Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača. ••••••
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 15Din, zapi leta 7*50 Din, za četi leta 3-75 Din.
Posamezna številka 40 p
Poštnina plačana v
ini.
JNIH SLOVENCEV
19. štev.
Gornja Radgona, dno IZ. maja 19ZZ.
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7,1. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm vdsok in 42 mm širok) 50p. Pri večkratni objavi ' primeren popust.
Posamezna številka 40 p
IV. leto.
Republikanska misel na Slovenskem.
Že dolgo pred osnovateljem Slovenske Republikanske Stranke pisateljem dr. Novačanom je bila naša slovenska javnost več-alimanj republikansko razpoložena. Predpostaviti moram, da niso vsi, ki govore o republiki, četudi morda z navdušenjem, prepričani in resnični republikanci. Kakor vsaka stranka, bo tudi ta imela falango bojnih kričačev, ki bodo stranki in njenim ciljem le škodovali. — Republikanska misel ni napačna in če povem danes, da je slovensko ljudstvo v pretežni večini republikansko razpoloženo, nisem povedal preveč. — Za nas kot najmočnejšo stranko na Slovenskem pa mora biti vseeno, kakega mišljenja so naši pristaši t. j. ali so monarhisti, ali republikanci. Naš političen boj je naperjen v glavnem proti največjemu škodljivcu naše lepe domovine — centralizmu. Ko je naše dobro in pošteno ljudstvo v četah dobrovoljcev prisegalo domovini zvestobo in ljubezen, je v nas vseh plapolđlo navdušenje in vsi smo bili takrat prepričani, da je konec tisočletnega suženjstva, da je nastopila doba Svobode, Bratstva, Enakosti. Čas je pokazal, da smo se grdo prevarili: Izšla je takozvana vidovdanska ustava, sicer po besedah lepo sestavljena, v resnici pa je pasji bič za vse državljane Eshaezije izven Beograda.
O tej trditvi se je menda naše ljudstvo brez razlike političnega mišljenja — že davno prepričalo. — Največji in najtežji zgodovinski greh pa leži na onih nesrečnih sinovih našega naroda, ki so prodali svoje Slovenstvo — za ceno svetopisemske kupčije za prvenstvo-O teh
nedoslednih političnih grešnikih ne bomo danes izgubljali besed, ampak pojdimo preko njih dalje. — —
Kaj hočemo? Mi hočemo avtonomijo, samoupravo Slovenije v najširšem smislu. Boj za to je težek in stalo nas bo še dovolj truda, predno dosežemo svoj cilj. Ta naša avtonomija (samouprava) pa nikakor ne sme biti tako urejena kakor so bili napr. avstrijski deželni zbori, nad katerimi je imel le cesarski Dunaj svojo veliko besedo. Ako po težkem boju dosežemo samoupravo posameznih pokrajin, pa ne smemo pozabiti na Krekovo besedo : Narod brez lastne državnosti ni narod!“ Naša samoupravna Slovenija mora biti za nas popolna država za sebe, kajti sicer bomo zopet plesali po godbi iz Beograda, četudi tam doli nimajo posebnega posluha za pravilno muziko intakt. Toda šalo na stran! Samoupravna Slovenija — (najpopolnejša državna oblika bi bila zvezna republika) — v okvirju federativne države Jugoslavije to je naš politični cilj. Za tem ciljem lahko hodi vsak poštenjak, bodisi da je monarhist, ali republikanec. Kajti oseba kralja ni vse. Sicer stane državno upravo težke denarje, za državo pa je njegova osebnost več-alimanj postranskega pomena. Pravo vla-darstva pristoja ljudstvu, ne pa posameznikom. Sicer pa imajo kralji kakor napr. angleški kralj zelo malo oblasti nad
svojo državo ter isto po večini le predstavljajo. Toda to je čisto posebno vprašanje, o katerem treba obširno govoriti. Pripomniti pa moramo eno, naši javnosti v pouk in smernico: Četudi je kdo republikanec, naj govori previdno in premišljeno ter se naj nikdar ne spušča v debato, ki bi utegnila le od daleč žaliti osebo kralja, kot sedanjega načelnica državne uprave, ali pa dinastijo Karadjordje-vičev. Ako se dosledno držimo tega ter se varujemo nepremišljenih izpadov, izvi-jemo našim političnim nasprotnikom vsako orožje iz rok. Oni morajo biti prepričani o temeljni resnosti naših načrtov, našega cilja in ta je: blaginja ljudstva, ne pa izbrane porodice. — Če dosežemo republiko pa še nismo odpravili vsega zla, ki tlači naše ljudstvo. V republiki se ne bo cedilo mleko in med, ne bodo ceste s cekini posejane kakor niso sedaj v monarhiji, vendar nam je dan predpogoj za naše kulturno in gospodarsko življenje. Postali bomo zopet Slovenci ter bomo iskreno ljubili brate Hrvate, Srbe in Bolgare. Vse skupaj mešati v eno skledo — in potem zmešati — pa je neumna politika. Tako bo postalo naše Slovenstvo naš ideal in ne bo med nami vzroka radi plemenskih mrženj pustiti v nemar delo za narod in domovino, kakor je to žalibog danes pri nas. —* Tako vidimo, da je slovenska republikanska misel že dolgo med nami ukoreninjena. Beseda „republika" je kakor električna sila in je potegnila za seboj vse ljudstvo, ki je sito obljub raznih strank in same vlade, zato je, videč, da so zamanj vse obsodbe umazane državne politike, seglo takorekoč po samopomoči. Previden politik — nekateri mu podtikajo sebične namene, ko sodijo po sebi — pisatelj Novačan je to razpoloženje izrabil in dal znamenje. In prav je tako. Morda se zdrami naša politika k zdravemu in pozitivnemu delu za narod in domovino. Vsakemu je jasno, da hočemo odstraniti sistem sedanjega vladanja, ne pa države, katere blagor nam je mnogo bolj pri srcu kakor onim sebičnim koritarjem, ki si venomer domišljujejo, da imajo državotvornost v zakupu. — Mi pa pojdimo naprej po začrtani poti. V nas je Ljubezen, na našem praporu pa: Bratstvo, Svoboda, Enakost. In nismo sami; vsi trpeči so z nami: naše pošteno, krščansko slovensko ljudstvo.
Nemško-ruska pogodba.
Na velikonočno nedeljo so sklenili delegati Nemčije in sovjetske Rusije na^ genovski ekonomski konferenci pogodbo, tikajočo se medsebojnih bodočih odnošajev med Nemčijo in Rusijo.
