbor nagradil še hišnike, ki najbo-lje skrbijo za okolico blokov. Akcija, ki zasluži vso pohvalo, je med prebivalci naletela na precejšen  odziv.
Ko smo se na kratko sezna-nili z dejavnostjo komisij, si oglejmo povezavo s prebivalci samimi. Praksa kaže, da se prebivalci seznanjajo z delom KS le na zborih volivcev, kjer seveda ne pride do tosnejše povezave in trajnejšega sode-lovanja. Na takih zborih, ki običajno niti niso dobro obi-skani, se prebivalci seznanjajo
s problematiko terena preveč kampanjsko. KS Litostroj je na tem področju naredila ko-rak naprej. V svojih prostorih v Djakovičevi ulici ima urad-ne ure vsak dan dopoldne in popoldne. Poleg svojega red-nega dela nudi prebivalcem tudi razne druge drobne uslu-ge, kot na primer pravne na-svete, pisanje prošenj, itd, ki sicer ne predstavljajo prave dejavnosti, vendar pa veliko pripomorejo k tesnejšemu stiku s prebivalci, ki se poleg tega neprisiljeno seznanjajo tudi s problemi KS na svojem terenu.
ZAGRIZENI LITOSTROJCANI
Če iščemo splošno značil-nost KS, specifično za lito-strojski teren, moramo vse-kakor upoštevati podatek, da je preko 75 odstotkov prebi-valcev zaposlenih v Litostro-ju. Ta gigant železarske indu-strije nudi svojim delavcem tudi ob prostem času precejš-njo pomoč. Podjetje ima zelo velik stanovanjski sklad, s ka-terim gradi nova stanovanja za svoje delavce, dalje tri po-čitniške domove, kjer lahko člani kolektiva poceni in pri-jetno prežive letni dopust ali konec tedna, skrbi za rekre-acijo delavcev itd. Nič čud-nega torej, da Litostrojčani živijo in ,,dihajo" s podjet-jem, na katerega so vezani tudi ob prostem času. Vse to se seveda odraža tudi na te-renu samem. Titovi zavodi Litostroj so bili med prvimi podjetji v Sloveniji, ki so se zavedli daljnosežnega pome-na rekreacije. Delavci so pred leti to novotarijo sprejeli z nezaupanjem, kmalu pa so se zanjo navdušili v toliki meri, da so s prostovoljnim delom zgradili več športnih objek-tov, ki jih uporabljajo ob svo-jem prostem času. Lepo jc-sensko vreme zvabi ob pro-stem času večino Litostrojča-nov, prebivalcev KS Litostroj, na moderno štiristezno balini-šče  ob  delavski  menzi,   kjer
sedaj izkoristijo precej svo-jega časa za balinanje, mcd-tem ko so nekoč vcčino po-poldneva presedeli ob pijači v gostilni.
VSI SE OTEPAJO BARAK
Stanovanjski sklad Litostro-ja seveda ne more rešiti vseh stanovanjskih problemov. Po-leg modernih blokov ob Koro-tanski ulici so barake, ki so še vedno v KS svojevrsten pro-blem. V njih stanuje okoli sto družin, vendar barake nimajo hišnih svetov in stanovalci tudi ne plačujejo oziroma no-čejo plačevati mesečne stana-rine. Morda bi ta problem že lahko rešil, če sc barak ne bi otepala tako občina kot Lito-stroj, ki mora skrbeti zanje. Barake razpadajo, nihče pa se
noče zavzeti za družine, ki v njih stanujejo.
PRIZADEVNI VRTICKARJI
Posebnost prebivalcev lito-strojske krajevne skupnosti je vrtičkarstvo. Prebivalci, ki so vzeli v najem nekaj krp zem-lje za obdelovanje, so v pod-jetju ustanovili svoj odbor, ki skrbi za semena, gnojila itd., obenem pa posredujc svojim članom strokovne vr-tičkarske nasvete. Mimogrede omenimo še to, da je teoretič-no mogoče dobiti vrtiček celo sredi obdelovalnice ali livar-ne, saj jo Litostroj zemljiško-knjižno in katastrsko še ved-no vpisan kot njiva, čeprav je od njegove ustanovilve preteklo že 20 let.
Lado ZUPANČIČ