Ta pogodba je vzbudila pravcat vihar ogorčenja med zavezniškimi diplomati, ki so takoj izjavili, da ne more in ne sme obveljati, ker nasprotuje duhu in črki versaillske mirovne pogodbe.
Srd zaveznikov, predvsem Francozov, je povsem upravičijiv, kajti prišli so na konferenco v domnevanju, da se bo v Genovi vprizorilo gledališko predstavo, ki bi bila po vsebini in značaju slična komediji, vprizorjeni v Versaillesu v onih žalostnih časih, a obenem tudi srečnih, ko je bil vesoljni svet prepričan, da je napočila po porazu nemškega imperijalizma ter vseh drugih imperialističnih teženj doba resnične
demokracije, bratstva in sporazuma med narodi sveta.
Takrat je bil svet razdeljen na dva dela, namreč v takozvane zaveznike, na čelu jim Združene države, ki so sploh omogočile zmago zaveznikov, ter ostale narode, ki so bili, z izjemo Nemčije ter ostalih centralnih zaveznikov, milostno pripuščeni k konferenci, ne kot enakovredni člani, pač pa kot štatisti, od katerih se ni pričakovalo drugega kot kimanje glede vsega, kar bi ukrenile modre glave zavezniških diplomatov.
Kakšen je bil potek pariških konferenc in kako grd sad so obfodile, je znano vsakemu, ki je zasledoval politične svetovne dogodke tekom zadnjih par let.
Mesto uveljavljenja resnične demokracije ter enakosti vseh narodov so enostavno predložili uteži.
Na mesto imperijalistične Nemčije, koje blazne sanje bi bile vredne duha Atile ali Džin-gis-Kana, je stopila imperialistična Francija, ki se razlikuje od imperijalistične Nemčije le v tem, da ima še daljši jezik in da je še bolj nestrpna in nespravljiva kot je bila kajzerska Nemčija.
Clemenceau, imenovan francoski „tiger“ je bil poosebljenje eksplozivnega materijala, ki se je nabiral med obema narodoma skozi stoletja ter se od časa do časa užgal v škodo in pogubo drugih narodov, ki nimajo niti smisla, niti volje, da bi se zanimali z francosko-nemški spor.
Da hoče Francija na genovski konferenci igrati isto ulogo kot jo je igrala na mirovnih konferencah v Parizu, je bilo razvidno takoj prvega dne, ko je sicer nadarjeni in zmožni Barthou z mogočno gesto izjavil, da ne bodo Francozi nikdar pustili, da bi se razpravljalo na tej konferenci o razoroženju zavezniških armad.
Ruski sovjetski delegati, ki tudi niso padli na glavo, so izvedli iz tega svoje posledice ter sklenili z Nemci pogodbo, ki bo najbrž predstavljala edini praktični uspeh, katerega bodo dosegli na tej konferenci.
Raditega tudi toliko vika in krika v zavezniškem taboru.
Zavezniki, predvsem Francozi, so pričakovali, da se bodo Rusi brez ugovora vklonili diktatom zavezniške diplomacije ter na stežaj odprli velika vrata k naravnim zakladom Rusije v zameno za priznanje sovjetske vlade, ki bi seveda obstajalo le na papirju.
Ker so prišli do spoznanja, da ne bodo ničesar dosegli, so sklenili Rusi. pogodbo z Nemčijo, ki jim obeta vsaj nekoliko kompenzacij za koncesije, katere so pripravljeni in voljni dati.
Zavezniki pijani svoje zmage, izvojevane predvsem s pomočjo Amerike, ne vidijo znamenja na steni ter silijo z vsemi štirimi v svojo lastno propast.
Konferenca n Genovi, — bojišče zn mir.
Drugi dan posvetovanja v Genovi je bila organizirana mirovna konferenca z Rusijo.
Ta konferenca se vrši pod imenom komiteja št. 1 obstoječega iz načelnikov kakih trideset delegacij.
Resnično delo pa bo napravljeno v pod-komiteju, sestoječem iz šestih članov.
Način, kako je ta podkomitej sestavljen, nudi dokaz moralnega napredka v Evropi od Versaillesa pa do Genove.
Mir z Rusijo je mir na temelju pogodbe in pri teh pogajanjih sede Švedska in Švica, dve nevtralni deželi ter tudi Nemčija kot enakovredne.
Posel podpisavanja na določeni črti je minul, za kar se je treba v glavnem zahvaliti inicijativi Lloyd George-a in Facte, ki sta zmagala kljub vsem protestom Francije in Belgije.
Glavni in neporedni posel komiteja enajstih je uveljaviti trajen mir z Rusijo.
To je bolj temeljno kot vse drugo na konferenci v Genovi.
Ruske zadeve so spojene z vsakim političnim in ekonomskim faktorjem sedanje Evrope, in dokler ne bo imela Rusija definitivnega postavnega Statusa v družbi narodov, bo ostalo vse zmešano.
Komitej enajstih bo moral vsledtega določiti pozicijo Rusije.
Ko bo storjeno to, se bo delo razcepilo v več smeri. Prišlo bo do bojev na površini in za hrbtom za bolj ugodne pozicije pri izčrpavanju naravnih virov Rusije.
c Kakorhitro se bo Rusija vrnila kot postavni član mednarodne družbe, se bo resnični posel voditeljev v Genovi zopet vrnil k problemu premirja, armadnega praznika, razoroženja na kopnem.
Bolj in bolj se pojavlja to kot osrčje konstruktivnih uspehov v Genovi.
Vsi drugi komiteji ne morejo storiti dosti več kot ugladiti par razorov, zakrpati par lukenj ter dati izraza dobrim nasvetom, dokler bo Evropa še nadalje ostala oboroženo taborišče.
To je v resnici popolnoma jasno. Se bolj jasno pa bo to postalo v nadaljnem poteku konference, kajti vsak večji problem, tikajoč se valute, proračunov in mejnih ovir je spojen z obstoječim militarizmom.
Pridite od koderkoli in vpraševali se boste kako bi bilo mogoče Francijo pregovoriti, da privoli v razoroženje Evrope.
Ko se bo javnost vsake posamezne evropske države pričela zavedati tega dejstva, je skoro gotovo, da bo Francija, če bo še nadalje izzivalo celo Evropo doživela izkušnje Nemčije pred letom 1914, ko je izzivala celo Evropo.
Francija, zanašajoča se izključno na silo, bo spravila v življenje novo balanco sil.
V takem slučaju pa ne bo našla na svoji strani nobene velike sile in bore malo manjših sil.
Prišel je čas, ko je treba izpregovoriti tudi s Francijo resno besedo, kajti uspehi so jo razvadili ter brez dvoma domneva, da so se vedno taki časi kot so bili takrat, ko so se zbrali zavezniki v Parizu ter diktirali Nemčiji nemogoč mir.
Tedenske novice
„Razsipnost in beda“, uvodnik naše prošle številke je izbudil vsesplošno odobravanje. Pomotoma je izostal stavek o 12 luksuznih automobilih, najmodernejšega tipa. To se naj dopolni, ker sicer bi nam utegnil kdo predbacivati kratkovidnost.
Roparski napad na poštni avtomobil. Dne 4. t. m. okrog 3. ure popoldne po odhodu poštnega avtomobila iz Kotora je četa razbojnikov navalila nanj in ga popolnoma izropala. Roparji so odnesli približno 80.000 dinarjev gotovega denarja in vrednostnih papirjev za približno 30.000 dinarjev. Med roparji je bil tudi znani razbojnik Vukičevič iz Danilovega grada. Za napadalci je bilo takoj odposlano vojaštvo in orožništvo.
Za obmejni tiskovni sklad „Murske Straže“ je daroval neimenovani „neki e r i k a 1 e c“ 400 kron ker se mu je dopadel uvodnik naše zadnje številke. Nadalje je daroval Orel v Križevcih 40 K. Bog povrni!
Zopet začenjajo aretacije v Zagrebu.
Zagrebška policija je dobila v roke nekaka pisma, 'na podlagi katerih je 5. t. ra. izvršila hišno preiskavo v stanovanju urednika lista „Borbe“, v uredništvu tega lista in v stanovanju nekega Horvatiča in Šestarca. V uredništvu je zaplenila vse knjige, pisma in časopise. Odnesla je ceio knjigo naročnikov, ki pa jo je pozneje vrnila. Urednik Gjuro Cvijič, Horvatič in Sestarec so bili aretirani. Pozneje pa je policija poslednja dva izpustila.
Za naše cestarje. V plenarni seji finančnega odbora dne 4. maja je bil sprejet predlog poslancev Jugoslovanskega kluba, da se naj državnih cestarjev ne odpusti in da se naj na Hrvatskem, v Slavoniji in v Sloveniji obdrži tisto število državnih cestarjev, kakor je to predvideno v državnem proračunu za leto 1922. Za drž. cestarje so govorili poslanci Jugoslovanskega kluba Stanonik, Žebot in dr. Dulibič. Predlog je bil sprejet z veliko večino glasov.
••••••••••••••••{••••«••■•••••a* #«
•«••••••••••••••••«•••••••••••••a
••••••■•••••••••«••••••••••••a*«
••••■•••••••••••••*••••••••••••
•••••••••••••••••••••••••••••••a
•••••••••••••••••••••••••••••••
POMAGAJTE GLADUJOČI RUSIJI!
•••••••••••••••••••• ••■•••••••••*•••••••••••••••	•••••••••••••••
M».......
Meščanska vojna na Kitajskem. Na Kitajskem je izbruhnila meščanska vojna, ki zavzema obsežne dimenzije. Evropske velesile nameravajo odposlati v varstvo Evropejcev močno vojno brodovje v kitajske vode. Ameriške Zedinjene države so že odposlale tja veliko eskadro.
Tri pota za ruske emigrante. Znani ruski pisatelj grof Aleksej Tolstoj piše: „Borba je končana, rdeči so popolnoma zmagali. Državljanska vojna je končana ... Obstojajo tri pota za nas Ruse: ali da zberemo vojsko, obstoječo iz tujcev in da napademo Rusijo. To bi značilo, da hočemo preliti še morje krvi. Druga možnost, da ubijemo boljševike z lakoto, kar pomenja toliko, kakor uničiti Rusijo. Tretja pot je: da priznamo, da ni v Rusiji druge vlade kakor boljševička. Iz tega bi sledilo, da se je treba vrniti v Rusijo in sodelovati za zasiguranje vsega lepega in dobrega, kar je prinesla revolucija in za uničenje vsega slabega kar je takisto rodila revolucija. Jaz sem si izbral to tretjo pot!“ V krogih ruskih emigrantov je vzbudila ta izjava grofa Tolstega, ki se je doslej boril v protiboljševiških vrstah, veliko senzacijo.
Svoje vrste jeza. Kakor je odkrita beseda, govorjena v uvodniku naše zadnje številke vzbudila splošno odobravanje, tako je zanetila tudi tiho jezo tega ali onega patrijota po tipu blagopokojnih črnožoltih hofratov. Resnica oči k o 1 j e je stari pregovor in zato je čutil prejemnik iztisa, ki je naslovljen na zdravnika g. dr. A. Herica v Ljutomeru, da vrne list z nad vse olikano pripombo: „Farizej! Ni to najne-sramnejša demagogija, ki celo krono izrablja v svoje umazane svrhe!?“ Brez ozira na to, da naše krone itak ni mogoče bolj izrabljati kakor je že izrabljena, naj se junak potrudi in izpolni poziv člankarja ter odgovòri na onih deset vprašanj. Ako je citirano frazo napisal gospod naslovljenec sam, potem je dal s tem
Kako se pozna človeka po pisavi?
Po raznih kretnjah je mogoče uganiti značaj. — Nekoliko zgodovine. Razprava temelji na ugibanjih, ki so se pa že večkrat izkazala kot resnična. Grafologie se poslužujejo sodniki, trgovci in zdravniki — pa tudi zaljubljenci.
V davno minolih časih so že živeli ljudje, ki so iz načina pisave in oblik črk sklepali o duševnem stanju posameznika. Po vestnem primerjanju pisav eno z drugo, so v teku časa dognali, da je pisava, ki zamore poleg hipnega duševnega stanja kazati tudi stalne lastnosti človeka. — Končno so došli do zaključka, da pisava kaže značaj pisca na način, kakor ga kažejo drugi gibljaji trupla.
Gibljaji človeškega trupla so 'raznovrstni. To, da korakamo, govorimo itd., vemo, dočim so delovanja živcev in mišic manj zavedamo. Vsak gibljaj in vsaka kretnja pa nam predočuje duševno stanje dotičnika. Mahanje z rokami pokazuje nervozneža, trda hoja oholeža, upognjena glava melanholičnega človeka, neslišni koraki pa tihotapca in ovaduha.
Ravno tako, kakor iz hoje in drugih očitnih znakov volje, spoznavamo duševno stanje človeka iz potez obraza. Zadovoljstvo in obup, veselje in žalost, odločnost in bojazen opazimo na obličju bližnjega na prvi pogled, da si se dotičnik tozadevnih znakov pogostoma ne zaveda.
Navadnim gibljajem človeškega trupla so, kakor rečeno, podobni tudi gibljaji, ki jih povzroča pisava. Ker so večinoma odvisni od direktne volje človeka, zato nam tudi v obliki raznih potez, črt, zanjk, kljuk in kljukic jasno po-kazujejo njegovo duševno stanje. Pravzaprav so znaki pisave mnogo večje važnosti kakor drugi gibljaji trupla, ker nam dajejo možnost, da jih lahko motrimo trajno, čeprav pisec že davno počiva v grobu. In na podlagi takih razmotri-vanj je nastala veda, katero imenujemo grafologia. Oglejmo si v malem obrisu in poljudni obliki to zagonetno vedo, o kateri* se še ni razpravljalo med nami.
* *
Najstarejši dokaz o grafoloških domnevah najdemo v zgodovini Rimljanov. Gaj Sueton, tajnik cesarja Hadrijana, je spisal življenjepis rimskih vladarjev — „De vita Caesarum“. Tam navaja, da je bil cesar Oktavijan Avgust zelo varčen, o čemur priča njegova stisnjena pisava in okolnost, da je ob završetku besed pisal navzdol po robu. Značilno je, da ta dva znaka še danes veljata za dokaz štedljivosti.
V 17. in 18. stoletju je izšlo v francoskih listih nekaj tovrstnih razprav, katere pa so ostale osamljene v tedanji svetovni literaturi.
Prvi važnejši spis o grafologiji je zopet izšel leta 1812, izpod peresa abbeja Edvarda Hoquarta. Hoquart je s svojo študije zbudil veliko zanimanja med Francozi, posebno med duhovščino. Oglašati so se začeli razni raziskovalci na tem polju, med drugimi tudi kardinal
javnosti svojo fotografijo in jasno povedal, da mu je bolj pri srcu kraljeva garda od dveh polkov, par ducatov luksuznih automobilov, številne s srebrom in z zlatom okovane kočije, razkošni gradovi itd. itd. kakor pa bolnice in sirotišnice, ali druge občekoristne ustanove, katerim bi naj demagoški koritarji, ki imajo priliko in denar v dneh slavlja kraljeve poroke položili temelj. Če se slovenski list poteghe za koristi ljudstva in za ustanove, ki bi naj služile narodnemu zdravju in kulturi — imenuje zaslepljeni in siti centralist „najumazanejšo de-* magogijo“. To si treba zapomniti!
Višek vestnosti. Glavno glasilo Demokratske Stranke „Demokratija“, ki izhaja v Beogradu prinaša sledeči pogovor dveh srbskih „uradnic“:
Posle redukcije, baš nekako pred „prvi“, ■u tramvaju, dve šik dame razgovaraju se ležerno i glasno. Dok će jedna od njih, starija, zapitati mladju:
— Boga ti, zašto te n e m a u kancelariji celoga meseca? Hočeš li doći bar sutra, da potpišeš platni spisak?
Uh, toliko sam zsftizeta! Veruj, ne mogu. Nego, molim te, potpiši ga ti. Ili, znaš šta: zamoli sekretara, g. T., neka ga on potpiše mesto mene. I pošalji m i p 1 at u, molim te ...
To zafrkacijo je napisal na naslovni strani list vladne stranke, katerega gotovo ne smatrajo naši domači Srbi, ki so vsaki dan bolj srbski od kralja samega -=* za demagogijo, kakor že svojo obrt imenujejo. Metle je treba, železne metle za našo upravno smetišče !
Slaba poročevalska Služba. Dodatno k našemu poročilu od zadnjič glede netočnega poročanja prinašamo naslednjo notico, posneto iz 85. številke „Glas Naroda“ ki izhaja v New-yorku tudi o Veržejskem mostu:
„Most čez Muro pri Veržeju, s katerim bo zvezano Prekmurje z bivšo Štajersko, so izročili meseca marca prometu. Veljal je 5 miljonov kron. Sestoji iz glavnega mostu in 5 stranskih mostov.“ Bogve kaj si mislijo Amerikanci o Veržejcih, ki pa niso čisto nič krivi, da pridejo take gorostasne izmišljotine v svetovni list.
Politika zlobe in laži. Prošli teden so naši državotvorni listi po vrsti prinesli hudobno laž, da je nekje na Kranjskem Orel zaklal Sokola, da je to „sad klerikalne vzgoje“ itd. Posebno glasno je kričalo „Jutro“. Kratko po objavljeni novici pa so isti listi prinesli sporočilo „Orlovske zveze“, da morilec nikdar ni bil član orlovske organizacije. Tu bo vsak objektiven presojevalec videl, kako podlo orožje služi v politične svrhe.
Vse bolnišnice ostanejo. (Odločen nastop Jugoslovanskega kluba. — Proračun zunanjega ministrstva.) Na seji finančnega odbora se je razpravljalo o proračunu ministrstva za narodno zdravje in o proračunu ministrstva za zunanje stvari. V imenu Jugoslovanskega kluba sta govorila poslanca dr. Dubilič in Žebot. Odločnemu nastopu poslancev Jugoslovanskega kluba se je posrečilo doseči, da ostanejo vse bolnišnice v Sloveniji in v drugih krajih in da se ne bo ukinila niti ena bolnišnica. Pri osebnih izdatkih se je dosegel prihranek enega milijona dinarjev, ki se bo porabil za zboljšanje hrane v bolnišnicah. Predlog referenta dr. Štamparja, da se
Regnier, škof Boudinet in abbe Jean Hypolite Michon. Francozom so sledili Nemci: Heinze, Humbold, dr. Swiedland in drugi.
Sedaj si nekoliko oglejmo grafološko prakso. Sicer se radi omejenega prostora ne moremo spuščati v navodila, kako nčj si tolmačimo razne pisave, hočemo pa kratko očrtati znake nekaterih posameznih lastnosti človeka.
1.	Tisti, ki piše vse temeljne poteze črk krepko in debelo, da se jasno razločujejo od tenkih potez ter so na spodnjih delih črk f, j, p odlomljene in klinaste, je energičen. Dalje so vse povprečne črte pri A, Z, f, t itd., debele. Ravno tako so krepke in debele vejice in klicaji. Ako so poprečne čjrte zelo klinaste, značijo brezobzirno odločnost; če se dvigajo navzgor, pa stremljenje in štrebarstvo. Pisava energičnih ljudi je pogostoma tudi navpična in voglata, kar pokazuje zapetost in takozvanega človeka razuma.
2.	Človek slabotne volje piše tenke in ležeče črke. Bolj ko se vrstice nagibajo desno, tem slabotnejši je. Črke so deloma okrogle in pike so neznatne, poprečne črte so tenke. Ako poleg tega vrstice padajo pod črto, znači, da je pisac %idi melanholičen.
3.	Oseba, ki piše na način, da se posamezne besede in vrstice raztezajo in dvigajo nad črto, žive le za čiste ideale. Taka pisava ne vsebuje znakov posebne energije; vprašanja so tenka in dolga; visoke črke segajo pod obnebje. Vse, kar je v resnici idealno, je nežno in stremi navzgor iz materije.
19. štev
zniža v Sloveniji število osebja v bolnišnicah in namesti v drugih bolnišnicah, je bil sprejet kljub protestu Jugoslovanskega kluba. Sklenjeno je, da preidejo s l. januarjem 1923 vse bolnišnice po vsej državi v oskrbo upravnih oblasti. Za Slovenijo je predvideno v proračunu 22,455.930 dinarjev, medtem ko je prvotni proračun znašal 12,520.115 dinarjev. Posl. dr. Dubilič se je zlasti zavzel za bolnišnice v Dalmaciji, kjer vlada malarija in druge kužne bolezni. Vladna večina je nadalje sprejela proračun ministrstva za zunanje stvari, ki je znašal 34,312.197 dinarjev in ki se je na predlog referenta dr. Krizmana zvišal za 2,593.292 dinarjev. Za ta popolnoma neproduktivni proračun so glasovali vsi vladinovci. Poslanca dr. Dubilič in Žebot sta v imenu Jugoslovanskega kluba glasovala proti.
Dopisi.
msmmnm
Gornja Radgona. Zlata zapestnica (verižica) je bila izgubljena v nedeljo, 7. maja od gostilne Puhar v Zbigovcih do gostilne „pri lovcu“ (Jägerwirt) pod gradom v Gornji Radgoni. Pošteni najditelj se naproša, da odda zapestnico, katera je oškodovancu drag spomin proti prav dobri nagradi pri uredništvu „Murske Straže“.
Vsem našim naročnikom. Izdaja naše zadnje številke je bila popolnoma razprodana in tudi pravilno razposlana. Množijo se pa pritožbe, ustmene in pismene, da mnogi lista niso prejeli. Prosimo vse prizadete, da v tem kakor v vseh bodočih slučajih napišejo karto ali pismo, katero mora imeti na vidnem mestu označbo časopisna reklamacija ter isto pošljejo našemu upravništvu. Take časopisne reklamacije so proste vsake poštnine.
Sv. Jurij ob Ščavnici. (Dopisniku Kmet. lista v odgovor). Na skrajno nesramne napade ,na našo mladinsko organizacijo potom Kmet. lista sicer ne bi odgovarjali, ker je vsakemu človeku jasno, da ne more od osla zahtevati druge govorice kakor je riganje, od psa ne druge pesmi kakor — lajanje. Da pa kdo ne poreče, da z molkom pritrjujemo zlobnemu dopisniku, izjavljamo, da dotični Prelog, ki je vpleten v znani nesrečni dogodek v Kupetincih, ni bil aktivni član Orla, temveč je istega zapustil že po taboru v Mariboru. Tudi je takrat odšel iz domače vasi in bil sedaj slučajno doma. Vsakemu je to dovolj dobro znano — tako brezdvoma tudi zlobnemu dopisniku Km. lista, ki sam prepoln najlepših čednosti hoče dajati nauke organizaciji, o kateri nima pojma, ampak se zaletava v njo iz slepe strankarske zagrizenosti. Na isti podlagi sloni tudi napad na naše „Orlice“ v splošnem. Osnovan je iz mržnje in zavisti, da je naša krščanska mladinska organizacija tako vzorno urejena. Dobro vemo, da smrtni ljudje niso sami angelji. Zato prepustite skrb za red pri nas nam in vzemite v svoje čednostipolne roke železno metlo ter se očistite lastne nesnage. Če želite naše pomoči, smo vam radevolje na razpolago. Če pa hočete v svoji slepi strankarski zagrizenosti dalje lajati, lajajte in lajajte, dokler se ne izlajate. Toliko za danes, ker ste tako hoteli. — (Dopisniku od Sv. Jurja: Poslano poročilo je bilo predolgovezno, obdelano z rokavicami in mnogo premilo za breznačelnega napadalca, zato sem po jedru dopisa istega vtaknil v okvir energičnega odgovora. Nasprot-
4.	Materialist piše drugače. — Glavni znaki njegove pisave so debele, nizko stoječe i pike. Umazana pisava dokazuje, da njen roditelj stremi le za jedjo in pijačo. V slučaju, da v močno ležeči pisavi nastopajo hipne, neodurne debeline, potem obvladuje dotičnega pisca tudi pohotnost.
5.	Resnicoljubnega človeka spoznamo po enakomerni, razločni g, d itd., so na vrhu odprte. Pisec je namreč značaj, ki ne pozna skrivnosti, zato ima vrata v svoji luši odprta na stežaj. Ako so črke poleg navedenega spodaj lepo okrogle, je doticnik tudi dobrosrčen človek.
6.	Lažnik piše obokano pisavo (arkade) in sumljivo vijugaste vrstice; v črke so vpletene razne okrogline; črke a, o, g itd. so na vrhu zaprte in zadrgnjene z zankami. Ako so črke zgoraj zaprte in spodaj odprte ter nosijo posamezne besede poseben podpis, znak meča, potem je pisec poleg lažnjika tudi nevaren hinavec. Kakor reže meč na dve strani, tako reže njegov značaj v duše in telesa bližnjikov.
7.	Varčnost nam predočuje stisnjena pisava,
tekoča do konca desnega robu, večkrat tudi po robu navzdol. Nadaljni znak je ozek levi rob pisma. Ako se levi rob vedno bolj izožuje, znači, da je pisec varčen, toda noče, da bi ga drugi smatrali za stiskača. — Ako je rob vedno širji, dokazuje, da bi pisec rada štedil, a mu to ne uspeva.	(Konec prihodnjič.)
nikov take vrste ni treba sovražiti; odpustiti jim je treba, ker ne vedo, kaj delajo. Ako pa neprestano napadajo, pa iih treba vitežko prezirati. Bodo že obmolknili. Bog živil — Uredn.)
Sv. Križ pri Ljnioméru. Pri svoječasnem koncertu in akademijo so ljudje pogrešali igre. Zato uprizori naš orlovski odsek na Križevo doe 25. maja 1922 novo 4 dejansko igro „Obrekljivci“, ki se bo tu prvokrat igrala na slovenskem odru. Vzeta je iz ljudskega življenja, zato upamo, da bo dobro nčinkovala. Med dejanji se vrši tamburanje in petje. Pridite v obilnem številu 1
Pomlad je tu in v»dno že dolgujem „Murski Straži“, ki se bori neustrašeno in odkritosrčno proti vladnemu nasilju in korupciji, naročnino ia to leto. Celo zimo sem čital list zastonj. Takoj danes poravnam naročnino, da bo red v hiši.
Križevci pri Ljutomeru. Dne 30. aprila je poletel k nam svetinjski in ljutomerski orlovski odsek z Orlicami in naraščajem vred, da skupno z našimi organizacijami v lepi akademiji pokažejo uspehe svojega zimskega dela. Telovadne točke so se proizvajale z veliko točnostjo. Pri članskih nastopih' smo občudovali krepkost in napornost gibov, pri orliških pa nežnost in umerjenost. Nazmes so domači pevci in tamburaši zapeli ali zaigrali kako mično vložko. Ginljiva pa je bila sklepna alegorija: poklon orlovstva državnemu poglavarju, pri kateri je vse občinstvo navdušeno pelo ,Lepa naša domovina*. Tudi navzoči nasprotniki niso mogli odreči svojega priznanja. Žal, da še naše ljudstvo ne ve dovolj ceniti važnosti telovadnih društev, ki sedaj prednjačijo vsem drugim organizacijam, kar je pokazalo s svojo malenkostno udeležbo. Pa to nas naj ne motil „Naprej z Bogom za narod!“ ta klic je nekako odmeval tudi iz ust obeh govornikov, ki sta nastopila med akademijo. Če ne moremo beležiti gmotnih, pa tem raje beležimo njene moralne uspehe, ki nikakor niso izostali. Bog živi!
-Radoslavci pri Mali Nedelji. Na sedmini po pokojnem tovarišu Franc Marinič so gosti darovali za prostovoljno gasilno društvo, katerega ud je bil pokojnik 170 K. V imenu gasilnega društva bodi darovalcem prisrčrta zahvala. Blagemu pokojniku, pa med tovariši, časten spomin. Načelstvo gasilnega društva.
G ospodarrtvo
Vrednost denarja.
1 dolar . . . = 230—240 K 1 lira . . . . = 12— 14 K 1 franc, frank . = 25— 27 K 1 švicarski frank = 50— 52 K 1 n.-a. krona . = 3’2 vinarjev.
Davek na poslovni promet. Iz okolnosti, da se zakon o tem davku po davčnih oblastvih v celoti ne izvaja, sklepajo nekateri davkoplačevalci, da se sploh ne izvede. Po informacijah finančne delegacije pa gre le za zakasnitev iz tehničnih razlogov, pričakovati pa je, da bo popolna izvršitev sledila še tekom tega meseca. Da se davkoplačevalci, posebno oni, ki so po omenjenem zakonu zavezani o prometu voditi knjige, izognejo kazenskim posledicam, se opozarjajo, naj v okvirju zakona zadoste svoji dolžnosti.
Kmetski mladeniči iz Češke v Sloveniji.
Češka Kmetijska družba v Pragi je započela akcijo, ki ima namen, sinove kmetovalcev iz Češke, ki so kmetijsko že izobraženi, poslati v inozemstvo v prakso in namesto njih sprejeti mlade kmetovalce iz drugih držav na ondotna kmetijska posestva. Taka akcija je započeta že tudi s Holandsko, Dansko in Italijo. Kmetijska družba za Slovenijo je prevzela posredovanje pri tej akciji in poživlja vse one kmetovalce, ki žele svoje sinove, najrajše absolvente kmetijskih šol, poslati na kako posestvo na Češko ter istočasno prevzeti po enega češkega mladeniča v nadomestilo za svojega sina, in sicer za približno dobo enega leta, da se priglase. Posestniki lahko sprejmejo tudi kmetske sinove iz Češke ne da bi jih zamenjali za svoje sinove. Stanovanje in hrana mora biti vsakemu zagotovljena. Če se izkaže posebno sposoben in marljiv, naj se mu da tudi kaka denarna nagrada.- Ti mladeniči se obvežejo vršiti vsako delo v kmetijskem obratu, ravnati se pa mora ž njimi l^kor z rodbinskimi udi. Kdor želi zamenjati svojega kmetijko izobraženega sina s češkim mladeničem, oziroma hoče prevzeti na
svoje posestvo takega kmetovalca, naj to takoj javi Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani Turjaški trg 3.
Razne vesti.
Kaj se lahka zgodi uredniku — v Ameriki. Neki ameriški list poroča, da so trije maskirani možki odvedli urednika Phil. Rileya iz Oaklanda v najbližji gozd, ga slekli do nagega, namazali s smolo po celem telesu in ga potem vrgli v — perje ter ga nato — izpustili...
Staroegiptovske izkopine. V Byblosu v Siriji je našel arheolog Moutet ostanke svetišča s religijoznimi predmeti in napisi, iz katerih je razvidno, da so Egipčani osvojili mesto za časa tretje ali četrte dinastije Faraonov.
Pretkan zločinec. Te dni je bil v Barceloni na Španskem aretiran neki Sanchez Donato, ki je nastopal tudi pod imeni Antonio Lusia in Harrison Edison. Aretiran je bil radi sleparij, potom; katerih je svoje žrtve oškodoval za en milijon dolarjev. Trdi se, da je njegovo pravo ime Antonio Luisa y Buse, ki je bil rojen v Barceloni in katerega je evropska policija lovila že skozi šest let. Mož je neverjetno pretkan lopov in že okoli stokrat se je izdalo ukaz, naj se ga aretira. Obsojen je bil že mnogokrat v zapor, in če bi hotei odsedeti, kar je „dobil“, bi moral ostati v ječi 192 let. Nastopal je sijajno pod različnimi imeni in se sedemkrat poročil z bogatimi deklicami in vdovami. V vsakem slučaju je pa kmalu po poroki okradel svojo ženo in izginil. Njegova šesta žena je bila hčerka policijskega načelnika v Havani. Policija poroča, da je Luisa nastopal kot svak finančnega ministra južnoameriške republike Equador. S jjopolnim uspehom je na otoku Mauritius v Indijskem oceanu nastopal kot španski kralj Alfonzo. Tam si je „izposodil“ velike vsote denar. Pozneje je nastopal kot predsednik republike Andore.
Kondor odnesel otroka. V nekem švicarskem lokalnem listu se poroča, da je neki velik ptič, kondor, prijel in odnesel dojenčka neke švicarske kmetice. Mati je bila ravno zaposlena s tem, da očisti svoj vrt, nahajajoč se na obronku visoke Halis gore ter je pustila svojega otroka, sedečega na travi. Njen mož, ki je videl, kako se je roparska ptica spustila navzdol ter zagrabila otroka, je prijel za svojo armadno puško ter ustrelil ptico, ki se je tako počasi pustila navzdol, da je bil otrok le malo poškodovan. Kondor je meril z razpetimi krili sedemnajst čevljev ter pet colov ter imel šestnajst colov dolg kljun. Da gre pri tem za resničnega kondorja, ki je doma v južno-ameriških Andah, je potrdil profesor Ochsenmaul z vseučilišča v Bernu. Ptico bodo nagačili ter' izročili muzeju v Bernu.
Kaj je mogoče kupiti s krono? Dunaj, ki je bil nekoč po vsej pravici znan kot najbolj veselo glavno mesto Avstrije, sploh Evrope, je sedaj pravcato mesto zadreg in tuge. Denarja je seveda v izobilici, a slabo pri tem je, da nima nikake vrednosti. Ljudje, ki imajo denar, ne morejo skoro ničesar kupiti s tem denarjem. Kljub vsem stiskam in vsemu pomanjkanju pa niso izgubili Dunajčani svojega znanega humorja, ki pa je sedaj pravcati „Galgenhumor“. Neki dobro znan dunajski meščan, ki je zbolel, je imel v postelji dosti časa, da izračuna, kaj vse je mogoče kupiti z avstrijsko krono, ki je predstavljala pred vojno vrednost 20 ameriških centov. Za eno krono je mogoče kupiti v sedanjem času deset gramov premoga. Za isto svoto je mogoče kupiti osminko grama mesa in pol grama masti ali pa stotinko dela ene čebule. Oni, ki nimajo svojega lastnega gospodinjstva, si lahko kupijo za eno krono devet litrov plina ter si skuhajo pol grama rezancev (nudljev) ali pa en gram češpelj. Če pa bi hotel porabiti človek svoj denar za obleko, bi lahko kupit za eno krono pol dvakratnega centimetra blaga ali pa osminko enega gumba. Glede ljudi, ki so tako frivolni, da razsipajo svoj denar za delikatese ter si privoščijo nekaj izvanred-nega, je treba pripomniti, pa lahko dobe za eno krono en gram slaščic ali devet desetink kubičnega centimetra vina. To je vrednost avstrijske krone v domači deželi. Gospod, ki je izračunal vse to pravi, da se bo kmalu potegnilo iz javnega prometa vse enokronske, dvokronske, pet-kronske in desetkronske bankovce, ker ni mogoče ničesar kupiti za ta denar.
Umor zaročenke iz ljubosumnosti. — V Beogradu je začel kavarnar Stanimir Trpkovič, ki je bil strastno zaljubljen v svojo zaročenko Natalijo Konstantinovič, sumiti, da ga ona ne mara več. Podal se je k njenim starišem, kjer je Natalija stanovala. Ko sta bila nekaj trenutkov sama v sobi, ji je zasadil v srce kuhinjski nož, potem pa se z izvoščkom odpeljal na policijo.
Hranilnica in Posojilnica v Radincih ÜÄ
deluje z uspehom ob meji! _____
Nagrobne spomenike je podiral v pijanosti na pokopališču sv. Krištofa neki čevljarski pomočnik. Prevrnil in pokvaril je 19 kamnitih in 18 železnih spomenikov ter poškodoval dve grobnici. — Sodišče mu bo dalo za nekaj časa mir in pokoj, ker ga on ni privoščil mrtvim.
Posledica dobre in slabe valute. —
Kakor znano, morajo biti pisma in dopisnice, ki gredo iz naše države v Nemško Avstrijo, frankirane, sicer se vrnejo pošiljatelju. — Enako naredbo je izdala češko-slovaška poštna uprava za korespondenco, ki je namenjena iz Češkoslovaške v Avstrijo, na Nemško, Poljsko in Madžarsko. Kdor je na Češkem zadnji čas pisal v navedene države, ni frankiral pisma, pač pa je priložil pisanju 1 češko krono. Naslovnik je plačal pri prejemu kazensko poštno pristojbino, a od priložene češke krone mu je ostalo še nekaj dobička. Ker pri takem poslovanju trpi poštni erar, morajo biti odslej pisma in dopisnice frankirane, ako so iz Češke naslovljene v navedene dežele.
Nov način delovanja za povzdigo valute. Mostarska policija je aretirala nekega trgovca, ki je v pijanosti sežigal stodinarske bankovce. Trgovec se je pri zasliševanju izgovarjal, da je na ta način hotel praktično sodelovati pri povzdigi jugoslovanske valute in da je le koristil državi I
flli sem poravnal naročnino?
Mnenje Angležev o jugoslovanski politiki. V „Političnih indiskrecijah“ objavlja Anglež Setcn-Watson (Scotus Viator) svoje misli o razmerah v Jugoslaviji, posebno pa še o naši zunanji politiki. Povdarja, da ne more najti pameten človek niti ob belem dnevu in z lučjo v roki sploh kak vodilni princip v vladi 1 Ministrski predsednik Pašič je predstavnik zahrbtnega intrigantstva in je zato značilna njegova pokorščina carističnemu režimu. Z imenovanjem Boškoviča za zastopnika Srbije v reparacijski komisiji, ki ga Angleži prav dobro poznajo po njegovih škandalih v Londonu, se je nesmrtno blamiral. Ravno tako jo je temeljito zavozil, ko je imenoval za poslanika v Parizu fanatičnega pristaša carističnega režima in njegovih nesrečnih „zadnjih mohikancev“, v izgnanstvu, zloglasnega Spalajkoviča. Takih primerov našteva Seton-Watson vse polno.
(Došlo po sklepu lista.)
Darovi Jugoslovenski Matici! Oddelek kr. drž. policije izročil zbirko iz meseca aprila v znesku Din. 85-25; gdč. Milka Počkaj, uradnica v M. Soboti darovala Din. 6; Šolska mladina iz Velike Poljane nabrala Din. 139; Od gospoda Viligoja Kotnik, nadučitelja v Srednji Bistrici izročila ga. Prelogova Din. 41; g. Av-Minkuš nadučitelj v Trdkovi, daroval Din. 50. Plemenitim darovalcem se podružnica v M. Soboti najtoplejše zahvaljuje.	Odbor.
Sv. Benedikt v Slov gor. Lepo je uspela prireditev našega Orla, Orlice, deškega in dekliškega naraščaja v nedeljo dne 7. maja. Bila je to ^rtiga slavnostna akademija našega mladega odseka, prirejena pod vodstvom predsednika, neumornega mladinskega delavca, domačega g. župnika Gomilšeka. Dopoldne je orlovska mladina dala v cerkvi Bogu, kar je božjega, s skupnim prejemom sv. zakramentov v krojih, popoldne pa je posvetila telovadbi in izobrazbi. V tesno napolnjenem društvenem domu se je vrstila točka za točko, ena lepša, izbra-nejša od druge. Poleg telovadbe — najnovejše češke proste vaje — deklamacij, govorov, petja gojenk in obeh ljubkih otroških igric naraščaj-
nikov »Luknja v namiznem prtu“ in „Ptičji kralj“, je posebno ugajala in napravila najgloblji vtis poklonitev orlovskega odseka materi Sloveniji ter zaprisega novih članov. Trdega dela in truda je bilo treba v telovadnici in izven nje, predno se je moglo podati vse to, kar se je podalo. A Orel ve in zna, da brez žrtev, brez dela in truda ni sadnin ni uspeha. Uspeh zadnje slavnosti je orlovskemu odseku v bodrilo za nadaljuje izobraževalno in telovadno delo, da premaga še zadnje predrazsodke in pomisleke, ki jih imajo nekateri starši proti orlovski organizaciji. Ako bi bila vsa slovenska kmetska mladina zbrana v Orlu, bi se ne dogajala taka divjaštva, taki nezaslišani poboji in umori pijanih 20-letnih mladeničev, kakor so se žal dogodili ob zadnjih naborih v Št. Lenartu v Slov. gor. Proti koncu tri ure trajajoče orlovske prireditve je vladal v dvorani tak nemir, hrušč in trušč, da zadajstoječemu gledalcu ni bilo mogoče slediti prizorom na odru. Za prihodnje priporočamo in prosimo, da se pobira vsaj majhna vstopnina, da se občinstvo mirno in dostojno obnaša, nepridiprave pa, ki s svojim vedenjem motijo slavnost, se naj iz dvorane kratkomalo odslovi. (Ljudstvu je treba v tem oziru vzgoje. Op. ured.)
Dragocenost vsake hiše je ljekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid“, najbolše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog, in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust glave, itd. Močnejši in boljši kakor francusko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 72 kr. pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja Elsatrg št. 326, Hrvaško.	ce
Pravo originalno
Erenyi
„DIANA“
francosko vinsko žganje
se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah In trgovinah-
Mala steklenica..................K	18
Srednja „	. .................K	50
Velika „.........................K	100
Erenyi DIANA
francosko vinsko žganje
jegnajboljši hišni prijatelj in ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvo.
Pazimo se pred ničvrednimi ponarejanji!
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
Jugopharmaclja d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust. Zahtevajte ceniki
(Oblastveno zavarovano 1)
Izjava.
Podpisani Jakob Križanič obžalujem, da sem razžalil gospoda Ivana Perbil, oskrbnika v Gnisovšaku ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Jakob Križanič.
Nekoliko kapljic od lekarnarja Fellera prijetno dišečeg „Elsafluida“ daje najboljšo antiseptično vodo za usta in zobe. Tudi za negovanje kože na glavi, tudi kakor dodatek k vodi za umivanje, za prijetno delujoče drgnenje hrbta, nog, rok in celega telesa priljubljen. Dobiva se povsod kjer francosko žganje ali s pošto od lekarnarja E. V Fellera, Stubica donja, Elsatrg št. 326, Hrvaško.
Šoli odrasla deklica ali fant se sprejme z vso oskrbo za pastirico na posestvo blizu Gornje Radgone. Vprašati pri upravništvo „Murske Straže.“	Andrei Oset Maribor Aleksandrova cesta Sl telefon 88 trgovina sena, slame^. krompirja, fižole, z dr-vami, ^itom in drugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov Andrej Oset.
	
mmammm m smmmmm	
Resna ženitna ponudba! Samec, 45 let star, pošten in varčen s 400.000 K gotovine se želi spoznati v svrho ženitve z samsko deklico ali vdovo, ki bi imela lepo posestvo, oziroma kmetijo! — Prednost imajo one, od 30. do 45. leta, mlajše ne! — Tudi vdova z otroci ni izključena ! Le samo resne ponudbe, se naj pošiljajo na upravništvo „Murske Straže“. Tajnost strogo zajamčena !	Klobuke vsake vrste ima v veliki izbiri vedno ceneje kot drugod na prodaj. J. Postružnik, klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici.
	Dinmalt
•■naieiraHi«	Pozor, pekarji „DIAMALT“
	
Pristopajte k Jugoslovanski Matici !	tvornice Hauser & Sobotka,. Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard Dušanec, Zagrel», Skladišče Strossmayerjeva ul. 10.
Pozor !
Velezaloga poljedelskih strojev
Ivan Hnjny, Maribor
Aleksandrova 45 nasproti glavnemu kolodvoru
priporoča izvrstne kosilne stroje, vitle s pripravo, mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje ali odbiralnike, slamoreznice za ročni ter pogon navitei, sadne mline, grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne robkarje, sesaljke in pocinkane cevi, glojnične črpalke, pluge, pocinkane brzoparilnike v velikosti 50 do 120 1, brzoparilne lonce in mlečne posnemalnike. Oskrbim slamo-rezne nože. Popravilo raznovrstnih strojev se izvrši dobro in zanesljivo. Postrežba točna in solidna. Številna pohvalna priznanja na razpolago. Zastopniki se sprejmejo.
TISKflHNa P9N0HIJ9 GORNJA H9DE0N9
dobro in
moderno opremljena se jriporoča za točno, ceno in hitra izvršitev tiskovin vseh vrst, ima bogato zalogo vsakovrstnih pisarniških in šolskih potrebščin, vseh barv svilenega in brep-papirjn, pis. papirja v kasetah in v mapah
.
KNJIGOVEZNICA - KH3IBARN9 - TRGOM S PAPIRJEM IN PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI na drobno in debelo - ZALOGA ŠOLSRIH KNJIG
sprejema vloge na knjižice in tekpcš račun ter jih obrestuje po
Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje in najhitreje.
LJUTOMER
4h-6%